018-296/2005 Rižanski vodovod Koper d.o.o.

Številka: 018-296/2005-31-2311

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice mag. Metke Cerar, kot predsednice senata, ter članov Francija Kodela in Vesne Cukrov, kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "vodovodni material" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Cimmex, d.o.o., Vojkova 8, Solkan (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Rižanski vodovod Koper, d.o.o.- s.r.l., Ulica 15. maja 13, Koper (v nadaljevanju: naročnik), dne 29.09.2005

ODLOČILA

Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi razpisna dokumentacija postopka oddaje javnega naročila "vodovodni material" (javni razpis objavljen v Uradnem listu RS, št. 76, z dne 12.08.2005, pod številko objave Ob-21988/05) v delu, ki se nanaša na opredelitev tehničnih značilnosti predmeta javnega naročila v 1. sklopu le-tega, pri blagu "cevi iz duktilne litine", ter v delu, kjer je kot pogoj za 1. sklop predmetnega javnega naročila določena zahteva po izkazu letne realizacije za zadnja tri leta (2002, 2003, 2004) v višini 550 milijonov SIT.

Obrazložitev

Naročnik je dne 28.07.2005 sprejel sklep o pričetku postopka oddaje javnega naročila "vodovodni material". Javni razpis za oddajo predmetnega javnega naročila je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 76, z dne 12.08.2005, pod številko objave Ob-21988/05.

Z vlogo z dne 29.08.2005, oddano pred potekom roka za oddajo ponudb, je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo. V njem navaja, da je naročnik z razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila prekršil določila Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 (102/2000 - popr.), 2/2004, 2/2004; v nadaljevanju: ZJN-1).
Vlagatelj tako navaja, da je naročnik pri opisu prvega sklopa javnega naročila, "cevi, fazoni (spojniki) in armature", pri "ceveh iz duktilne litine- standardni razstavljivi spoj" navedel takšno tehnično specifikacijo, s pripadajočim tehničnim opisom zunanje cevi, da je identificiral blagovno znamko "NATURAL", iz grupacije "SAINT GOBAIN". Zunanjo zaščito cevi s specifikacijami in v dimenzijah, kot jih zahteva naročnik, proizvaja namreč samo navedena grupacija, in to samo za navedeno blagovno znamko. Proizvajalec je zunanjo zaščito z "Zn+Al oblogo debeline 400 gr/m2" namreč celo zaščitil s patentom, št. EP 0 686 246 B, ki je izdan pri Evropski patentni službi in objavljen dne 21.04.1999 (vlagatelj ob tem prilaga kopijo patenta). Naročnik je na ta način izločil vse ostale možne ponudnike (npr. BUDERUS, TRM, SERTUBI, SAMSUN itd.), da bi lahko preko svojih distributerjev sodelovali v postopku oddaje predmetnega javnega naročila. S tem dejanjem je dal neprecenljivo prednost distributerju grupacije "SAINT GOBAIN" (1. točka /pravilno: odstavek- opomba Državne revizijske komisije/ 32. člena ZJN-1). Vlagatelj dalje opozarja, da gredo najnovejša dognanja v zvezi s standardom EN 545-2002 v obsegu, ki določa zunanjo zaščito z zlitino 85Zn-15Al v smeri, da se ta zaščita umakne iz standarda, ker je njena prisotnost v standardu, zaradi dejstva, da gre za patentiran postopek, nelegitimna. Angleška ustanova za standardizacijo BSI je namreč dne 08.12.2003 pri CENT TC 203, ki je tehnični organ CEN in razvija standarde za lite cevi, sprožila postopek izpodbijanja paragrafa 4.4.1, ker predvideva rešitev, zaščiteno s patentom. Pravila CEN določajo, da mora imetnik patenta v tem primeru vključiti v standard izjavo, s katero se obveže odstopiti licenco vsakomur, ki nima diskriminatornih namenov. Prav iz tega razloga CEN TC 203 pripravlja predloge za revizijo standarda EN 545:2002, ob čemer se predlagata dve rešitvi: brisanje celotnega paragrafa 4.4.1 ali vključitev v informativni dodatek s tem, da se izključijo rešitve, zaščitene s patentom. Vlagatelj navaja, da usode standarda res ne more prejudicirati, vendar obstaja legitimen dvom o gospodarnem ravnanju, če se razpisujejo taki proizvodi, ki nimajo konkurenčne primerjave.
V nadaljevanju zahtevka vlagatelj kot spornega izpostavlja tudi naročnikov pogoj, v katerem je slednji v 1. sklopu od ponudnikov zahteval izkaz letne realizacije v višini 550 milijonov SIT. Vlagatelj navaja, da naročnik ni določil, ali gre pri pogoju za izključitveni pogoj, če pa je pogoj izključitveni, je naročnik ravnal v neskladju s 5. členom ZJN-1 in kršil načelo konkurence med ponudniki, saj je uporabil diskriminatorni pogoj za male ponudnike. Naročnik je z uporabo omejitvenega pogoja zavestno onemogočil nekaterim ponudnikom nastopanje v postopku oddaje javnega naročila. Tudi sicer je izključitveni pogoj diskriminatoren, saj v načelu preprečuje možnost nastopa novo nastalih podjetij v tej branži. Če bi naročnik želel vključiti zahtevo po referencah v razpisne pogoje, mu zakon dopušča druge možnosti, ki niso izločitvene narave (npr. točkovanje). Vlagatelj oskrbuje na slovenskem tržišču potrebe po vodovodnem materialu v višini do 500 milijonov SIT letno in bi bil ob nespremenjenih razpisnih pogojih onemogočen sodelovati "na javnem razpisu" (pravilno: v postopku oddaje javnega naročila- opomba Državne revizijske komisije).

Naročnik je z dopisom, z dne 01.09.2005, vlagatelja pozval k dopolnitvi zahtevka za revizijo. Vlagatelj je revizijski zahtevek z dopisom, z dne 02.09.2005, dopolnil s predložitvijo potrdila o plačilu takse za revizijo, v višini 100.000,00 SIT.

Naročnik je o vlagateljevem zahtevku za revizijo odločil s sklepom, št. U-53/05, z dne 13.09.2005, s katerim je le-tega zavrnil. V obrazložitvi svoje odločitve je navedel, da z zahtevami razpisne dokumentacije ni kršil 32. člena ZJN-1, saj ima opravičljive razloge za navedbo izbranega standarda zunanje zaščite cevi. Naročnik ima velik sistem, ki obsega preko 900 km vodovodnega omrežja. Zaradi racionalnosti in boljše organiziranosti poslovanja, zmanjševanja zalog in težnje k čim manjšim izgubam pitne vode, želi naročnik unificirati materiale v svojem vodovodnem sistemu, zato zadnja leta pri delu uporablja istovrstno blago. Poleg tega vlagatelj napačno navaja, da je naročnik s specifikacijo zaščite izločil vse ponudnike, saj so Sertubi, TRM, Samsun, Buderus in podobno proizvajalci cevi in ne ponudniki.
Naročnik se prav tako ne strinja s trditvijo, da je zahtevana letna realizacija za 1. sklop- cevi, fazoni (spojniki) in armature, v višini 550 milijonov SIT, za obdobje zadnjih treh let, diskriminatorna. Naročnik je postavil tak prag zato, ker želi izbrati resnega in zanesljivega ponudnika, saj nabavlja letno za okoli 140 milijonov SIT navedenega blaga. Redna in kvalitetna dobava vodovodnega materiala je bistvenega pomena za delovanje naročnika, zato si ta ne more privoščiti izbrati nezanesljivega in nesolidnega ponudnika. V primeru kakršnihkoli zapletov, bi bila namreč lahko ogrožena dobava pitne vode uporabnikom, česar pa si naročnik kot javno podjetje in upoštevaje dejstvo, da ima že sicer težave v zvezi z zadostnimi količinami pitne vode, ne more in ne sme privoščiti.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 16.09.2005, naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo. Ob tem je navedel, da so naročnikove navedbe, v katerih slednji pojasnjuje razloge za umestitev za vlagatelja spornih določil v razpisno dokumentacijo, pavšalne. Vlagatelj navaja, da danes skorajda ni proizvajalca, ki ne glede na razlike v zunanjih zaščitah ne bi jamčil življenjske dobe cevi vsaj 50 let. Vlagatelj ponovno izpostavlja, da v "popisu" navedeno zunanjo zaščito cevi lahko ponudi samo distributer proizvajalca "Saint- Gobain" in od njega "zrežirani drugi ponudniki". Glede pogoja letne realizacije vlagatelj navaja, da se podatek o letni nabavi v višini 140 milijonov SIT ne nanaša na 1. sklop; za slednjega vlagatelj namreč ocenjuje, da je vrednosti cca. 50 milijonov SIT. Naročnik je za 1. sklop tako postavil pogoj realizacije v višini desetkratne vrednosti sklopa. Presoja resnosti in zanesljivosti ponudnika samo na osnovi navedenega izključitvenega pogoja je diskriminatorna. Vlagatelj zato zahteva, da se revizijski postopek nadaljuje pred Državno revizijsko komisijo.

Ob predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo je Državna revizijska komisija ugotovila, da je le-ta nepopoln, saj ni vseboval potrdila o plačilu takse za revizijo v višini, kot jo opredeljuje prvi odstavek 22. člena ZRPJN. Skladno s prvim odstavkom 21. člena ZRPJN je Državna revizijska komisija vlagatelja dne 22.09.2005 zato pozvala k dopolnitvi revizijskega zahtevka. Vlagatelj je slednjega dopolnil z vlogo, z dne 23.09.2005, s katero je predložil potrdilo o plačilu dodatnih 100.000,00 SIT takse za revizijo.

Državna revizijska komisija je z dopisom, z dne 22.09.2005, naročnika pozvala k predložitvi celotne originalne dokumentacije o predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Naročnik je dokumentacijo Državni revizijski komisiji posredoval dne 27.09.2005.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, na podlagi 3. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v okviru revizijskega postopka najprej preverila revizijske navedbe vlagatelja, v katerih slednji izpostavlja spornost določil razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila v delu, v katerem je naročnik opredelil tehnične zahteve za "cevi iz duktilne litine", iz 1. sklopa predmeta javnega naročila. Ob tem je ugotovila, da so s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja utemeljene.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v le-tej, pod razdelkom "Tehnična dokumentacija- okvirna specifikacija letne potrebe po vodovodnem materialu", v 1. sklopu, pri blagu "cevi, fazoni (spojniki) in armature", "Cevi iz duktilne litine", določil: "Cevi morajo biti izdelane na obojko v skladu z EN 545:2002 (na STANDARDNI razstavljivi spoj s protiprirobnico), z zunanjo zaščito Zn + Al debeline 400g/m2 ter notranjo cementno oblogo, opremljene z odgovarjajočim tesnilom po ISO 4633 enotne dolžine L = 6,00m, kot jih proizvaja podjetje Saint- Gobain PAM iz Francije. Podatek služi samo kot referenca k opisu.".

Skladno z 32. členom ZJN-1 naročnik v razpisni dokumentaciji ne sme uporabiti ali navajati takšnih tehničnih specifikacij, ki omenjajo blago, storitev ali gradnjo določene izdelave, izvora ali določenega postopka izvedbe, če bi s takim navajanjem dajal prednost določenim ponudnikom ali jih s takim navajanjem neupravičeno izločil (prvi odstavek 32. člena ZJN-1). Naročnik v razpisni dokumentaciji ne sme zapisati določila, ki bi pomenilo prednost ali izključitev po prejšnjem odstavku ZJN-1, razen če predmet javnega naročila takšno določilo opravičuje. Naročnik ne sme navajati posameznih blagovnih znamk, patentov, tipov ali posebnih izvorov ali izdelave (drugi odstavek 32. člena ZJN-1). Samo v primeru, če naročnik v razpisni dokumentaciji ne more opisati predmeta pogodbe tako, da bi bile specifikacije za ponudnike dovolj natančno razumljive, mora navedbam elementov, kot so blagovna znamka, patent, tip ali proizvajalec, obvezno dodati navedbo "ali podobno" (tretji odstavek 32. člena ZJN-1). Glede slednjega določila ZJN-1 velja pripomniti še, da morajo za uporabo elementov za opis predmeta javnega naročila, kot so blagovna znamka, patent, tip ali proizvajalec, obstajati z zakonom določeni (utemeljeni razlogi); naročnik mora namreč kot predpostavko dopustnosti klavzule "ali podobno..." izkazati, da predmeta javnega naročila ne bi bilo mogoče opisati, zgolj uporaba te klavzule pa razpisne dokumentacije ne legitimira.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji predmetnega postopka oddaje javnega naročila v sklopu 1, pri blagu "cevi iz duktilne litine", navedel, da želi nabaviti blago, kot ga proizvaja "podjetje Saint- Gobain PAM iz Francije". Naročnik je tako navedel ime konkretnega proizvajalca, pri čemer pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da navajanja le-tega ni uspel utemeljiti. V odločitvi o vlagateljevem zahtevku za revizijo naročnik očitek o kršitvi 32. člena ZJN-1 zavrača z utemeljitvijo, da ima velik sistem, v katerem želi materiale, zaradi racionalnosti in boljše organiziranosti poslovanja, zmanjševanja zalog in težnje k čim manjšim izgubam pitne vode, unificirati. Državna revizijska komisija ob zapisanem ugotavlja, da je predmet konkretnega postopka oddaje javnega naročila- vodovodni material, v delu prvega sklopa konkretneje "cevi iz duktilne litine"- vsekakor mogoče opisati brez navajanja imena proizvajalca, saj je mogoče brez zapisa slednjega opredeliti vse zahtevane in potrebne tehnične značilnosti in specifikacije le-te tega na način, da so dovolj natančno razumljive (dolžina cevi, sestava, tesnilaâ??). Ker je naročnik ne glede na zapisano v razpisni dokumentaciji zapisal ime konkretnega proizvajalca predmeta javnega naročila, je s tem ravnal v neskladju z 32. členom ZJN-1, saj je s tem dajal prednost določenim ponudnikom (omenjenemu proizvajalcu in dobaviteljem njegovih produktov) oz. jih je s takim navajanjem neupravičeno izločil.

Državna revizijska komisija ob zapisanem ugotavlja tudi, da je naročnik v neskladju z ZJN-1, predvsem z načeloma enakopravnosti in zagotavljanja konkurence med ponudniki, ravnal tudi pri siceršnji opredelitvi tehničnih značilnosti predmeta javnega naročila. Naročnik je tako v opredelitvi tehničnih značilnosti predmeta javnega naročila v 1. sklopu le-tega, pri blagu "cevi iz duktilne litine", podal več zahtev, ki jih sledeč navedbam vlagatelja, ki jih naročnik ne prereka, kumulativno izpolnjuje zgolj produkt zgoraj omenjenega proizvajalca "Saint- Gobain PAM iz Francije". Vlagatelj tako navaja, da je omenjeni proizvajalec s strani naročnika zahtevano sestavo zunanje zaščite zaščitil s patentom, št. EP 0 686 246 B, ki ga tudi prilaga, cevi z zunanjo zaščito, kot jo zahteva naročnik, pa tako lahko ponudi le proizvajalec "Saint- Gobain" oziroma dobavitelji njegovih produktov. Naročnik teh navedb vlagatelja ne prereka, temveč, poleg že zgoraj navedenega, navaja le, da so "Sertubi, TRM, Samsun, Buderus in podobno proizvajalci cevi in ne ponudniki". Državna revizijska komisija ob zapisanem ugotavlja, da naročnik ni uspel izkazati utemeljenih razlogov, iz katerih bi izhajalo, da je mogoče namen javnega naročila izpolniti le z nabavo cevi s tehničnimi značilnostmi, kot so opredeljene v razpisni dokumentaciji. Naročnik namreč ni uspel opravičiti in ustrezno argumentirati utemeljenosti določil razpisne dokumentacije, v katerih zahteva, da imajo ponujene "cevi iz duktilne litine" zunanjo zaščito Zn+ Al debeline 400g/m2, in so izdelane v skladu s standardom EN 545:2002, v posledici česar gre ugotoviti, da je v razpisno dokumentacijo zapisal določila, ki pomenijo prednost ali izključitev nekaterih ponudnikov, čeprav predmet javnega naročila takšnih določil ne opravičuje.

Iz zgoraj navedenih razlogov je potrebno vlagateljevemu zahtevku za revizijo v delu, v katerem se nanaša na spornost opredelitve tehničnih značilnosti predmeta javnega naročila v 1. sklopu le-tega, pri blagu "cevi iz duktilne litine", ugoditi in razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila v tem delu razveljaviti. Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 23. člena ZRPJN naročniku nalaga, da v skladu z obrazložitvami iz tega sklepa v nadaljevanju postopka oddaje javnega naročila na novo pripravi razpisno dokumentacijo, oziroma jo v razveljavljenem delu spremeni tako, da v njej ne bo navajal blagovnih znamk, patentov, tipov ali proizvajalcev, razen če v razpisni dokumentaciji ne bo mogel opisati predmeta pogodbe tako, da bi bile specifikacije za ponudnike dovolj natančno razumljive. Hkrati naj v razpisni dokumentaciji ne uporablja ali navaja takšnih tehničnih specifikacij, ki omenjajo blago, storitev ali gradnjo določene izdelave, izvora ali določenega postopka izvedbe, če bi s takim navajanjem dajal prednost določenim ponudnikom ali jih s takim navajanjem neupravičeno izločil, razen če bo predmet javnega naročila takšno določilo opravičeval.


V nadaljevanju revizijskega postopka je Državna revizijska komisija preverila tudi revizijske navedbe vlagatelja, v katerih slednji izpostavlja spornost naročnikovega pogoja, ki se nanaša na zahtevano realizacijo za 1. sklop predmetnega javnega naročila. Ob tem je ugotovila, da so tudi s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja utemeljene.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji predmetnega postopka oddaje javnega naročila, pod točko "2.3.2. DRUGI POGOJI", med drugim določil: "Potrebna letna realizacija za navedena sklopa je za zadnja tri leta (2002, 2003, 2004) naslednja: 1. SKLOP: cevi, fazoni (spojniki) in armature: 550 mio SITâ??".

V skladu z 42. členom ZJN-1 mora naročnik v objavi javnega razpisa in razpisni dokumentaciji navesti pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku oddaje javnega naročila. Pogoj je v skladu z 10. točko 3. člena ZJN-1 element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave. 42.a člen ZJN-1 naročniku omogoča, da lahko za izpolnjevanje ekonomsko-finančnih, tehničnih in kadrovskih pogojev določi raven in druge okvire ekonomsko-finančne, tehnične in kadrovske sposobnosti, in sicer v obsegu, ki je potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom javnega naročila. Pri tem ZJN-1 v 2.a točki drugega odstavka 42.a člena določa, da lahko naročnik za dokazovanje izpolnjevanja tehničnih in kadrovskih zmogljivosti zahteva seznam najpomembnejših dobav ali storitev v zadnjih treh letih oziroma gradenj v zadnjih petih letih, skupaj s potrdili o dobro opravljenem delu, z vrednostmi in datumi izvedbe.

Sledeč zapisanemu gre tako ugotoviti, da pogoj, s katerim naročnik od ponudnikov zahteva izkaz dobav blaga v določeni vrednosti, opravljenih v zadnjih treh letih, ni nedopusten, a le v primeru, če je določen v obsegu, ki je potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom javnega naročila.

Državna revizijska komisija v konkretnem primeru ugotavlja, da je naročnik kot ocenjeno vrednost predmetnega javnega naročila navedel vrednost 140 milijonov SIT, pri čemer se navedeni znesek nanaša na oba sklopa predmetnega javnega naročila. Iz zapisanega nedvomno izhaja, da izkaz "letne realizacije" v višini 550 milijonov SIT, kot jo naročnik za obdobje zadnjih treh let zahteva zgolj za sklop 1, nikakor ni določen v obsegu, ki je potreben in sorazmeren z obsegom predmetnega javnega naročila; s strani naročnika ocenjeno vrednost celotnega javnega naročila postavljeni pogoj namreč presega za skoraj trikrat, nesporno pa še bolj presega vrednost zgolj prvega sklopa predmetnega javnega naročila, ki je naročnik sicer ni posebej opredelil, vsekakor pa predstavlja le del skupne ocenjene vrednosti. Naročnik s postavitvijo takšnega pogoja diskriminira ponudnike, ki le-tega ne izpolnjujejo (tako, sledeč njegovim navedbam, tudi vlagatelja), brez da bi za takšno diskriminacijo uspel izkazati kakršenkoli opravičljive razloge, ravno tako pa neupravičeno omejuje konkurenco, saj s tako postavljenimi referencami daje prednost "večjim ponudnikom", čeprav za takšno omejevanje nima utemeljenega razloga oziroma ga ni uspel argumentirano utemeljiti in obrazložiti.

Državna revizijska komisija na podlagi vsega zapisanega zaključuje, da je naročnik pri določitvi pogoja izkaza zahtevane realizacije za 1. sklop predmetnega javnega naročila kršil določila 42. a člena ZJN-1, saj tako postavljen pogoj ni določen v obsegu, ki je potreben in sorazmeren z obsegom predmetnega javnega naročila. Hkrati pa je naročnik s svojim ravnanjem kršil tudi temeljni načeli javnega naročanja in sicer enakopravnosti med ponudniki (določeno v 7. členu ZJN-1) ter zagotavljanja konkurence med ponudniki (določeno v 5. členu ZJN-1).

V posledici zgoraj ugotovljenih kršitev je Državna revizijska komisija, na temelju določil 3. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, vlagateljevemu revizijskemu zahtevku ugodila in je razveljavila razpisno dokumentacijo predmetnega javnega naročila v delu, ki se nanaša na opredelitev tehničnih značilnosti predmeta javnega naročila v 1. sklopu le-tega, pri blagu "cevi iz duktilne litine", ter v delu, kjer je kot pogoj za 1. sklop predmetnega javnega naročila določena zahteva po izkazu letne realizacije za zadnja tri leta (2002, 2003, 2004) v višini 550 milijonov SIT.

Državna revizijska komisija o stroških revizijskega postopka ni odločala, ker le-teh v revizijskem postopku ni priglasila nobena od strank.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

Ljubljana, 29.09.2005

Predsednica senata:
mag. Metka Cerar
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Rižanski vodovod Koper, d.o.o.- s.r.l., Ulica 15. maja 13, Koper,
- Cimmex, d.o.o., Vojkova 8, Solkan,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana.