018-290/2005 Ministrstvo za zdravje

Številka: 018-290/2005-33-2260

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi drugega odstavka 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04 in 61/05; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu člana Jožefa Kocuvana kot predsednika senata ter članice mag. Metke Cerar in predsednika dr. Aleksija Mužine kot članov senata, ob sodelovanju svetovalke Lidije CvetkoviÄ", v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "zdravila (registrirana in neregistrirana)" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje Bayer Pharma, d.o.o., Celovška 135, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Colja, Rojs & partnerji, o.p., d.n.o., Tivolska 48, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, štefanova 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 22.9.2005

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se v delu, v katerem mu naročnik s sklepom, št. 5020-8/2004-109, z dne 7.9.2005, ni ugodil, zavrne kot neutemeljen.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške revizijskega postopka v višini 232.000,00 SIT, kot mu jih je priznal s sklepom, št. 5020-8/2004-109, z dne 7.9.2005. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je v Uradnem listu RS, št. 58/2005, z dne 17.06.2005, pod številko objave Ob-16791/05, objavil ponovljeni javni razpis z opisom predmeta javnega naročila "zdravila (registrirana in neregistrirana)". V Uradnem listu RS, št. 62/2005, z dne 01.07.2005, pod številko objave Ob-18723/05, je naročnik objavil podaljšanje roka za oddajo prijav.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 2.9.2005, v katerem zahteva razveljavitev postopka oddaje javnega naročila v celoti. V prvi točki vlagatelj ugovarja določilom razpisne dokumentacije in naročniku očita kršitev 5. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00, 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1). Pod drugo točko vlagatelj navaja, da vztrajanje pooblaščenega naročnika pri podpisovanju pogodb neposredno s posameznimi naročniki ni v skladu z določbo 22. člena ZJN-1, pri čemer vlagatelj hkrati izraža dvom v uresničljivost določbe 36. člena razpisne dokumentacije. Vlagatelj nadalje v tretji točki razpravlja o smiselnosti javnega naročanja zdravil ter ugotavlja, da naročanje kombinacije blaga (zdravila) in storitve (distribucije) morda ekonomsko ni nujno najbolj učinkovita izraba javnih sredstev, kar naj bi bilo po vlagateljevem mnenju v nasprotju s 4. členom ZJN-1. V zadnji, četrti točki, vlagatelj opozarja na nekatere formalne napake, ki naj bi jih zagrešil naročnik, in sicer naj slednji ne bi objavil spremembe oziroma dopolnitve razpisne dokumentacije na predpisan način (jih ni zajel v objavi dopolnitev na spletni strani), ravno tako pa naj bi naročnik v dopisu, z dne 24.8.2005, navedel nelogičen in nepravilen pravni pouk, da je dne 7.7.2005 potekel rok za dodatna pojasnila ali obvestila v zvezi s pripravo prijave ter razpisne dokumentacije, kar naj bi bilo v nasprotju z določbo tretjega odstavka 25. člena ZJN-1. Vlagatelj je priglasil stroške postopka revizije, in sicer strošek takse v višini 200.0000,00 SIT in strošek sestave zahtevka za revizijo v višini 3000 odvetniških točk z 20% DDV.

Naročnik je z vlogo, z dne 05.09.2005, na Državno revizijsko komisijo naslovil predlog za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje predmetnega javnega naročila v celoti. Državna revizijska komisija je predlogu naročnika s sklepom, z dne 6.9.2005, delno ugodila.

Naročnik je dne 7.9.2005 izdal sklep, s katerim je vlagateljevemu zahtevku za revizijo delno ugodil, in sicer tako, da se spremeni in dopolni razpisna dokumentacija v delu, v katerem je ugovarjal vlagatelj. V zvezi z vlagateljevimi navedbami pod drugo točko zahtevka za revizijo, ki jih naročnik zavrača, le-ta poudarja, da je vsebina oziroma obseg pooblastila izključno v domeni pooblastiteljev ter da je pooblastilo v konkretnem primeru pač obsegalo zgolj izvedbo in zaključek I. in II. faze omejenega postopka, ne pa tudi sklepanja pogodb. Naročnik zavrača tudi vlagateljevo navedbo pod tretjo točko zahtevka za revizijo, saj je prepričan, da bo ravno s konkretnim načinom naročanja dosegel najbolj učinkovito in gospodarno porabo javnih sredstev. V zvezi s formalnimi napakami, ki mu jih očita vlagatelj, naročnik ugotavlja, da le-te nimajo nikakršnega vpliva na zakonitost postopka in pravilnost prijav; priznava pa, da je v dopisu, z dne 24.8.2005, res prišlo do napake pri zapisu datuma, ki jo bo naročnik odpravil. Naročnik je odločil, da se vlagatelju povrne sorazmerni del stroškov, in sicer v višini 232.000,00 SIT.

Vlagatelj je Državni revizijski komisiji dne 9.9.2005 posredoval mnenje glede predloga naročnika, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika.

Z dopisom, z dne 14.9.2005, je vlagatelj zahteval nadaljevanje postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo, v katerem sprejema ugotovitve naročnika v delu, v katerem je slednji ugodil zahtevku za revizijo, zavrača pa preostale naročnikove navedbe in oporeka sorazmernemu priznanju stroškov ter zahteva, da se odloči tudi o preostalih stroških.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da v delu, v katerem je naročnik vlagatelju ugodil (navedbe pod prvo točko zahtevka za revizijo), med strankama ni več spora, zato je obravnavala le preostale navedbe vlagatelja.

V zvezi z vlagateljevimi navedbami pod drugo točko zahtevka za revizijo Državna revizijska komisija ugotavlja, da so le-te neutemeljene. Določba prvega odstavka 22. člena ZJN-1 namreč naročniku zgolj dopušča pisno pooblastiti za izvedbo postopka oddaje javnega naročila drugo osebo javnega ali zasebnega prava, ki izvede postopek v imenu in za račun naročnika, ne nalaga pa mu s tem v zvezi nikakršnih obveznosti. Tako velja opozoriti, da vlagateljeva interpretacija citirane določbe ZJN-1 na način, da bi v predmetnem postopku pooblaščeni naročnik moral tudi skleniti pogodbe z izbranimi ponudniki, nima zakonske podlage. Državna revizijska komisija pritrjuje ugotovitvi naročnika, da je pooblastilo razmerje med pooblastiteljem in pooblaščencem, v katerega vsebino ali obseg tretje osebe ne morejo posegati. Kot je razvidno iz predložene dokumentacije, ima naročnik (pooblaščeni naročnik) od posameznih javnih zdravstvenih zavodov (naročnikov pooblastiteljev) veljavna pisna pooblastila za izvedbo predmetnega postopka oddaje javnega naročila. Nazadnje velja še poudariti, da se vprašanja o praktični izvedljivosti 36. člena razpisne dokumentacije, o kateri vlagatelj izraža dvom v zahtevi za nadaljevanje postopka revizije, nanašajo na primernost ravnanja naročnika, ne pa na pravilnost oziroma zakonitost, sicer pa bo lahko vlagatelj zoper slednje ustrezno pravno varstvo zahteval v primeru naročnikove neizpolnitve navedene določbe v postopkih pred pristojnimi organi.

Glede vlagateljevih navedb pod tretjo točko zahtevka za revizijo Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ob opisovanju običajnih ravnanj v postopkih oddaje javnih naročil, ki so med drugim tudi zakonsko regulirana (npr. razmerje med blagom in storitvami v prvem odstavku 101. člena ZJN-1) svojih ugibanj in razmišljanj ni konkretiziral niti ni uspel pojasniti, v čem naj bi naročnik s samo izbiro predmeta javnega naročila (dobava zdravil) ravnal negospodarno z javnimi sredstvi, ter še manj, s čim naj bi kršil načelo transparentnosti. Zato je Državna revizijska komisija sledila navedbam naročnika, ki v sklepu, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo, poudarja, da je presoja smiselnosti (primernosti) naročanja na izbrani način stvar naročnika kot plačnika, ter vlagateljeve navedbe zavrnila kot neutemeljene.

V zvezi s formalnimi napakami, ki jih vlagatelj naročniku očita pod četrto točko zahtevka za revizijo, Državna revizijska komisija ugotavlja, da nikakor niso takšne narave, da bi lahko vplivale na zakonitost postopka oddaje javnega naročila oziroma na njeno odločitev v revizijskem postopku, zato jih gre zavrniti kot neutemeljene. Ob tem gre poudariti, da napačni pravni pouk naročnika ponudnikom (torej tudi vlagatelju) ne krati pravnega varstva, ki jim gre po zakonu. Nenazadnje velja še opozoriti, da vlagatelj pri navajanju formalnih napak niti ne zatrjuje nastanka škode, zaradi česar gre navedbe zavrniti kot neutemeljene.

Skladno z vsem navedenim je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek v delu, v katerem mu naročnik ni ugodil, zavrnila kot neutemeljenega.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevi za nadaljevanje zahteval, da Državna revizijska komisija odloči o preostalih stroških; vlagatelj je namreč priglasil stroške v višini 596.000,00 SIT, naročnik pa mu je priznal le stroške v višini 232.000,00 SIT. Državna revizijska komisija opozarja, da je vlagatelj z zahtevkom za revizijo uspel z vidika revizijskega predloga le delno, z vidika utemeljenosti navedb pa z enim od štirih sklopov navedb v zahtevku za revizijo, zato mu gre glede na dosežen uspeh v revizijskem postopku, skladno z 22. členom ZRPJN in drugim odstavkom 154. člena ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, priznati le sorazmerni del potrebnih stroškov, nastalih z revizijo. Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne stroške priznala vse priglašene stroške, torej stroške v višini 596.000,00 SIT. Ker je naročnik vlagatelju priznal stroške v višini 232.000,00 SIT, kar predstavlja 39% potrebnih stroškov, je Državna revizijska komisija vlagateljevo višjo stroškovno zahtevo glede na delni uspeh z vidika revizijskega predloga in revizijskih navedb zavrnila kot neutemeljeno.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 22.9.2005

Predsednik senata:
Jožef Kocuvan, univ. dipl. ekon.,
član Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, štefanova 5, Ljubljana
- Odvetniška družba Colja, Rojs & partnerji, o.p., d.n.o., Tivolska 48, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana