018-283/2005 Skupnost zavodov osnovne zdravstvene dejavnosti celjske regije

Številka: 018-283/05-32-2167

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04 in 61/05; v nadaljevanju: ZRPJN), v senatu članice Vesne Cukrov kot predsednice senata, predsednika dr. Aleksija Mužine in člana Francija Kodela, kot članov senata, ob sodelovanju višje svetovalke Tatjane Falout, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "izbiro dobaviteljev za dobavo sanitetnega, laboratorijskega, zobozdravstvenega in RTG materiala s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti na podlagi 1. faze omejenega postopka, za obdobje 3 let" - 10. sklop (Zdravstveni dom Celje - sklop 10: reagenti Dialab) in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje DIPROS d.o.o., Gorenjesavska c. 54, Kranj (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika SKUPNOST ZAVODOV OSNOVNE ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI CELJSKE REGIJE, Gregorčičeva 3, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 12.09.2005

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, vsebovana v Obvestilu o oddaji javnega naročila, št. 1-DIR/05-350-II, z dne 28.06.2005, v delu, ki se nanaša na 10. sklop (Zdravstveni dom Celje - sklop 10: reagenti Dialab ).

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 102.000,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 11.04.2005 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po omejenem postopku. Kot je razvidno iz dokumentacije iz spisa vodi naročnik predmetni postopek v imenu in na račun pooblastiteljev, in sicer petih javnih zdravstvenih zavodov.
Naročnik je v Uradnem listu RS, št. 38, z dne 15.04.2005, pod številko objave Ob-10316/05, objavil javni razpis za izbiro dobaviteljev za dobavo sanitetnega, laboratorijskega, zobozdravstvenega in RTG materiala s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti na podlagi 1. faze omejenega postopka, za obdobje 3 let, v več sklopih. Naročnik je z dokumentom, št. 1-DIR/05-350-II/P, z dne 11.05.2005, 18 prijaviteljem priznal usposobljenost za dobavo razpisanega javnega naročila po posameznih sklopih in dne 12.05.2005 vse usposobljene kandidate pozval k oddaji ponudb. Naročnik je z Obvestilom o oddaji javnega naročila, št. 1-DIR/05-350-II, z dne 28.06.2005, vse sodelujoče ponudnike obvestil o izbranih ponudbah po posameznih sklopih. V sklopu 10 (Zdravstveni dom Celje - sklop 10: reagenti Dialab) je naročnik predmetno javno naročila oddal v izvedbo podjetju IRIS d.o.o., Cesta v Gorice 8, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je za sklop 10 (Zdravstveni dom Celje - sklop 10: reagenti Dialab) zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, ki mu jo je naročnik posredoval z dopisom, z dne 11.07.2005.

Po prejemu dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila je vlagatelj pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj predlaga, da naročnik razveljavi odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika v delu, ki se nanaša na 10. sklop (Zdravstveni dom Celje - sklop 10: reagenti Dialab) ter predmetno javno naročilo v izpodbijanem sklopu odda vlagatelju oziroma podrejeno, da se javni razpis v delu, ki se nanaša na sporni sklop ponovi.
Vlagatelj ugotavlja, da je naročnik javno naročilo v spornem sklopu oddal ponudniku, katerega cena ni bila najnižja, čeprav je bilo edino merilo za ocenitev ponudb (le) najnižja cena. Vlagatelj navaja, da je v sklopu 10 ponudil najnižjo ceno. Pri tem poudarja, da je v predračun sicer vpisal ceno v višini 587.689,00 SIT, le-to pa je ob upoštevanju pakiranja potrebno prilagoditi na 894.295,00 SIT. Vlagatelj navaja, da je za artikel št. 2 - GGT - IFCC(37) in za artikel št. 6 - Uric acid AOX upoštevana cena za 125 ml pakiranje namesto za 5x50 ml pakiranje, tako da znaša cena za prvega 250.900,00 SIT, za drugega pa 157.896,00 SIT. V tem primeru znaša skupna cena vlagatelja za sporni sklop 894.295,00 SIT, kar je še vedno za 703.184,00 SIT nižja cena od cene izbranega ponudnika. Kot izhaja iz obvestila o oddaji javnega naročila in iz opravljene analize ponudb je naročnik popravil nekatere računske napake pri nekaterih ponudnikih, ne pa tudi računskih napak pri vlagatelju. Z opisanim, navaja vlagatelj, ga je naročnik postavil v neenakopraven položaj, saj je glede njegove ponudbe enostavno zaključil, da le-ta pri posameznih izdelkih bistveno odstopa od povprečne vrednosti ostalih ponudnikov. Iz tega razloga, ugotavlja vlagatelj, naročnik njegove ponudbe ni upošteval, pri čemer je ravnal v nasprotju z določilom iz 53. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju. ZJN-1). Vlagatelj nadalje navaja, da je naročnik zgolj na podlagi (nizke) cene zaključil, da so artikli, ki jih je ponudil, slabše kvalitete od tistih, ki so jih ponudili preostali ponudniki, čeprav bi lahko ravnal v skladu s 5. točko razpisne dokumentacije in bi od vlagatelja lahko zahteval vzorce ponujenega blaga.

Dne 10.08.2005 je naročnik sprejel sklep, št. 1-DIR/JN/05-75, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo kot prepoznega zavrgel.

Vlagatelj je zoper naročnikov sklep o zavrženju pravočasno vložil pritožbo na Državno revizijsko komisijo, katera je s sklepom, št. 018-262/05-32-2010, z dne 25.08.2005, le-tej ugodila in razveljavila izpodbijani sklep.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 18.08.2005, zahteval povrnitev stroškov, ki so mu nastali v zvezi s pritožbo in zahtevkom za revizijo, in sicer povrnitev plačane revizijske takse (100.000,00 SIT), 2.000,00 SIT za administrativne in poštne stroške ter 28.000,00 SIT za sestavo pritožbe in zahtevka za revizijo.
Naročnik je s sklepom, št. 1-DIR/JN/05-112, z dne 31.08.2005, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo naročnik navaja, da je
po ponovnem pregledu vlagateljeve ponudbe in ponudbe izbranega ponudnika ugotovil, da ni kršil določb ZJN-1 in da je kot edino merilo za izbiro najugodnejše ponudbe upošteval najnižjo skupno vrednost ponudbenega predračuna za posamezen sklop. Naročnik zatrjuje, da je vlagatelj ponudil posamezne artikle, ki bistveno odstopajo od povprečnih vrednosti ostalih ponudnikov. Naročnik je tako ugotovil, da je vlagatelj v svoji ponudbi napravil dve računski napaki, ki bistveno znižujeta vrednost njegove ponudbe, in sicer pri naslednjih (dveh) artiklih: pri artiklu pod zaporedno št. 2 -GGT-IFCC(37) 5x50 ml in pri artiklu pod zaporedno št. 6 - Uric acid AOX 5x50 ml. Naročnik zatrjuje, da je ponudnikom podal nedvoumna navodila za pripravo ponudbenega predračuna, in sicer v 8. členu razpisne dokumentacije in v datoteki pisani v programu Excel na disketi. Naročnik nadalje navaja, da je na podlagi ugotovitev, ki se nanašajo na predhodno navedena artikla sklepal, da je vlagatelj tudi pri artiklih pod zaporednimi številkami 3 - Glukoza GOD-PAP 5x100 ml, 4 - Trigliceridi PAP 5x100 ml in 5 - Urea - 5x100ml ravnal v nasprotju z njegovimi navodili. Naročnik tako ocenjuje, da je vlagatelj pri le-teh ponudil neobičajno nizko ceno. Naročnik še navaja, da pri posameznih ponudbah v spornem sklopu ni odpravljal računskih napak, katere sicer zagotovo obstajajo, saj tega skladno z 54. členom ZJN-1 ni dolžan storiti ter ugotavlja, da je pri izbiri najugodnejšega ponudnika upošteval najnižjo skupno vrednost za ponujeni sklop (šele) potem, ko je z analizo ugotovil pri katerih artiklih niso bila upoštevana navodila naročnika. Naročnik zaključuje z ugotovitvijo, da so tudi ostali ponudniki v posameznih delih pripravili ponudbe v nasprotju z njegovimi navodili iz razpisne dokumentacije, pa jih kljub temu ni štel kot nepravilne, temveč jih je z izločitvijo spornih artiklov postavil na "skupni imenovalec" ter nato s ponovnim vrednotenjem in ob uporabi merila najnižje vrednosti opravil izbiro najugodnejšega ponudnika.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 01.09.2005, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, z dne 02.09.2005, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 05.09.2005, na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 05.09.2005 in dne 06.09.2005 od naročnika zahtevala dodatno dokumentacijo. Državna revizijska komisija je zahtevano dodatno dokumentacijo prejela dne 05.09.2005 in dne 09.09.2005.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter po proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

Bistvo spora med vlagateljem in naročnikom je v tem, da vlagatelj zatrjuje, da je v izpodbijanem sklopu, ob upoštevanju edinega merila za ocenjevanje ponudb, to je najnižje skupne vrednosti ponudbenega predračuna za posamezen sklop, oddal najugodnejšo ponudbo oziroma ponudbo, ki je vsebovala nižjo ceno od ponudbe izbranega ponudnika in da je bila posledično izbira najugodnejšega ponudnika opravljena nezakonito, naročnik pa nasprotno zatrjuje, da je v spornem sklopu (ob upoštevanju vnaprej določenega merila) izbral najugodnejšo ponudbo.

Državna revizijska komisija je tako v obravnavani revizijski zadevi presojala, ali je naročnik z izbiro najugodnejšega ponudnika v izpodbijanem sklopu ravnal v skladu z zakonom in razpisno dokumentacijo.

Kot izhaja iz zgoraj navedenega in iz dokumentacije iz spisa (iz dodatne obrazložitve o oddaji naročila, z dne 11.07.2005 in iz zapisnika o analizi ponudb po posameznem ponujenem izdelku, z dne 07.07.2005) je naročnik v fazi primerjave in ocenjevanja ponudb ugotovil, da je bila vlagateljeva ponudba pri dveh artiklih (pri artiklu št. 2 - GGT - IFCC(37) in pri artiklu št. 6 - Uric acid AOX ) pripravljena v nasprotju z navodili iz razpisne dokumentacije ter da je vlagatelj (istočasno) pri obeh predmetnih izdelkih napravil računski napaki. Za tri, izmed skupno šestih artiklov v predmetnem sklopu (artikel št. 3 - Glukoza GOD-PAP 5x100 ml, št. 4 - Trigliceridi PAP 5x100 ml in št. 5 - Urea - 5x100m), pa je naročnik zapisal, da so bili le-ti, upoštevaje ponujene cene, slabše kvalitete, da vlagatelj pri slednjih ni upošteval navodil iz razpisne dokumentacije in (hkrati), da je vlagatelj pri spornih artiklih ponudil neobičajno nizko ceno.

Čeprav je naročnik tako v dodatni obrazložitvi, kot tudi v sklepu, s katerim je revizijski zahtevek zavrnil kot neutemeljen, zapisal, da je vlagatelj ravnal v nasprotju z navodili, ki jih je v zvezi z izpolnitvijo predračuna zapisal v razpisno dokumentacijo, v sklep, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo pa navedel, da so bile tudi ostale ponudbe pripravljene v nasprotju z njegovimi navodili, pa le-teh ni zavrnil. Kot je namreč zapisal naročnik, takšnih ponudb "ni štel kot nepravilne" temveč jih je "postavil na skupni imenovalec in nato s ponovnim vrednotenjem opravil izbor najugodnejšega ponudnika". Z opisanim je naročnik ravnal v nasprotju s 76. členom ZJN-1, ki določa, da mora naročnik po opravljenem pregledu zavrniti vse ponudbe, ki niso primerne, sprejemljive ali pravilne. ZJN-1 v definiciji pravilne ponudbe (13. točka 3. člena ZJN-1) ne razlikuje med zahtevami, glede katerih lahko naročnik prosto odloča, ali jih bo upošteval ali ne (oz. jih "postavil na skupni imenovalec"), pač pa obravnava vse zahteve kot enako pomembne. Za ugotovitev o tem, da določena ponudba ni pravilna, tako zadostuje že neizpolnjevanje ene same naročnikove izrecne zahteve iz razpisne dokumentacije. Sprejeti stališče, po katerem bi naročnik zgolj na podlagi lastne presoje in v nasprotju z vnaprej določenimi navodili iz razpisne dokumentacije odločal, kdaj se šteje določena ponudba za pravilno (in pri tem naknadno določal, katere izmed postavljenih zahtev bo upošteval in katere ne), pa bi pomenilo ne le kršitev lastnih navodil iz razpisne dokumentacije in kršitve prvega odstavka 76. člena ZJN-1, temveč tudi poseg v načelo enakopravnosti ponudnikov, ki je uzakonjeno v 7. členu ZJN-1.

Kot izhaja iz sklepa, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo (in iz zapisnika o analizi ponudb po posameznem ponujenem izdelku, z dne 07.07.2005, ki ga je prijel vlagatelj hkrati z dodatno obrazložitvijo odločitve o oddaji naročila) naročnik razlog, zaradi katerega naj bi bila vlagateljeva ponudba pripravljena v nasprotju z naročnikovimi izrecnimi navodili (ki ga je navedel v dodatni obrazložitvi o oddaji naročila), enači z ugotovitvijo o tem, da je vlagatelj (pri artiklu št. 2 - GGT - IFCC(37) in pri artiklu št. 6 - Uric acid AOX ) napravil računski napaki. še več. Kljub temu, da je naročnik zapisal, da pri posameznih ponudbah za obravnavani sklop ni odpravljal računskih napak, čeprav te po njegovih navedbah "zagotovo obstajajo" (torej le-te obstajajo tudi pri preostalih ponudbah") pa sta bili ravno ugotovljeni računski napaki (tudi) eden izmed razlogov za neizbiro vlagatelja. Povedano drugače. Čeprav naročnik priznava, da so računske napake tudi v ponudbah (pre)ostalih ponudnikov, pa zaradi slednjih ni upošteval (oziroma kot pravi naročnik ni izbral) zgolj vlagateljeve ponudbe. Z opisanim je naročnik ravnal v nasprotju z načelom enakopravnosti ponudnikov, ki je uzakonjeno v 7. členu ZJN-1 in katero nalaga naročniku, da mora zagotoviti, da v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja.

V zvezi z navedenim v predhodnem odstavku je potrebno naročnika še opozoriti, da je pod pogoji, ki izhajajo 54. člena ZJN-1 dopustno šteti oziroma kot računske napake popravljati le dejanske, resnične računske napake torej napake, ki izhajajo iz osnovnih računskih operacij, kot na primer napačne seštevke ali zmnožke in/ali napake, ki nastanejo zaradi napačnega izračunavanja cen, količin ali drugih številčnih parametrov ponudbe ter napake, ki nastanejo zaradi razlike med zneski, izraženimi s številkami in zneski zapisanimi z besedami. Ni pa dopustno kot računsko napako šteti drugih napak (torej tistih napak ki jih je naročnik opisal kot "ravnanje ponudnikov v nasprotju z navodili iz razpisne dokumentacije"), ki jih je tekom priprave ponudbe povzročil ponudnik in katere imajo za posledico obvezno zavrnitev takšne ponudbe v skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-1, oziroma glede katerih velja pravilo o nedopustnosti naknadne konvalidacije ponudbe in/ali spremembe ponudbe iz nepravilne v pravilno (54. člen ZJN-1).

Kot dalje izhaja iz zgoraj navedenega (in iz dokumentacije iz spisa) je bil razlog za izbiro najugodnejšega ponudnika (oz. za neizbiro vlagatelja) v obravnavanem sklopu pri treh ponujenih artiklih (pri artiklih št. 3 - Glukoza GOD-PAP 5x100 ml, št. 4 - Trigliceridi PAP 5x100 ml in št. 5 - Urea - 5x100m), "nesorazmerno ponujena cena v primerjavi s cenami ostalih ponudnikov in posledično ponudba izdelkov slabše kvalitete, "neupoštevanje naročnikovih navodil iz razpisne dokumentacije" in (hkrati) "podana neobičajno nizka cena".
Naročnik torej vlagateljeve ponudbe "ni izbral" najprej iz razloga, ker je zaradi (po njegovem mnenju) nesorazmerno ponujenih cen sklepal, da so navedeni artikli slabše kvalitete (čeprav naročnik v zvezi s kakovostjo ponujenih izdelkov v razpisni dokumentaciji ni zahteval ničesar in kljub temu, da naročnik ni uporabil možnosti, ki jo je zapisal v 5. člen Navodil kandidatom za izdelavo ponudbe in od vlagatelja ni zahteval vzorcev ponujenega blaga).
Nadalje naročnik ni izbral vlagateljeve ponudbe zato, ker je "sklepal", da je vlagatelj pri treh ponujenih artiklih "pripravil ponudbo, ki ni v skladu z zahtevami naročnika" (čeprav je vlagatelj pri vseh treh predmetnih medicinskih izdelkih izpolnil ponudbeni predračun z vsemi zahtevanimi podatki in/ali na način kot ga je predvidel naročnik).
Naročnik vlagateljeve ponudbe nazadnje ni izbral iz razloga, ker naj bi vlagatelj pri identičnih treh artiklih (torej pri artiklih pri katerih je predhodno že ugotovil, da so bili ponujeni v slabši kvaliteti in pri ponudbi katerih naj bi vlagatelj ravnal v nasprotju z naročnikovimi navodili iz razpisne) ponudil "neobičajno nizko ceno", in sicer ne da bi pri tem ravnal v skladu z določilom iz 53. člena ZJN-1. Naročnik od vlagatelja namreč ni zahteval podrobne obrazložitve spornih postavk ponudb (kar je pisno potrdil tudi tekom obravnavanega revizijskega postopka, in sicer z dopisom, z dne 07.09.2005), zato ga je potrebno opozoriti (tudi) na določilo 53. člena ZJN-1. Le-to se nanaša na procesne položaje, v katerih želi naročnik ponudbo, ki vsebuje prenizko ceno, zavrniti. Določba 53. člena ZJN-1 je namenjena varstvu ponudnika, ki je predložil ponudbo z najnižjo ceno in za katero je naročnik ocenil, da je po njegovi presoji "neobičajno nizka" ter jo zato želi izločiti iz postopka oddaje javnega naročila. V skladu s 53. členom ZJN-1 ima naročnik sicer pravico, da takšno ponudbo zavrne, vendar šele potem, ko se je z uporabo postopka, ki je predpisan z zgoraj navedenim členom, na podlagi naknadnih pojasnil prizadetega ponudnika prepričal, da je njegov sum o "neobičajni nizki" ceni utemeljen.

Glede na vse navedeno je Državna revizijska komisija v skladu s 3. alineo prvega odstavka 23. člena ZJN-1 odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa. V skladu s tretjim odstavkom 23. člena ZRPJN Državna revizijska komisija lahko da napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Naročnik je dolžan, ob upoštevanju zgoraj (in v nadaljevanju) navedenega, ponovno opraviti pregled vseh ponudb, ki jih je prejel v predmetnem sklopu in pravilne ponudbe oceniti v skladu z (edinim) merilom za ocenjevanje ponudb (to je z merilom "najnižja skupna vrednost ponudbenega predračuna), pri čemer mora biti odločitev o (ne)pravilnosti posameznih ponudb objektivno artikulirana in medsebojno primerljiva.

Pri tem mora dosledno upoštevati prav vse zahteve, ki jih je zapisal v razpisno dokumentacijo (ponudbe pa mora jemati kot njeno zrcalno sliko) in hkrati upoštevati, da od ponudnikov v nobenem primeru ni mogoče zahtevati več, kot je od njih terjala vnaprej pripravljena razpisna dokumentacija. Naročnik mora morebitno uporabo institutov iz 53. in iz 54. člena ZJN-1 uporabiti dosledno in enakopravno do vseh ponudnikov in (morebitno) uporabo le-teh natančno dokumentirati. Če pa bo naročnik ugotovil, da na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije ne more ali ne bo mogel oceniti ponudb, naj javni razpis (v izpodbijanem sklopu) ponovi in ponudnikom na njihovo zahtevo povrne stroške, za katere bodo predložili dokazila (argumentacija drugega odstavka 25. člena ZJN-1). Naročnik pa lahko ravna tudi v skladu s 77. členom ZJN-1, ki dopušča možnost, da naročnik kljub formalno uspešno izvedenem postopku oddaje konkretnega javnega naročila ne izbere najugodnejše ponudbe (takšno pravico si je naročnik izrecno pridržal tudi v 16. členu Navodil kandidatom za izdelavo ponudb). Za takšne primere ZJN-1 v 77. členu določa nekatera formalna dejanja, ki jih mora opraviti naročnik. 77. člen ZJN-1 tako določa, da mora naročnik svojo odločitev o zavrnitvi vseh ponudb pisno utemeljiti, pri čemer mora posebej natančno navesti razloge za zavrnite ter da mora o zavrnitvi ponudb obvestiti vlado oziroma svoj nadzorni organ in Komisiji Evropskih skupnosti (če vrednost javnega naročila presega vrednosti, določene za objavo v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti). Hkrati mora naročnik ponudnike v takšnem primeru takoj pisno obvestiti o razlogih, zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe ali o odločitvi, da začne nov postopek. Na zadnje navedeno Državna revizijska komisija opozarja zaradi navedb naročnika (ki izhajajo iz dodatnih pojasnil, z dne 07.09.2005), iz katerih je mogoče razbrati naročnikov dvom v izbiro ponudnika v obravnavanem sklopu.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v skladu z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer povračilo stroškov plačane takse (100.000,00 SIT), 2.000,00 SIT za administrativne in poštne stroške ter 28.000,00 SIT za sestavo pritožbe in zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija je skladno s petim odstavkom 22. člena ZRPJN odločila, da mora naročnik vlagatelju povrniti stroške, ki so bili potrebni za vodenje revizijskega postopka, to so stroški plačane takse v višini 100.000,00 SIT in 2000 SIT za administrativne in poštne stroške. Višja stroškovna zahteva se zavrne, saj na podlagi tretjega odstavka 22. člena ZRPJN in drugega odstavka 151. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 58/03, 2/04) v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, ni najti zakonske podlage za ugoditev takšni zahtevi (vlagatelja namreč ni zastopal odvetnik ali druga oseba, ki ima po zakonu pravico do nagrade).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 12.09.2005

Predsednica senata:
Vesna Cukrov, univ.dipl.prav.
Članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- SKUPNOST ZAVODOV OSNOVNE ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI CELJSKE REGIJE, Gregorčičeva 3, Celje
- DIPROS d.o.o., Gorenjesavska c. 54, Kranj
- IRIS d.o.o., Cesta v Gorice 8, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana