018-266/2005 MOL

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99,110/02, 42/04 in 61/05; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu člana Francija Kodele kot predsednika senata ter članov mag. Metke Cerar in Jožefa Kocuvana kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izbiro dobavitelja posipnega materiala za izvajanje zimske službe na javnih cestah v MOL v sezoni 2005/2006 in na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja DROGA KOLINSKA d.d., Kolinska ulica 1, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika MESTNA OBČINA LJUBLJANA, Mestni trg 1, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 31.8.2005

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrže.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 2.6.2005 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po odprtem postopku, javni razpis pa je objavil v Uradnem listu RS št. 64/2005 pod št. objave Ob-19190/05.

Vlagatelj z dopisom z dne 25.7.2005 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da se iz besedila točke 3.6 razpisne dokumentacije črta besedilo "(tudi ob nedeljah in praznikih, izjema je le v primeru višje sile, Priloga št. 4a)", iz priloge št. 4a pa besedilo "(tudi ob praznikih in nedeljah, izjema je le višja sila)". Vlagatelj navaja, da velja v skladu z Odredbo o omejitvi prometa na cestah v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: Odredba) na območju Republike Slovenije omejitev prometa za tovorna vozila in skupine vozil, katerih največja dovoljena masa presega 7,5 ton, in sicer ob nedeljah, na državni praznik ali dela prost dan od 8.00 do 22.00 ure. Povprečna teža tovornega vozila za dostavo predmeta javnega naročila znaša 40 ton in skoraj šestkrat presega dovoljeno težo. V praksi pristojne inšpekcijske službe se nujnost prevoza po 4. točki 6. člena Odredbe le redko opredeljuje kot tako nujna, da bi sodila v okvir teh izjem, v vseh ostalih primerih pa je treba pridobiti posebno dovoljenje, pri čemer je treba vlogo podati najkasneje 3 delovne dni pred začetkom prevoza, kar presega pogoj 48 ur. Vlagatelj zatrjuje, da je v praksi tovrstna dovoljenja težko pridobiti. Zahteva, da dobavitelj dostavi blago tudi ob nedeljah in praznikih, pa je neustrezna tudi zato, ker omejitve prometa ne veljajo samo v Sloveniji, temveč tudi v drugih državah, kjer ima lahko posamezen dobavitelj soli svoja skladišča. Organov, ki v teh državah izdajajo dovoljenja za prevoze v času omejitev, ne zanima, da opravlja izvajalec zimske službe gospodarsko javno službo, zato je pogoj skoraj nemogoče izpolniti in je diskriminatoren.

Naročnik je dne 10.8.2005 odločil o zahtevku za revizijo tako, da ga je zavrnil kot neutemeljenega. Naročnik navaja, da je po prejemu zahtevka za revizijo vlagatelja pozval k plačilu takse in da je vlagatelj potrdilo o plačilu takse šele naknadno, kar naj bi bilo v nasprotju z ZRPJN, ki določa, da mora vlagatelj takso plačati ob vložitvi zahtevka za revizijo. Naročnik nadaljuje, da velja pogoj o 48 urni dobavi tudi ob nedeljah in praznikih za vse ponudnike enako in ne le za vlagatelja. Naročnik je nakazal tudi možnost alternativnega transporta, saj ni zahteval cestnega prevoza. Vzdrževanje cest je naročnikova zakonska dolžnost in če vlagatelj ne more pridobiti ustreznih dovoljenj za prevoz ob nedeljah in praznikih v času od 8.00 do 22.00 ure, še vedno lahko izvaja transport od 22.00 do 8.00 ure. Naročnik nadalje ugotavlja, da je vlagatelj kljub vloženemu zahtevku za revizijo oddal tudi ponudbo, v kateri je podpisal izjavo, s katero potrjuje, da v celoti sprejema pogoje javnega razpisa in vse pogoje, navedene v razpisni dokumentaciji, pod katerimi daje svojo ponudbo. Naročnik tudi navaja, da mu je bil zahtevek za revizijo vročen šele 3.8.2005 in da je bil popoln šele po poteku roka, določenega za predložitev ponudb, skladno s petim odstavkom 12. člena ZRPJN pa vlagatelj ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka.

Vlagatelj je naročnika z dopisom z dne 16.8.2005 obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj v dopisu odgovarja na navedbe naročnika in dodatno pojasnjuje navedbe iz zahtevka za revizijo.

Po prejemu vlagateljevega obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo je naročnik z dopisom z dne 17.8.2005 odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je pred vsebinskim odločanjem o zahtevku za revizijo preverila, ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo. V skladu s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN lahko zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Za obstoj aktivne legitimacije morata biti kumulativno izpolnjena oba elementa: vlagatelj mora imeti interes za dodelitev naročila, hkrati pa mora verjetno izkazati, da naročnikovo domnevno nezakonito ravnanje posega v njegov pravni položaj na način, ki mu povzroča ali bi mu lahko povzročil določeno škodo. Med naročnikovim ravnanjem, za katerega vlagatelj trdi, da je nezakonito, in nastankom oz. možnostjo nastanka škode mora torej obstajati vzročna zveza, pri čemer se mora obstoječa ali bodoča škoda manifestirati v sferi vlagatelja, ne pa morda v sferi neke nedoločene druge osebe ali skupine oseb. Zahtevek za revizijo, ki ga vloži oseba iz prvega odstavka 9. člena ZRPJN, je namenjen varovanju zasebnega in konkretnega interesa vlagatelja zahtevka za revizijo, ne pa varovanju interesa drugih oseb ali javnega interesa, kot je to v primeru zahtevka za revizijo, ki ga vloži oseba iz drugega odstavka 9. člena ZRPJN. Če naročnik sicer krši pravila javnega naročanja, vendar s tem ne posega konkretno v pravni položaj vlagatelja, zaradi česar mu tudi ne more nastati škoda, vlagatelju v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN ni mogoče priznati pravnega interesa za vodenje revizijskega postopka, zahtevek za revizijo pa je treba na podlagi drugega odstavka 13. člena oz. 1. alinee prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavreči.

V predmetnem postopku oddaje javnega naročila vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je pogoj, v skladu s katerim mora dobavitelj zagotoviti dostavo posipnega materiala tudi ob nedeljah in praznikih, "praktično skoraj nemogoče izpolniti in je diskriminatoren". Iz dokumentacije je razvidno, da je vlagatelj predložil tudi ponudbo, ki jo je naročnik skupaj z drugimi odprl na javnem odpiranju ponudb. Iz ponudbe vlagatelja je razvidno, da je le-ta podpisal izjavo, da v celoti sprejema pogoje javnega razpisa in vse pogoje, navedene v razpisni dokumentaciji (priloga št. 1), ter izjavo, da bo izvršil dobavo posipnega materiala v roku 48 ur (tudi ob praznikih in nedeljah, izjema je le višja sila) po prejemu naročila za dobavo pisno ali po faxu (priloga št. 4a). Iz vlagateljeve ponudbe je torej razvidno, da vlagatelj izpolnjuje pogoj, ki ga v zahtevku za revizijo izpodbija kot nemogočega oz. diskriminatornega. Čeprav izjave o sprejemanju pogojev razpisa same po sebi ni mogoče šteti kot odpoved pravnemu varstvu, gre v predmetnem postopku ugotoviti, da vlagatelj s tem, ko je sicer vložil zahtevek za revizijo, predložil pa je tudi ponudbo, iz katere je razvidno, da izpolnjuje v zahtevku za revizijo izpodbijani pogoj, nima aktivne legitimacije, saj domnevno nezakonito ravnanje naročnika ne posega v njegov pravni položaj in mu zato tudi ne more nastati škoda.

Ob tem gre opozoriti, da vlagatelj ni bil dolžan predložiti ponudbe "iz previdnosti", saj je bil njegov pravni položaj zavarovan že z vložitvijo zahtevka za revizijo. V primeru, če bi bil zahtevek za revizijo vsebinsko utemeljen, bi Državna revizijska komisija postopek oddaje javnega naročila (v celoti ali deloma) razveljavila, naročniku pa naložila, naj spremeni sporno določilo razpisne dokumentacije in ponovno objavi rok za predložitev ponudb. Enako bi Državna revizijska komisija ravnala tudi v primeru, če bi po vsebinski presoji ugotovila, da je zahtevek za revizijo neutemeljen in bi ga zato zavrnila. Tudi v tem primeru bi (kot je to storila že v primeru št. 018-84/02-21-1016) Državna revizijska komisija naročniku naložila, naj objavi nov rok za predložitev ponudb in vlagatelju omogoči, da odda svojo ponudbo.

Ker je torej vlagatelj ob vložitvi zahtevka za revizijo predložil tudi ponudbo, iz katere je razvidno, da izpolnjuje pogoj, ki ga izpodbija v zahtevku za revizijo, zaradi česar mu tudi ne more nastati škoda, mu v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN ni mogoče priznati aktivne legitimacije za vodenje revizijskega postopka, zahtevek za revizijo pa je treba na podlagi 1. alinee prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavreči.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo navedel tudi stroške, ki so mu nastali z revizijo, in sicer 100.000,00 SIT za takso.

Skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN mora v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Ker vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel, je Državna revizijska komisija na podlagi tretjega in šestega odstavka 22. člena ZRPJN zavrnila njegovo zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 31.8.2005

predsednik senata
Franci Kodela, univ.dipl.prav.
član Državne revizijske komisije



Vročiti:

- MESTNA OBČINA LJUBLJANA, Mestni trg 1, Ljubljana
- DROGA KOLINSKA d.d., Kolinska ulica 1, Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana

Natisni stran