018-226/2005 Klinični center Ljubljana

Številka: 018-226/05-32-1699

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04 in 61/05; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice Vesne Cukrov kot predsednice senata, predsednika dr. Aleksija Mužine in članice mag. Metke Cerar kot članov senata, ob sodelovanju svetovalke Renate Duračak, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izvajanje storitev internega transporta za potrebe Kliničnega centra Ljubljana ter na podlagi zahtevka za revizijo podjetja BELIN-IPP, industrijska pralnica perila d.o.o., Ratanska vas 16, Rogaška Slatina, (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 27.07.2005

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je sprejel sklep, št. 38/05, z dne 21.04.2004, o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila, po odprtem postopku. Naročnik je dne 11.02.2005 v Uradnem listu RS, št. 11-13/05, pod št. objave Ob-3852/05 ter v Uradnem glasilu EU, št. 2005/S 28-027129, objavil predhodni javni razpis za oddajo predmetnega javnega naročila. Dne 29.04.2005 je naročnik v Uradnem listu RS, št. 43/05, pod št. objave Ob-11655/05, objavil javni razpis za izvajanje storitev internega transporta za potrebe Kliničnega centra Ljubljana ter v Uradnem listu RS, št. 58/2005, z dne 17.06.2005 objavil podaljšanje roka za oddajo ponudb. Naročnik je predmetno javno naročilo objavil tudi v Uradnem glasilu EU, z dne 22.04.2005.

Naročnik je z dokumenti, z dne 09.05, 23.05.2005, 09.06.2005, 13.06.2005, 14.06.2005, 23.06.2005 in 24.06.2005, podal dodatna pojasnila vsem prevzemnikom razpisne dokumentacije.

Vlagatelj je še pred javnim odpiranjem ponudb vložil zahtevek za revizijo, z dne 28.06.2005, v katerem navaja, da naročnik v objavi javnega razpisa ni navedel pogojev, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki že v času oddaje ponudb, s čimer je po mnenju vlagatelja, naročnik tako kršil 41. člen Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1). Kot navaja vlagatelj, naj bi naročnik na straneh od 71 do 72 razpisne dokumentacije navedel "druge obvezne pogoje", ki jih morajo poleg obveznih pogojev izpolnjevati ponudniki. Glede na to, da naročnik teh pogojev ni objavil v objavi predmetnega javnega razpisa, je po mnenju vlagatelja prav tako kršil 23. člen ZJN-1.
Nadalje vlagatelj navaja, da odgovori naročnika na postavljena vprašanja ponudnikov ne omogočajo priprave pravilne ponudbe. Vlagatelj navaja, da je naročnik na postavljeno vprašanje v zvezi z definicijo besede "vse" v besedilu točke 10 a (drugi obvezni pogoji) na strani 71 razpisne dokumentacije zgolj odgovoril, da mora ponudnik vsebino svoje ponudbe opisati tako, da bo iz le-te jasno razvidno, da njegova ponudba izvajanja internega transporta izpolnjuje vse naročnikove strokovne zahteve iz razpisne dokumentacije navedene na straneh od 19 do 67 razpisne dokumentacije. Vlagatelj meni, da bo naročnik na podlagi takega pojasnila prejel ponudbe, ki jih med seboj ne bo mogoče primerjati.
Naslednja navedba vlagatelja se nanaša na zahtevo naročnika po zagotovitvi dodatne opreme za opravljanje dejavnosti, pri čemer po mnenju vlagatelja razpisna dokumentacija naj ne bi postavila najnižjega kriterija, ki ga mora dokupljena oprema izpolnjevati. Vlagatelj navaja, da se v razpisni dokumentaciji od ponudnikov zahteva predložitev prospektnih materialov za opremo, pri tem pa naročnik teže ali vsebine priloženega prospektnega materiala ne more ne ovrednotiti ne primerjati, saj za opremo ni postavil nikakršnih kriterijev.
Naslednja navedba vlagatelja se nanaša na vsebino izjave, da ponudniku ni na katerikoli način dokazana huda strokovna napaka na področju, ki je povezano s poslovanjem naročnika. Zahteva naročnika naj bi bila po stališču vlagatelja nedefinirana, tako v smislu kaj je huda strokovna napaka, kot tudi v načinu dokazovanja napake, poleg tega pa po mnenju vlagatelja tudi ni definirano "področje povezano s poslovanjem naročnika".
Naročnik je nadalje zahteval, da mora biti ponudnikov bruto prihodek v preteklem obračunskem obdobju minimalno 150.000.000,00 SIT, kar je po mnenju vlagatelja diskriminatoren pogoj. Po mnenju vlagatelja bi moral naročnik pri postavljanju pogojev upoštevati načelo enakopravnosti in načelo sorazmernosti. Vlagatelj ocenjuje, da znesek mesečnega računa izbranega ponudnika ne bo presegal 12.000.000,00 SIT. Glede na to, da je določen rok plačila 60 dni je vlagatelj mnenja, da je navedeni pogoj diskriminatoren in povsem nesorazmeren z vsebino javnega naročila.
Nadalje naj bi naročnik po mnenju vlagatelja "druge obvezne pogoje", navedene v točkah od 10 do 18 razpisne dokumentacije tudi podvajal in sicer tako, da je npr. v točki 10c razpisne dokumentacije zahteval, da mora ponudnik zagotoviti minimalno 30 ljudi za neposredno izvajanje transportne dejavnosti, pod točko 16 razpisne dokumentacije pa je naročnik zahteval, da mora imeti ponudnik na dan oddaje ponudbe redno zaposlenih najmanj 50 delavcev.
Vlagatelj poudarja, da izpolnjuje vse splošne in posebne pogoje iz predmetne razpisne dokumentacije, vendar kot navaja, navedeno dejstvo v ničemer ne spreminja vlagateljevih trditev, da so (neobjavljeni) pogoji diskriminatorni, nesorazmerni in kot taki ne omogočajo izvrševanja temeljnih načel javnega naročanja.
Vlagatelj zahteva, da naročnik uskladi objavo javnega naročila z razpisno dokumentacijo ter spremeni in dopolni razpisno dokumentacijo tako, da bodo ponudniki na njeni osnovi lahko pripravili pravilno ponudbo oziroma podrejeno, da postopek oddaje javnega naročila v celoti razveljavi in vlagatelju povrne stroške takse v višini 100.000,00 SIT.

Naročnik je s sklepom, št. 01-185/17-05, z dne 12.07.2005, zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik povzema navedbe vlagatelja iz zahtevka za revizijo in v zvezi s tem navaja, da je zaradi velikega števila pogojev, v predmetni objavi objavil naslednji tekst v rubrikah, kot sledi:
II.2.1.1.-vse listine za dokazovanje pravnega statusa navedene v obrazcu 01 razpisne dokumentacije
II.2.1.2.-vse listine za dokazovanje ekonomske in finančne sposobnosti navedene v obrazcu 01 razpisne dokumentacije
II.2.1.3.-vse listine za dokazovanje tehnične sposobnosti navedene v obrazcu 01 razpisne dokumentacije. Poleg tega je naročnik v rubriko IV. 4. obrazca objave še izrecno navedel, da imajo zainteresirani kandidati pred plačilom razpisne dokumentacije pravico do vpogleda v razpisno dokumentacijo vsak delovni dan med 9. in 12. uro. Na ta način je bila po mnenju naročnika vsem zainteresiranim ponudnikom dana enaka možnost sodelovanja in seznanjanja s pogoji sodelovanja pri oddaji predmetnega javnega naročila.
Glede navedbe vlagatelja o neprimerljivosti ponudb naročnik odgovarja, da je v svojih strokovnih zahtevah na straneh od 19 do 67 razpisne dokumentacije natančno opredelil predmet javnega naročila oziroma pogoje, ki jih morajo ponudniki v celoti izpolniti. Naročnik navaja, da bo izpolnjevanje strokovnih pogojev preverjal na osnovi ponudnikovega opisa danega pod točko 10a. Tako jasna in nedvoumna opredelitev strokovnih zahtev po naročnikovem mnenju ne dopušča dvoma, da bi lahko prejel neprimerljive ponudbe.
Prav tako ne drži trditev vlagatelja, da naročnik ni pripravil kriterija zahtevnosti opreme, ki jo bo potrebno dokupiti, saj kot navaja naročnika, je na straneh 55 in 56 razpisne dokumentacije navedel minimalne strokovno-tehnične zahteve, ki jih mora izpolnjevati potrebna oprema za izvajanje transportne dejavnosti, tudi tista, ki jo bo ponudnik dokupil in bo njene lastnosti naročnik preverjal na osnovi prospektov.
Glede vlagateljeve trditve o neustreznosti izraza, da ponudniku ni dokazana huda strokovna napaka na področju, ki je povezano s poslovanjem naročnika, naročnik poudarja, da gre v konkretnem primeru za uporabo teksta pogoja, ki ga definira ZJN-1 v 6. točki četrtega odstavka 42. člena. Naročnik pojasnjuje, da gre v konkretnem primeru za uporabo tako imenovanih negativnih referenc o izpolnjevanju pogodbenih obveznosti iz že sklenjenih pogodb z naročnikom. Ker gre v konkretnem primeru za izpolnitev zahtevanega pogoja, ki se dokazuje z lastno izjavo, to dejstvo po mnenju naročnika ne omejuje nobenega ponudnika, ki tako izjavo dobroverno podpiše in tako izpolni zahtevani pogoj.
Glede navedbe vlagatelja, da je pogoj v razpisni dokumentaciji, da mora ponudnik v okviru finančno-ekonomskih pogojev dokazati, da je v preteklem obračunskem obdobju dosegel minimalno 150.000.000,00 SIT bruto prihodka, diskriminatoren, naročnik odgovarja, da gre za izvajanje pomembne storitvene funkcije v največji zdravstveni ustanovi v državi, z več kot 7000 zaposlenimi in vsemi hospitaliziranimi pacienti. Naročnik navaja, da ne more izbrati ponudnika, ki šele vstopa na trg in, ki je brez referenc, temveč mora izbrati ponudnika, ki z izkazano izpolnitvijo zahtevanega pogoja dokazuje, da obseg posla, ki bi ga prevzel ob pridobitvi tega javnega naročila, ne predstavlja nesorazmernega povečanja in neobvladljivega prevzema pogodbenih obveznosti.
Naročnik zavrača tudi navedbo vlagatelja, ki se nanaša na število 30 zaposlenih za neposredno izvajanje. Naročnik navaja, da gre za izpolnitev pogoja ponudnika z izjavo, da bo zagotovil navedeno število ljudi za neposredno izvajanje transportne dejavnosti ob istočasni izpolnitvi pogoja, da ima na dan dodelitve naročila najmanj 50 redno zaposlenih delavcev. Naročnik ob tem tudi navaja, da z ničemer ne pogojuje, da mora ponudnik v primeru, da bo izbran kot najugodnejši, še dodatno zaposliti 30 delavcev za neposredno izvajanje transportne dejavnosti, če navedeni pogoj lahko izpolni z že zaposlenimi delavci.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 14.07.2005, sporočil, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. Naročnik je z dopisom, št. 01-185/18-05, z dne 19.07.2005, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Na podlagi poziva Državne revizijske komisije, št. 018-226/05-32-1668, z dne 20.07.2005, je vlagatelj skladno s prvim odstavkom 21 člena ZRPJN, Državni revizijski komisiji posredoval potrdilo o doplačilu takse za vložitev zahtevka za revizijo.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je uvodoma presojala navedbo vlagatelja, da naročnik v objavi javnega razpisa pogojev, ki jih morajo ponudniki izpolnjevati že v času oddaje ponudb, ni navedel, s čimer naj bi naročnik po mnenju vlagatelja kršil 41. člen ZJN-1. Obenem naj bi po mnenju vlagatelja z (ne)objavo pogojev naročnik kršil tudi 23. člen ZJN-1. Kot izhaja iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, je naročnik zaradi velikega števila pogojev, ki jih ni bilo mogoče vnesti v rubrike o pogojih za sodelovanje, pripravil tekst objave tako, da so ponudniki, še pred plačilom razpisne dokumentacije imeli možnost vpogleda v razpisno dokumentacijo.
ZJN-1 v 41. členu določa:
"Naročnik mora v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji navesti pogoje, določene v tem podpoglavju, ki jih mora že v času oddaje prijave oziroma ponudbe izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku. Izpolnjevanje pogojev se dokazuje z listinami v pisni ali elektronski obliki.".
Državna revizijska komisija je v zvezi s to navedbo vlagatelja preverila objavo javnega razpisa in ugotovila, da je naročnik v le-tej navedel:
"III.2.1.1. Pravni status-obvezna dokazila: vse listine za dokazovanje pravnega statusa navedene v obrazcu 01 razpisne dokumentacije
III.2.1.2. Ekonomske in finančne sposobnosti-obvezna dokazila: vse listine za dokazovanje ekonomske in finančne sposobnosti navedene v obrazcu 01 razpisne dokumentacije
III.2.1.3. Tehnične sposobnosti-obvezna dokazila: vse listine za dokazovanje tehnične sposobnosti navedene v obrazcu 01 razpisne dokumentacije.", ter nadalje, pod točko VI.4) Dodatne informacije določil: "zainteresirani kandidati imajo pred plačilom razpisne dokumentacije pravico do vpogleda v razpisno dokumentacijo vsak delovni dan med 9. in 12. uro. Vpogled v razpisno dokumentacijo je možen na naslovu, ki je naveden v prilogi A(točka 1.3.) te objave.".
Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz objave sicer niso podrobno opisno razvidni vsi pogoji za sodelovanje v postopku oddaje predmetnega javnega naročila, da pa se naročnik v zvezi z njimi v objavi sklicuje na razpisno dokumentacijo ter se je vlagatelj, glede na določilo VI. 4) objave, lahko seznanil z podrobnejšim opisom pogojev predmetnega javnega naročila že pred plačilom in dvigom razpisne dokumentacije. Naročnik je namreč v objavi izrecno navedel, da lahko ponudniki pred dvigom razpisne dokumentacije opravijo vpogled v le-to ter se seznanijo z zahtevami naročnika. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da v zvezi z navedeno objavo naročniku ni mogoče očitati kršitev ZJN-1, saj je naročnik omogočil vsem zainteresiranim ponudnikom, da se podrobno seznanijo s pogoji za sodelovanje v postopku oddaje predmetnega javnega naročila, ki so navedeni v razpisni dokumentaciji. Hkrati v nadaljevanju v zvezi z določilom drugega odstavka 23. člena ZJN-1 Državna revizijska komisija vlagatelju tudi pojasnjuje, da objava javnega razpisa ne more vsebovati vseh podatkov, ki jih vsebuje razpisna dokumentacija, saj je že po sami naravi stvari razpisna dokumentacija tista, ki je namenjena podrobnejši predstavitvi predmeta javnega naročila, pogojev in meril. Zato naročniku prav tako ne gre očitati kršitve 23. člena ZJN-1 člena, vsled česar je potrebno na podlagi vsega zgoraj navedenega zahtevek za revizijo v tem delu zavrniti kot neutemeljen.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala navedbo vlagatelja, da naj bi naročnik na osnovi opisa strokovnih zahtev, kot jih je navedel na straneh od 19 do 67 razpisne dokumentacije (Strokovne zahteve naročnika), konkretno točka 10a, prejel neprimerljive ponudbe. Naročnik se z vlagateljem ne strinja in v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo navaja, da je v strokovnih zahtevah na zgoraj navedenih straneh natančno opredelil predmet javnega naročila oziroma pogoje, ki jih morajo ponudniki v celoti izpolniti, da bodo njihove ponudbe ocenjene kot pravilne. Izpolnjevanje vseh pogojev bo naročnik preverjal na osnovi ponudnikovega opisa, danega pod točko 10a. Državna revizijska komisija je vpogledala v razpisno dokumentacijo in pri tem ugotovila, da je naročnik na strani 71, določil, da mora ponudnik v svoji ponudbi priložiti vse zahtevane listine za dokazovanje drugih obveznih pogojev in pod točko 10a navedel:
"POGOJ
podroben opis vsebine-predmeta ponudbe v skladu z strokovnimi zahtevami naročnika
DOKAZ
opis vsebine-predmeta ponudbe, iz katerega je jasno razvidno ali ponudnik izpolnjuje vse
naročnikove strokovne zahteve.".
Državna revizijska komisija poudarja, da je naročnik avtonomen pri postavljanju zahtev ter, da morajo biti zahteve naročnika izpolnjene na način, kot jih je naročnik določil v razpisni dokumentaciji. Naročnikova navodila in zahteve iz razpisne dokumentacije vežejo tako ponudnike pri pripravi ponudb, kot tudi naročnika tekom celotnega postopka oddaje javnega naročila. Potrebno je ugotoviti, da iz vlagateljevega zahtevka za revizijo ne izhaja, v čem naj bi naročnik ravnal napačno, ko je zahteval podroben opis vsebine oziroma predmeta ponudbe v točki 10a in kar naj bi imelo za posledico neprimerljivost ponudb. Glede na navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da je zahtevek za revizijo v tem delu neutemeljen ter hkrati dodaja, da v kolikor bi naročnik zaradi morebitne nejasnosti razpisne dokumentacije neenakopravno obravnaval ponudnika in bi bil le-ta vsled tega izločen, bi le-ta smel po naročnikovi odločitvi o oddaji predmetnega javnega naročila takrat uveljavljati pravno varstvo.

Vlagatelj v nadaljevanju navaja, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni navedel kriterija zahtevnosti opreme, ki jo bo potrebno dokupiti ter trdi, da naročnik sicer zahteva predložitev prospektov materialov za dokupljeno opremo, vendar pa po mnenju vlagatelja naročnik teh prospektov ne bo mogel ne vrednotiti ne primerjati, saj za navedeno opremo ni postavil nikakršnih kriterijev. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik na strani 71, določil, da mora ponudnik v svoji ponudbi priložiti vse zahtevane listine za dokazovanje drugih obveznih pogojev in pod točko 10b določil:
"POGOJ
Ponudnik zagotavlja minimalno opremo za izvajanje posamezne vrste transporta v skladu s strokovnimi zahtevami na strani 55 in 56", ter na strani 55 in 56 razpisne dokumentacije v delu Strokovne zahteve naročnika, 12. "MINIMALNA OPREMA ZA ZAGOTAVLJANJE TRANSPORTA, ki jo izvajalec mora zagotoviti" navedel opremo za izvajanje transportne dejavnosti, ki jo bo ponudnik dokupil in bo naročnik njene lastnosti preverjal na osnovi prospektov. Hkrati je naročnik, kot pravilno povzema tudi sam v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo, vsem prevzemnikom razpisne dokumentacije v dodatnih pojasnilih, št. 01-185/8-5, z dne 23.05.2005, posredoval tabelo, iz katere je razvidno, katero brezplačno opremo naročnika lahko uporabi ponudnik in katero opremo mora ponudnik dokupiti, da bi v celoti sledil zahtevi naročnika. Glede na navedeno dejansko stanje Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik v razpisni dokumentaciji dovolj jasno in razumljivo opredelil svojo zahtevo glede zagotavljanja dodatne opreme ter je vsled tega vlagateljeva navedba neutemeljena.

Vlagatelj oporeka tudi zahtevi naročnika, da v razpisni dokumentaciji ni na jasen in nedvoumen način opredelil izraza "huda strokovna napaka" kot tudi načina dokazovanja take napake. Naročnik je v razpisni dokumentaciji, stran 68 in 69 določil pogoje za priznanje sposobnosti in v točki 07. Splošni pogoji zahteval "da ponudniku na katerikoli način ni dokazana huda strokovna napaka na področju, ki je povezano s poslovanjem naročnika" ter kot dokazilo za izpolnjevanje tega pogoja zahteval "izjavo ponudnika dano pod materialno in kazensko odgovornostjo (datum izstavitve listine ne sme biti starejši od 30 dni od datuma odpiranja ponudb)." Kot izhaja iz sklepa naročnika o zavrnitvi zahtevka za revizijo, je naročnik v razpisni dokumentaciji uporabil tekst pogoja, kot je naveden v 6. točki četrtega odstavka 42. člena ZJN-1, kjer je določeno, da lahko naročnik poleg obveznih pogojev, od ponudnikov zahteva tudi dokazilo: "6. da ponudniku na katerikoli način ni dokazana huda strokovna napaka na področju, ki je povezano z poslovanjem naročnika.". Glede na navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da je zahteva naročnika, da mora ponudnik v svoji ponudbeni dokumentaciji podati izjavo, da mu ni bila dokazana huda strokovna napaka na področju, ki je povezano s poslovanjem naročnika, dobesedno povzeta po besedilu ZJN-1 in tako skladna s 6. točko 42. člena ZJN-1. Glede na navedeno Državna revizijska komisija tudi to navedbo vlagatelja zavrača kot neutemeljeno.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala navedbi vlagatelja, ki se nanašajo na domnevno diskriminatornost pogoja razpisne dokumentacije in sicer, da mora ponudnik v okviru finančno-ekonomskih pogojev dokazati, da je v preteklem obračunskem obdobju dosegel minimalno 150.000.000 SIT ter da vlagatelj ocenjuje, da znesek mesečnega računa izbranega ponudnika ne bo presegal 12.000.000,00 SIT, ter je glede na to, da je določen rok plačila 60 dni, v zvezi s tem navedeni pogoj diskriminatoren in povsem nesorazmeren z vsebino javnega naročila. Hkrati je ob tem Državna revizijska komisija tudi ugotovila, da vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku navaja, da izpolnjuje vse splošne in posebne pogoje iz predmetne razpisne dokumentacije.
V skladu s 274. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 58/03, 2/04; v nadaljnjem besedilu: ZPP), ki se v zvezi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN smiselno uporablja glede vprašanj, ki jih ZRPJN ne ureja, sodišče izda sklep, s katerim se tožba zavrže, če med drugim ugotovi, da ni podana pravna korist tožeče stranke za vložitev tožbe. Državna revizijska komisija v zvezi z zgornjimi navedbami ter trditvijo vlagatelja, da izpolnjuje vse splošne in posebne pogoje iz razpisne dokumentacije ugotavlja, da vlagatelju ni oziroma niti ne bi mogla nastati škoda. Potrebno je poudariti, da je zahtevek za revizijo namenjen uveljavljanju pravnega varstva in ne zgolj navajanju kršitev naročnika. Glede na to, da vlagatelj v zahtevku za revizijo poudarja, da kot potencialni ponudnik izpolnjuje vse splošne in posebne pogoje, ki jih je v razpisni dokumentaciji navedel naročnik ter s tem ni uspel izkazati nedopustnega posega v lastne interese oziroma pravne koristi, Državna revizijska komisija v zvezi z obema zgornjima navedbama ni presojala (ne)pravilnosti ravnanja naročnika.

Podobno gre ugotoviti tudi glede zadnje navedbe vlagatelja o domnevnem podvajanju pogojev naročnika v točkah od 10 do 18 razpisne dokumentacije. Naročnik naj bi po mnenju vlagatelja v točki 10c razpisne dokumentacije zahteval, da mora ponudnik zagotoviti minimalno 30 ljudi za neposredno izvajanje transportne dejavnosti, pod točko 16 razpisne dokumentacije pa je določeno, da mora imeti ponudnik na dan oddaje ponudbe zaposlenih najmanj 50 delavcev. Ker glede na svoje trditve vlagatelj izpolnjuje vse splošne in posebne pogoje iz predmetne razpisne dokumentacije, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ne more biti oškodovan ter ni uspel izkazati nedopustnega posega v lastne interese oziroma pravne koristi. Državna revizijska komisija ob tem še opozarja, da vlagatelj v predmetnem revizijskem postopku s svojimi navedbami ne more nastopati kot branilec interesa ostalih potencialnih ponudnikov, temveč je skladno z ZRPJN upravičen zgolj do pravnega varstva v zaščito lastnih interesov. Ker vlagatelj v zahtevku za revizijo ni uspel izkazati nedopustnega posega v lastne interese oziroma pravne koristi, Državna revizijska komisija tudi v tem delu ni presojala (ne)pravilnosti ravnanja naročnika.

Ker je Državna revizijska komisija pri presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo ugotovila, da naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila ni storil kršitev, ki mu jih očita vlagatelj v zahtevku za revizijo, je skladno s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN vlagateljev zahtevek za revizijo v celoti zavrnila kot neutemeljen.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je skladno z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je potrebno zavrniti tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 27.07.2005
Predsednica senata:
Vesna Cukrov, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije


Vročiti:

- Klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana
- BELIN-IPP, industrijska pralnica perila d.o.o., Ratanska vas 16, Rogaška Slatina
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana.