018-243/2005 Splošna bolnišnica Jesenice

Številka: 018-243/05-34-1841

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članu Franciju Kodela, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "izbira dobaviteljev za sukcesivno dobavo medicinskih pripomočkov: endoproteze kolkov in osteosintetski material" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj J.S. EVRO- MEDICAL COMPANY, d.o.o., Jarnikova ulica 7, Maribor (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Splošna bolnišnica Jesenice, Cesta maršala Tita 112, Jesenice (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 03.08.2005

ODLOČILA

Naročnik mora v skladu s 16. členom ZRPJN odločiti o vseh revizijskih navedbah vlagatelja.

Obrazložitev

Naročnik je dne 24.05.2005 sprejel sklep o pričetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila, dne 03.06.2005 pa je v Uradnem listu RS, št. 54, pod številko objave Ob-14988/05, objavil javni razpis javnega naročila "izbira dobaviteljev za sukcesivno dobavo medicinskih pripomočkov: endoproteze kolkov in osteosintetski material".

V razpisni dokumentaciji predmetnega postopka oddaje javnega naročila je naročnik določil rok za oddajo ponudb za dne 05.07.2005, do 10.00 ure, odpiranje ponudb pa je določil za 05.07.2005, ob 12.00 uri.

Z dopisom, z dne 04.07.2005, ki je bil vlagatelju poslan po elektronski pošti dne 04.07.2005, po navadni pošti pa mu je bil vročen dne 05.07.2005, je naročnik podal dodatno pojasnilo v zvezi z razpisno dokumentacijo in izvedel spremembo le- te, ob tem pa je ponudnike obvestil tudi, da podaljšuje rok za oddajo ponudb do 12.07.2005 do 10.00 ure, rok za odpiranje ponudb pa določa za 12.07.2005 ob 12.30 uri. Naročnik je spremembo roka za odpiranje ponudb objavil v obliki popravka v Uradnem listu RS, št. 64, z dne 08.07.2005, pod številko objave Ob-19301/05.

Z vlogo, z dne 08.07.2005, je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo. V njem navaja, da v postopku oddaje predmetnega javnega naročila prihaja "do napak v postopku oddaje ponudb".
Vlagatelj tako najprej navaja, da je naročnik na dan odpiranja ponudb ponudnikom, ki so dvignili razpisno dokumentacijo, vročil "obvestila" (pravilno: Dodatno pojasnilo v zvezi z razpisno dokumentacijo in spremembo razpisne dokumentacije- opomba Državne revizijske komisije). Pri tem je kot razlog podaljšanja roka za oddajo ponudb navedel vprašanje, ki naj bi ga zastavil en od ponudnikov. Vlagatelju se ne zdi smiselno, da naročnik dopušča vprašanja, ki so dana predzadnji dan pred odpiranjem ponudb, saj to ni v skladu z običajno prakso- to je, da naročnik dopušča vprašanja ponudnikov, ki so dana najmanj pet dni pred rokom za oddajo ponudb. Vlagatelj se sprašuje, ali je takšno ravnanje naročnika pravilno in zakonsko dovoljeno.
Vlagatelj dalje navaja, da naročnik govori, da ima interes oddati javno naročilo čim prej, z najmanjšimi stroški, ne zaveda pa se, da je ponudnikom, ki so že oddali ponudbo, ponovno povzročil stroške pošiljanja in dostave, ki glede na obseg ponudbe niso majhni, poleg tega pa ne upošteva, da se ob spremembah (razpisne dokumentacije- opomba Državne revizijske komisije) spremeni tudi ponudba (kataloške številke in cene), kar pomeni, da je poleg teh popravkov potrebno podati tudi novo vlogo za garancijo, saj je garancijski znesek 3% od ponujene vrednosti. Iz tega izhaja, da je časovno nemogoče pridobiti novo garancijo, česar naročnik sploh ni upošteval.
Vlagatelj nadaljuje z navedbo, da je do edine spremembe prišlo pri sklopu 2.1, proteza tip1, in sicer v točki 2.1.3- biartikularna glava, pri čemer je edina sprememba to, da mora biti notranja glavica iz zlitine CrCo. Glede na to, da pa mora biti zunanji del iz inox 316L, se vlagatelj sprašuje, kakšen smisel ima ta sprememba; znova je namreč prišlo do napake, saj sta navedena dva različna materiala, ki bi povzročila kontraindikacijo, oziroma bi takšna kombinacija materiala povzročila možnost nastanka elektrokemičnih reakcij.
V nadaljevanju zahtevka vlagatelj navaja, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni nikjer navedel šifre proračunskega uporabnika, kar povzroča težave pri plačilu takse.
Vlagatelj si postavlja tudi vprašanje, za koga so bili spremenjeni pogoji in kateri ponudnik je zadnji dan postavljal vprašanje, pri čemer ugotavlja, da je naročnik delal v prid enega, vsem ostalim, ki so pravočasno posredovali ponudbe, pa je povzročil nove stroške in delo brez upravičenega razloga. Vlagatelj se sprašuje še, zakaj je sploh prišlo do predmetnega razpisa, saj je naročnik dne 30.12.2004 že imel razpis za endoproteze, objavljen v Uradnem listu RS, št. 141/2004, pod številko objave Ob-37522/04, v zvezi s katerim pa vlagatelj vse do danes ni dobil odgovora, kaj je s skupino N iz tega razpisa (skupina N- enodproteze kolkov).
Vlagatelj zato predlaga, da se opravi revizija predmetnega postopka oddaje javnega naročila, da bodo vsi ponudniki v enakopravnem položaju pri oddaji ponudb in izboru, saj meni, da mu je bila z dejanji naročnika povzročena škoda in je bil postavljen v neenakopraven položaj, naročnik pa bi moral pričeti upoštevati Zakon o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 (102/2000 - popr.), 2/2004, 2/2004; v nadaljevanju: ZJN-1), ter se ga držati ne le pri pogojih, ki jih postavlja, temveč tudi izboru dobavitelja in naročilih.

Naročnik je o vlagateljevem zahtevku za revizijo odločil s sklepom, št. 0301-590/2-05, z dne 18.07.2005, s katerim je le- tega v celoti zavrnil. V obrazložitvi svoje odločitve je glede očitka o nedopustnosti podaljšanja roka za oddajo ponudb zaradi postavljenega vprašanja enega od potencialnih ponudnikov navedel, da si vlagatelj obvestilo, ki ga je prejel po elektronski pošti in faksu dne 04.07.2005, po navadni pošti pa 05.07.2005, napačno razlaga, saj je naročnik vprašanje potencialnega ponudnika prejel pravočasno, to je dne 29.06.2005, in je nanj pravočasno tudi odgovoril (to je v treh delovnih dneh). Vprašanje, ali gre za nezakonito postopanje naročnika, ki da je prepozno prejel in odgovoril na vprašanje potencialnega ponudnika, je torej brezpredmetno, saj gre dvom v tem primeru interpretirati kot spremembo razpisne dokumentacije.
Naročnik dalje pojasnjuje, da se sprememba razpisne dokumentacije nanaša izključno na strokovni del, katerega pravilnost lahko presoja le strokovni uporabnik blaga. Zaradi odsotnosti strokovnega člana komisije, ki je pristojen za to področje, je lahko "ponudnik" razpisno dokumentacijo spremenil šele 05.07.2005, zato je (naročnik- opomba Državne revizijske komisije) dne 04.07.2005 obvestil potencialne ponudnike, da se podaljšuje rok za oddajo ponudb za teden dni. Naročnik je torej ravnal v skladu z četrtim odstavkom 25. člena ZJN-1, ki omogoča spremembo razpisne dokumentacije šest ali manj dni pred rokom za oddajo ponudb, če je hkrati prestavljen rok za predložitev ponudb. Naročnik poudarja, da pri skrajnem roku za postavljanje vprašanj s strani ponudnikov ne gre za običajno prakso, temveč za zakonsko določbo, ki jo upošteva tudi naročnik v svoji razpisni dokumentaciji na strani 6. Glede na to, da vsi potencialni ponudniki niso spremembe razpisne dokumentacije prevzeli 6 dni pred rokom za predložitev ponudb, je naročnik nameraval še enkrat predlagati prestavitev roka za odpiranje ponudb, vendar je med tem že prejel zahtevek za revizijo, ki je povzročil zadržanje vseh aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila.
Naročnik glede preostalih revizijskih navedb navaja, da mu vlagatelj v točkah b, c in d zahtevka postavlja takšna vprašanja, na katera bi v teku postopka oddaje javnega naročila odgovoril naročnik sam, če bi mu jih vlagatelj zastavil. V točki e je pravilno navedeno, da v razpisni dokumentaciji ni bila navedena šifra proračunskega uporabnika, vendar gre za podatek, ki je javno dostopen in se ne spreminja, zato ni potrebe, da bi ga vlagatelj vsakokrat preverjal pri naročniku. Odgovori na preostala vprašanja vlagatelja, po mnenju naročnika, ne sodijo v predmetni postopek, zlasti pa ne v začeti revizijski postopek. Iz navedenih razlogov je naročnik vlagateljev revizijski zahtevek v celoti zavrnil.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 26.07.2005, naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, z dne 28.07.2005, Državni revizijski komisiji posredoval dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, na podlagi 16. in 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija z vpogledom v revizijski zahtevek vlagatelja ugotavlja, da ta v njem zatrjuje več nepravilnosti predmetnega postopka oddaje javnega naročila. Slednje se nanašajo na nedopustnost sprejema vprašanja potencialnega ponudnika in podaljšanja roka za oddajo ponudb, na prekratek spremenjen rok za oddajo ponudb, v katerem naj ne bi bilo mogoče pripraviti pravilne ponudbe, na neustreznost spremembe razpisne dokumentacije, zaradi nastale neskladnosti materialov, ki se zahtevajo, na nenavedbo šifre proračunskega uporabnika v razpisni dokumentaciji, kot tudi na vprašanje zaključka postopka oddaje javnega naročila, v katerem je bil javni razpis objavljen v Uradnem listu RS, št. 141/2004.

Državna revizijska komisija z vpogledom v sklep, št. 0301-590/2-05, z dne 18.07.2005, s katerim je naročnik odločil o vlagateljevem revizijskem zahtevku, ugotavlja, da se je naročnik v njem opredelil le do očitane kršitve, ki se nanaša na nedopustnost sprejema vprašanja potencialnega ponudnika (in posledične dopustnosti spremembe roka za oddajo ponudb), ter do očitane kršitve v zvezi z nezapisom šifre proračunskega uporabnika v razpisno dokumentacijo, ne pa tudi do ostalih revizijskih navedb vlagatelja. Pri tem je naročnik glede navedb pod točkami b, c, in d revizijskega zahtevka pojasnil, da bi jih vlagatelj moral podati tekom postopka oddaje javnega naročila, ne pa tekom revizijskega postopka, glede preostalih navedb pa, da po njegovem mnenju ne sodijo v predmetni postopek, še zlasti pa ne v začeti revizijski postopek.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik o vlagateljevem zahtevku za revizijo ni odločil v skladu s 16. členom ZRPJN, saj je zahtevek za revizijo zavrnil brez, da bi meritorno odločil o vseh revizijskih navedbah iz zahtevka.

Uvodoma velja opozoriti, da je bil, v nasprotju z mnenjem naročnika, vlagatelj svoje očitke v zvezi z zatrjevanimi nepravilnostmi revizijskega postopka vsekakor upravičen podati v obliki revizijskega zahtevka; prvi odstavek 12. člena ZRPJN namreč določa, da se lahko zahtevek za revizijo vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil in ta zakon, ne določata drugače. Noben od predpisov s področja oddaje javnih naročil pa od vlagatelja ne zahteva, da mora svoje očitke o zatrjevanih nepravilnostih postopka naročniku najprej ali sploh posredovati v obliki vprašanja oziroma zahteve za pojasnilo razpisne dokumentacije.

ZRPJN sicer ne določa formalne oblike naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo, vendar je obrazložitev odločitve, po mnenju Državne revizijske komisije, nujna iz več razlogov. Dolžnost obrazložitve tako izhaja iz določil Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999, 96/2002, 2/2004, 2/2004 (10/2004- popr.); v nadaljevanju: ZPP), ki se v reviziji postopkov oddaje javnih naročil uporablja na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN. Odločitev o zahtevku za revizijo namreč pomeni odločitev o zahtevku za pravno varstvo, po subsidiarni uporabi pravil o vsebini sodbe (kot tudi pravil o vsebini sklepa) pa mora organ, ki odloča o zahtevku za pravno varstvo, svojo odločitev obrazložiti (za sodbo takšno zahtevo postavlja 324. člen ZPP, za sklep pa 331. člen ZPP). Da je takšna interpretacija norme 16. člena ZRPJN (da mora biti odločitev obrazložena) tudi v skladu z namenom ureditve revizije v tem zakonu, pa izhaja iz teleološke razlage 16. člena ZRPJN, v povezavi s 17. členom ZRPJN. Naročnik namreč v primeru, če zahtevku za revizijo ne ugodi, pozove vlagatelja, da se opredeli do tega ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika. Takšno odločitev pa lahko vlagatelj sprejme le na podlagi obrazloženih razlogov za naročnikovo odločitev.

Iz zapisanega izhaja tudi, da se je naročnik v okviru vsebinske presoje zahtevka za revizijo dolžan opredeliti do vseh revizijskih navedb vlagatelja oziroma odgovoriti na vse očitke o nepravilnosti vodenja postopka oddaje javnega naročila. Le na podlagi celostne vsebinske obravnave zahtevka in predloženih dokazov lahko naročnik namreč sprejme sklep o tem, ali je vlagateljev zahtevek za revizijo utemeljen ali ne. V primeru, če naročnik zahtevek za revizijo zavrne brez, da bi preveril utemeljenost vseh revizijskih navedb, ravna v nasprotju z določili 16. člena ZRPJN, kot tudi v nasprotju z določili ZPP, ki v 338. členu, v povezavi s 340. členom, določa, da se sme izpodbijati sodba, v kateri je bilo dejansko stanje zmotno ali nepopolno ugotovljeno, ker je sodišče kakšno odločilno dejstvo napačno ugotovilo oziroma ga ni ugotovilo.

Ob zapisanem velja opozoriti, da je Državna revizijska komisija, skladno z določili ZRPJN, pristojna obravnavati vlagateljev zahtevek za revizijo šele po tem, ko o njem, skladno z določili 16. člena ZRPJN, meritorno odloči naročnik (izjema velja v primeru odločanja po drugem odstavku 16. člena ZRPJN). Upoštevajoč 5. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 61/2005) pa je dolžna tudi Državna revizijska komisija v revizijskem postopku odločati o vseh očitanih kršitvah v postopku oddaje javnega naročila.

Ker naročnik v okviru revizijskega postopka ni meritorno obravnaval vseh revizijskih navedb vlagatelja, je s tem ravnal v neskladju s citiranimi določili ZRPJN in ZPP. Državna revizijska komisija naročniku zato nalaga, da v skladu s 16. členom ZRPJN ob ponovnem odločanju o zahtevku za revizijo odloči o vseh revizijskih navedbah vlagatelja.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.

Iz določil 180. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999, 96/2002, 2/2004, 2/2004 (10/2004 - popr.); v nadaljevanju: ZPP), ki se v revizijskem postopku smiselno uporablja na podlagi določil petega odstavka 3. člena ZRPJN, izhaja: "Tožba mora obsegati določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, dejstva, na katera tožnik opira zahtevek, dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo, in druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga (105. člen).". Ob preizkusu vloženega zahtevka za revizijo gre ugotoviti, da vlagatelj v njem ni podal revizijskega predloga, zaradi česar je njegov zahtevek nepopoln. Skladno s tretjim odstavkom 23. člena ZRPJN Državna revizijska komisija naročniku nalaga, da pred meritornim odločanjem o zahtevku za revizijo vlagatelja pozove k dopolnitvi le- tega, z oblikovanjem ustreznega revizijskega predloga.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

Ljubljana, 03.08.2005

Franci Kodela, univ. dipl. prav.,
Član Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Splošna bolnišnica Jesenice, Cesta maršala Tita 112, Jesenice,
- J.S. EVRO- MEDICAL COMPANY, d.o.o., Jarnikova ulica 7, Maribor,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana.