018-232/2005 Klinični center Ljubljana
Številka: 018-232/05-31-1925Datum sprejema: 11. 8. 2005
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99,110/02, 42/04 in 61/05; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu člana Francija Kodele kot predsednika senata ter članov mag. Metke Cerar in Jožefa Kocuvana kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za nakup urinskih in drenažnih vrečk in na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja SIND LJUBLJANA d.o.o., Verovškova 64, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Zmago Marovt, Rozmanova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika KLINIČNI CENTER LJUBLJANA, Zaloška 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 11.8.2005
odločila:
1. Zahtevek za revizijo, datiran na dan 23.6.2005 in vložen dne 30.6.2005, se zavrže.
2. Zahtevek za revizijo z dne 4.7.2005 se zavrne kot neutemeljen.
3. Zahteva za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo (dokument z dne 18.7.2005) se v delu, ki ga je šteti kot dopolnitev zahtevka za revizijo, zavrže.
4. Zahteva vlagatelja za povračilo stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.
Obrazložitev:
Naročnik je dne 4.3.2005 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po odprtem postopku, javni razpis pa je objavil v Uradnem listu RS št. 23-24/2005 pod št. objave Ob-6779/05. Iz dokumenta "odločitev o oddaji naročila" z dne 6.6.2005 je razvidno, da je naročnik v sklopih 1 in 2, v katerih je ponudbo oddal tudi vlagatelj, zavrnil vse ponudbe kot strokovno nesprejemljive.
Vlagatelj je z dopisom z dne 13.6.2005 v skladu z drugim odstavkom 78. člena Zakona o javnih naročilih (Ur. l. RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1) zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila in vpogled v ponudbe ponudnikov za sklop 2.
Vlagatelj je z dopisom, ki ga je datiral na dan 23.6.2005, na pošto pa oddal dne 30.6.2005, vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da naročnik razveljavi odločitev o oddaji naročila. Vlagatelj navaja, da mu naročnik v zakonsko določenem roku ni posredoval dodatne obrazložitve niti mu ni omogočil vpogleda v ponudbe, s čimer mu je onemogočil pravno varstvo. Vlagatelj meni, da naročnik ni opravil izbire v skladu z merili iz razpisne dokumentacije, poleg tega pa je s tem, ko je vlagateljevo ponudbo izločil iz postopka ocenjevanja, ravnal v nasprotju z načelom gospodarnosti. Vlagatelj poudarja, da je naročnik spremenil razpisno dokumentacijo v delu zbiralne posode; prvotna zahteva naročnika je bila 200 - 300 ml. Iz naročnikove obrazložitve izhaja, da vlagatelju za sklop 2 priznava, da izpolnjuje vse tehnične zahteve, razen zahteve po premeru cevi, kar pa na samo uporabnost predmeta ne vpliva. Vlagatelj meni, da je naročnik njegovo ponudbo izločil le zato, ker se premer (svetlina) cevi ne ujema s strokovno zahtevo 8 do 11 mm, vlagatelj pa je ponudil vrečko s 6,63 mm premera. Naročnik je ravnal napačno, saj se njegovi strokovni zahtevi izključujeta. Premer 6,63 mm omogoča, da ob odprti zapiralni (stiščku) izteka normalen in patološki urin ter da se cev ne kolenči, zato je vrečka ob upoštevanju vseh ostalih zahtev funkcionalna. Dejstvo je, zatrjuje vlagatelj, da ima cev na urinski vrečki samo eno funkcijo - omogočati mora najoptimalnejšo drenažo urina iz urinskega katetra v vrečko. Naročnik priznava, da vlagateljeva ponujena vrečka to omogoča. Vlagatelj nadaljuje, da tudi nihče od ostalih ponudnikov nima zahtevanega premera 8 - 11 mm, temveč ponujajo izdelke v razponu od 6,21 do 7,74 mm, kar pomeni, da naročnik pred oddajo naročila ni preveril, kakšne vrečke se trenutno uporabljajo v evropskih bolnišnicah. Vsi proizvajalci so prilagodili material, iz katerega je narejena cev, tako da nov material z manjšim premerom omogoča iztek normalnega in patološkega urina, cev pa se tudi ne kolenči. Posledično je cev zaradi manjšega premera lažja in bolj prilagodljiva. Vlagatelj meni, da je naročnikova zahteva po premeru cevi 8 - 11 mm nemogoč pogoj, saj je nihče od prodajalcev teh vrečk ne more izpolniti.
Naročnik je vlagatelju z dopisom, datiranim na dan 28.6.2005, posredoval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila.
Vlagatelj je z dopisom z dne 4.7.2005 ponovno vložil zahtevek za revizijo z enakimi navedbami, kot jih je vseboval zahtevek za revizijo, datiran na dan 23.6.2005 in vložen dne 30.6.2005.
Naročnik je dne 12.7.2005 sprejel odločitev, da se zahtevek za revizijo v celoti zavrne. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da ponujeni izdelek vlagatelja ne izpolnjuje vseh strokovnih zahtev glede svetline cevi urinske vrečke. Naročnik je vlagatelju posredoval odločitev o oddaji naročila s tabelo, iz katere je bilo razvidno izpolnjevanje strokovnih zahtev za vsak sklop in za vsak izdelek posebej. Zahtevo za dodatno obrazložitev je naročnik prejel dne 14.6.2005, dodatno obrazložitev z vsemi sestavinami pa je vlagatelju v posredoval v zakonsko predpisanem 15 dnevnem roku. Naročnik je opravil izbiro v tistih sklopih, kjer so bili za to izpolnjeni pogoji. Glede dopolnitve razpisne dokumentacije naročnik navaja, da je postopal v skladu s 25. členom ZJN-1, omenjena sprememba pa ni vplivala na izbiro v 2. sklopu. Glede izločitve vlagateljeve ponudbe pa naročnik navaja, da vlagatelj ni izpolnil vseh strokovnih zahtev, saj je svetlina cevi ponujene vrečke 6,63 mm, zahteva naročnika pa je bila med 8 in 11 mm, zato je bila njegova ponudba zavrnjena. Naročnik navaja, da je postavil takšno zahtevo glede svetline cevi, ker je menil, da je realna, nihče od ponudnikov pa ga pred oddajo naročila ni opozoril, da takšnih vrečk proizvajalci ne izdelujejo. Naročnik je šele po pregledu vseh ponujenih artiklov ugotovil, da noben artikel v sklopu 2 ne izpolnjuje omenjene strokovne zahteve. Po mnenju naročnika nihče izmed ponudnikov ni vedel, kakšen izdelek ponuja oz. so to izvedeli šele na podlagi analiz, ki jih je opravil naročnik.
Vlagatelj je naročnika z dopisom z dne 18.7.2005 obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj predlaga, da se izvede dokaz z izvedencem, ki naj poda mnenje o tem, ali je naročnikova sporna zahteva glede svetline cevi nemogoča. Vlagatelj tudi navaja, da glede svojih trditev o nemogočem pogoju ni prekludiran, in predlaga, da Državna revizijska komisija sproži postopek predhodnega odločanja po 234. členu Pogodbe o Evropski skupnosti in Sodišču ES postavi referenčno vprašanje glede veljavnosti petega odstavka 12. člena ZRPJN. Vlagatelj trdi, da pred oddajo naročila ni bil dolžan naročnika opozarjati na nemogoče zahteve, saj je naročnik dolžan pripraviti takšno razpisno dokumentacijo, da lahko ponudnik pripravi pravilno ponudbo.
Po prejemu vlagateljevega obvestila, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo, je naročnik z dopisom z dne 22.7.2005 odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.
Državna revizijska komisija je preučila navedbe vlagatelja in naročnika. Po presoji navedb vlagatelja in naročnika ter pregledu in preučitvi dokumentacije postopka oddaje predmetnega javnega naročila je Državna revizijska komisija odločila tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa, in sicer zaradi razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.
V skladu s prvim odstavkom 12. člena ZRPJN je rok za vložitev zahtevka za revizijo v primeru, ko naročnik že izda odločitev o dodelitvi naročila ali sprejme kakšno drugo odločitev v postopku oddaje javnega naročila, s katero le-tega zaključi, deset dni od prejema naročnikove odločitve. V primeru, ko ponudnik pri naročniku pravočasno vloži zahtevo za dodatno obrazložitev naročnikove odločitve, začne teči desetdnevni rok za vložitev zahtevka za revizijo od dneva prejema dodatne obrazložitve (drugi odstavek 78. člena ZJN-1). Navedeno pomeni, da sta glede vložitve zahtevka za revizijo določena dva prekluzivna roka: prvi začne teči z dnem prejema odločitve naročnika o dodelitvi naročila ali zavrnitvi vseh ponudb, drugi pa z dnem prejema dodatne obrazložitve naročnikove odločitve (če je dodatna obrazložitev seveda zahtevana). Ne glede na to lahko ponudnik vloži zahtevek za revizijo tudi po izteku 10 dnevnega roka od prejema naročnikove odločitve in še pred prejemom dodatne obrazložitve, če naročnik krši drugi odstavek 78. člena ZJN-1 in dodatne obrazložitve svoje odločitve kljub zahtevi ponudnika sploh ne izda oz. je ne izda v 15 dnevnem roku od prejema zahteve.
V predmetnem postopku oddaje javnega naročila gre v skladu z drugim odstavkom 112. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 58/03, 2/04; v nadaljevanju: ZPP), ki se v postopku revizije oddaje javnih naročil uporablja na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN, ugotoviti, da je vlagatelj prvi zahtevek za revizijo vložil dne 30.6.2005. Zahtevek za revizijo je sicer datiran na dan 23.6.2005, vendar je iz poštnega žiga na ovojnici razvidno, da je bil zahtevek za revizijo oddan na pošto dne 30.6.2005. Kot navaja sam vlagatelj (in kot je razvidno iz povratnice) je dokument "odločitev o oddaji naročila" z dne 6.6.2005, s katerim ga je naročnik obvestil, da je v sklopu 1 in 2 zavrnil vse ponudbe, prejel dne 8.6.2005, kar ob upoštevanju četrtega odstavka 111. člena ZPP pomeni, da se je 10 dnevni rok za vložitev zahtevka za revizijo iz prvega odstavka 12. člena ZRPJN iztekel dne 20.6.2005. Ker je bil prvi zahtevek za revizijo vložen dne 30.6.2005, torej po izteku 10 dnevnega prekluzivnega roka iz prvega odstavka 12. člena ZRPJN, ga je treba v skladu s 1. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavreči.
Vlagatelj je sicer z dopisom z dne 13.6.2005 od naročnika zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila (in vpogled v ponudbeno dokumentacijo ostalih ponudnikov). Naročnik je vlagateljevo zahtevo za izdajo dodatne obrazložitve prejel dne 14.6.2005, kar pomeni, da se je 15 dnevni rok za izdajo dodatne obrazložitve iztekel dne 29.6.2005. Naročnik je dodatno obrazložitev (dokument z dne 28.6.2005) vlagatelju poslal dne 29.6.2005, torej v roku, določenem v drugem odstavku 78. člena ZJN-1, vlagatelj pa je (kot navaja v dopisu z dne 4.7.2005 in kot je razvidno iz povratnice) dodatno obrazložitev prejel dne 1.7.2005. To pomeni, da je zahtevek za revizijo, datiran na dan 23.6.2005 in vložen dne 30.6.2005, s katerim je vlagatelj zahteval razveljavitev naročnikove odločitve o oddaji naročila, zaradi vložitve po izteku roka iz prvega odstavka 12. člena ZRPJN prepozen, hkrati pa je tudi preuranjen, saj je začel 10 dnevni prekluzivni rok za vložitev zahtevka za revizijo v skladu z drugim odstavkom 78. člena ZJN-1 teči šele dne 1.7.2005, ko je vlagatelj prejel dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.
Vlagatelj je po prejemu dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila vložil zahtevek za revizijo (dokument z dne 4.7.2005), v katerem med drugim navaja, da mu naročnik ni izdal dodatne obrazložitve v zakonsko določenem roku niti mu ni omogočil vpogleda v ponudbeno dokumentacijo.
Glede izdaje dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila gre ugotoviti, da je naročnik vlagateljevo zahtevo za izdajo dodatne obrazložitve prejel dne 14.6.2005, kar pomeni, da se je 15 dnevni rok za izdajo dodatne obrazložitve, določen v drugem odstavku 78. člena ZJN-1, iztekel dne 29.6.2005. Naročnik je dokument z zadevo "dodatna obrazložitev odločitve o oddaji naročila" datiral na dan 28.6.2005, vlagatelju pa ga je poslal dne 29.6.2005, torej zadnji dan 15 dnevnega roka iz drugega odstavka 78. člena ZJN-1. Ne glede na to, da je vlagatelj dodatno obrazložitev prejel (kot navaja sam) šele dne 1.7.2005, kršitve roka za posredovanje dodatne obrazložitve ni mogoče ugotoviti, saj drugi odstavek 78. člena ZJN-1 določa, da mora naročnik poslati (!) ponudniku dodatno obrazložitev najkasneje v 15 dneh od prejema zahteve. Glede na oddajno pravilo, določeno v drugem odstavku 78. člena ZJN-1, gre tako ugotoviti, da naročnik svoje dolžnosti poslati dodatno obrazložitev v zakonsko določenem roku ni kršil, saj je zahtevano dodatno obrazložitev vlagatelju poslal znotraj zakonsko določenega 15 dnevnega roka, ne glede na to, da jo je vlagatelj prejel po izteku le-tega.
Glede zahtevanega vpogleda v ponudbe ostalih ponudnikov Državna revizijska komisija ugotavlja, da so v skladu z drugim odstavkom 6. člena ZJN-1 postopki naročanja javni, kar se zagotavlja skozi objave javnih naročil v uradnih glasilih. Vsakdo, ki ima ali je imel interes za dodelitev naročila, ima pravico pridobiti podatke o izvedenem postopku oddaje javnega naročila, v skladu z določbami ZJN-1. Navedeno določilo se nanaša na podatke o izvedbi postopka oddaje javnega naročila, iz česar gre razumeti, da mora naročnik zainteresirani osebi dopustiti vpogled predvsem v tisto dokumentacijo, ki jo je med izvajanjem postopka oddaje javnega naročila dolžan izdajati naročnik. Namen zagotovitve pravice do pridobitve podatkov o izvedenem postopku oddaje javnega naročila je zlasti nadzor nad zakonitostjo izvedbe postopkov oddaje javnih naročil in gospodarno porabo javnih sredstev. Ponudnik mora zato imeti vpogled tudi v dokumentacijo, ki jo naročnik izda v postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb. Na drugi strani je pravica do vpogleda v dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila povezana tudi z uveljavljanjem učinkovitega pravnega varstva, ki ga ponudnikom zagotavlja ZRPJN. V zvezi s pravico do učinkovitega uveljavljanja pravnega varstva je treba zainteresiranim osebam dopustiti vpogled tudi v ponudbeno dokumentacijo konkurenčnih ponudnikov, pri čemer je treba upoštevati, da v tem primeru ne gre za dokumentacijo, ki jo na podlagi pravil javnega naročanja izdaja naročnik kot porabnik javnih proračunskih sredstev, temveč za dokumentacijo, ki jo sestavi ponudnik kot (praviloma zasebni) gospodarski subjekt. V ponudbeno dokumentacijo mora ponudnik v skladu z določili razpisne dokumentacije predložiti vrsto dokumentov, iz katerih so razvidni številni podatki o ponudnikovem statusu ter finančni, kadrovski in tehnični zmogljivosti, ki lahko predstavljajo tudi poslovne skrivnosti v skladu s predpisi o gospodarskih družbah. Zato ZJN-1 naročnika na več mestih (8. člen, tretji odstavek 43. člena, tretji odstavek 78. člena) zavezuje, da mora naročnik kot zaupne varovati vse podatke o ponudnikih, vsebovane v ponudbeni dokumentaciji, ki jih kot zaupne določa predpis o gospodarskih družbah ali drug predpis, ter da mora odkloniti dajanje takšnih obvestil, ki bi pomenila kršitev zaupnosti podatkov, dobljenih v ponudbah.
V primeru, ko posamezna oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila, zahteva vpogled v dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila, ji je naročnik v skladu z načelom transparentnosti oz. javnosti (drugi odstavek 6. člena ZJN-1) ter načelom zagotavljanja učinkovitega pravnega varstva (prvi odstavek 3. člena ZRPJN) vpogled dolžan omogočiti, in sicer tako v dokumentacijo, ki jo sprejema sam naročnik, kot tudi v dokumentacijo, ki jo naročnik pridobi od posameznih ponudnikov. Ker se dokumentacija, ki jo sprejema sam naročnik kot porabnik javnih proračunskih sredstev, nanaša na izvedbo postopka oddaje javnega naročila, velja v tem delu najširše načelo transparentnosti. Pri ponudbeni dokumentaciji, ki jo naročnik pridobi od posameznih ponudnikov kot gospodarskih subjektov, pa gre za dokumentacijo, v katerih se ponudniki podrobno predstavijo naročniku in pri tem razkrijejo številne podatke, ki lahko predstavljajo njihove poslovne skrivnosti. Pri ponudbeni dokumentaciji tako velja, da je dolžan naročnik zainteresirani osebi dopustiti vpogled le v tiste dele, ki so javni, pri čemer mora upoštevati zakonite interese ponudnikov pri varovanju njihovih poslovnih skrivnosti. Ponudnik lahko zato v postopku oddaje javnega naročila oz. revizijskem postopku vpogleda v ponudbeno dokumentacijo konkurenčnih ponudnikov le v primeru, če jasno specificira, v katere dele ponudbene dokumentacije želi vpogledati, če ti deli ne predstavljajo poslovne skrivnosti in če je vpogled v te dele ponudbe povezan z uveljavljanjem učinkovitega pravnega varstva.
V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je vlagatelj zahteval vpogled v ponudbe ostalih ponudnikov za sklop 2, pri čemer ni specificiral, v katere dele ponudb želi vpogledati, niti ni pojasnil, na kakšen način je vpogled v ponudbe ostalih ponudnikov povezan z uveljavljanjem pravnega varstva. Naročnik je namreč za vse (vlagatelju konkurenčne) ponudbe, predložene v sklopu 2, ugotovil, da so nepravilne, zato jih je izločil iz postopka oddaje javnega naročila. Ker vlagatelj v zahtevi za vpogled ni utemeljil, v katere dele ponudb želi vpogledati oz. na kakšen način bi lahko vpogled v ponudbe ponudnikov, ki jih je iz postopka izločil že sam naročnik, vplival na pravno varstvo in njegov pravni položaj v tem revizijskem postopku, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik na podlagi takšne zahteve vlagatelju v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ni bil dolžan omogočiti vpogleda v ponudbe ostalih ponudnikov za sklop 2.
Glede vlagateljeve navedbe, da je naročnik "spremenil razpisno dokumentacijo v delu zbiralne posode (prvotna zahteva naročnika je bila 200-300 ml)", gre ugotoviti, da iz nje ni razvidno, v čem naj bi bila podana kršitev naročnika. Naročnik namreč lahko na podlagi prvega odstavka 25. člena ZJN-1 spremeni in dopolni razpisno dokumentacijo v roku, določenem za predložitev ponudb, pri čemer mora upoštevati zahteve, ki jih določa 25. člen ZJN-1 (pravočasnost sprememb, notifikacija, morebitno podaljšanje roka za predložitev ponudb itd.). Ker iz vlagateljevih navedb ni razvidno oz. ker vlagatelj sploh ne zatrjuje, da naj bi naročnik v tem delu spremenil razpisno dokumentacijo v nasprotju z določbami ZJN-1, Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti kršitve pravil javnega naročanja.
Vlagatelj v nadaljevanju naročniku očita, da je njegovo ponudbo izločil le zato, ker svetlina cevi ne ustreza strokovni zahtevi, in to kljub temu, da je ponujena urinska vrečka ob upoštevanju vseh ostalih zahtev funkcionalna.
Naročnik je v razpisni dokumentaciji v poglavju "Strokovne zahteve naročnika" za sklop 1 in 2 med drugim določil, da mora biti svetlina cevi 8 - 11 mm. Navedena strokovna zahteva predstavlja pogoj v smislu 10. točke 3. člena ZJN-1. Gre za element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji, in je izključne narave. Pravilna ponudba je zato lahko v skladu s 13. točko 3. člena ZJN-1 le tista, ki izpolnjuje (poleg vseh ostalih) tudi navedeno strokovno zahtevo. Ponudbe, ki takšne zahteve ne izpolnjuje, na drugi strani ni mogoče obravnavati kot pravilne.
Vlagatelj sam priznava, da je svetlina cevi urinskih vrečk, ki jih ponuja, manjša od zahtevanega razpona 8 - 11 mm. To pomeni, da njegove ponudbe ni mogoče obravnavati kot pravilne in da jo je bil naročnik na podlagi prvega odstavka 76. člena ZJN-1 dolžan zavrniti. Vlagatelj sicer navaja, da gre za nemogočo zahtevo, zaradi česar bi jo moral naročnik spregledati in njegovo ponudbo oceniti kot pravilno. V zvezi s temi vlagateljevimi navedbami gre ugotoviti, da se je vlagatelj s strokovnimi zahtevami naročnika seznanil že ob pregledu razpisne dokumentacije in je vedel ali bi moral vedeti, da svetlina cevi njegovih urinskih vrečk ne ustreza razponu, določenemu v razpisni dokumentaciji. Vlagatelj bi zato moral v primeru, če je menil, da je naročnik postavil nerealno, nemogočo, diskriminatorno ali s predmetom javnega naročila nepovezano oz. nesorazmerno zahtevo, vložiti zahtevek za revizijo še pred potekom roka za predložitev ponudb. Peti odstavek 12. člena ZRPJN namreč določa, da vlagatelj po preteku roka za predložitev ponudb ne more več navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane že pred potekom tega roka, pa zahtevka za revizijo kljub temu ni vložil. Določila razpisne dokumentacije postanejo po preteku roka za predložitev ponudbe aksiom, zato lahko Državna revizijska komisija v tej fazi postopka le preveri, ali ponudbe izpolnjujejo zahteve na način, kot je določen v razpisni dokumentaciji.
Glede vlagateljevih navedb, da bi moral naročnik zaradi dejstva, da nihče od ponudnikov ne izpolnjuje zahteve za določeno svetlino cevi, le-to spregledati oz. jo obravnavati kot nezapisano, gre ugotoviti, da med vlagateljem in naročnikom ni spora o tem, da nihče izmed ponudnikov (vključno z vlagateljem) ne ponuja oz. izdeluje cevi z zahtevano svetlino. Državna revizijska komisija zato kot nesporno ugotavlja, da naročnikove strokovne zahteve za svetlino cevi nihče izmed ponudnikov, ki so v tem postopku oddaje javnega naročila predložili ponudbe, ni izpolnil. Vendar pa ZJN-1 v takem primeru naročniku ne omogoča, da zahtevo, za katero se v postopku pregleda in ocenjevanja ponudb ugotovi, da ni realna, spregleda oz. je pri presoji pravilnosti ponudb ne upošteva. V tem primeru bi namreč nedvomno šlo za spremembo razpisne dokumentacije, ki pa v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZJN-1 po preteku roka za predložitev ponudb ni več dopustna. Naročnik je zato dolžan ponudbe presojati glede na zahteve, kot so določene v razpisni dokumentaciji. Če pri tem ugotovi, da ponudba določene zahteve ne izpolnjuje, jo je dolžan v skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-1 zavrniti kot nepravilno. Hkrati pa drugi odstavek 25. člena ZJN-1 naročniku nalaga, da v primeru, če ugotovi, da na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije ne more ali ne bo mogel oceniti prispelih ponudb, ponoviti javni razpis in povrne ponudnikom na njihovo zahtevo stroške, za katere predložijo dokazila. Glede na dejstvo, da se je (kot je razvidno tudi iz dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila) naročnik odločil, da bo v sklopih, v katerih izbire ni opravil, javni razpis ponovil, naročniku v tem delu ni mogoče očitati kršitve določil ZJN-1.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v zahtevi za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo (dokument z dne 18.7.2005) dopolnil zahtevek za revizijo, in sicer z dokaznim predlogom, naj se izvede dokaz z izvedencem, ter z zahtevkom, naj Državna revizijska komisija sproži postopek predhodnega odločanja po 234. členu Pogodbe o ES glede "veljavnosti petega odstavka 12. člena ZRPJN". V zvezi z dokaznim predlogom gre najprej ugotoviti, da dejansko stanje med vlagateljem in naročnikom glede možnosti izpolnitve naročnikove strokovne zahteve za svetlino cevi ni sporno, saj tudi naročnik priznava, da je po strokovnem pregledu vseh ponujenih artiklov ugotovil, da nihče izmed proizvajalcev ne izdeluje urinske vrečke z zahtevano svetlino cevi. Izvedba dokaza z izvedencem v smislu ugotavljanja dejanskega stanja na trgu zato ni bila potrebna, saj je Državna revizijska komisija nesporno dejansko stanje le podredila normi drugega odstavka 25. člena in prvega odstavka 76. člena ZJN-1. Ne glede na to gre hkrati tudi ugotoviti, da mora vlagatelj v skladu s tretjim odstavkom 12. člena ZRPJN navesti kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo, že v zahtevku za revizijo. Vlagateljev predlog za izvedbo dokaza z izvedencem, posredovan v zahtevi za nadaljevanje postopka, je zato tudi formalno prepozen. Podobno gre ugotoviti tudi za vlagateljev zahtevek, naj Državna revizijska komisija na podlagi 234. člena Pogodbe o ES Sodišču ES postavi predhodno vprašanje. Glede tega zahtevka je namreč v skladu s prvim in tretjim odstavkom 12. člena ZRPJN nastopila prekluzija. Podlago odločitve naročnika o zahtevku za revizijo tvorijo le tista dejstva, ki so bila navedena, in le tisti zahtevki, ki so bili postavljeni do konca postopka v zvezi z zahtevkom za revizijo pred naročnikom, ki ga določajo 13. člen do vključno 16. člena ZRPJN. Do tega trenutka morajo biti podane vse procesne predpostavke za dopustnost zahtevka za revizijo in utemeljenost zahtevka za revizijo se presoja po tem trenutku. Naročnik odloči o zahtevku za revizijo (ex nunc). Če vlagatelj ni zadovoljen z odločitvijo naročnika, lahko v skladu s 17. členom ZRPJN zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, ne more pa navajati novih kršitev in postavljati novih zahtevkov, saj s temi kršitvami in zahtevki ni bil seznanjen naročnik, ko je sprejel svojo odločitev in o njih zato tudi ni mogel odločati. Citirano pravilo udejanja eno izmed temeljnih načel revizije postopkov javnega naročanja - načelo hitrosti in velja tako za vložitev zahtevka za revizijo kot tudi za morebitno njegovo dopolnitev. Nasprotno tolmačenje bi postavilo določbo o predhodnem odločanju naročnika o revizijskem zahtevku kot (v) nepotrebno zavlačevanje postopka. Zaradi navedenega se Državna revizijska komisija v tem delu ni spuščala v meritorno obravnavo.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 3. točko izreka tega sklepa.
Ker je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 23.6.2005, ki je bil vložen dne 30.6.2005, zavrgla, zahtevek za revizijo z dne 4.7.2005 pa zavrnila kot neutemeljen, je bilo potrebno zavrniti tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka. V skladu s tretjim odstavkom 22. člene ZRPJN je namreč vlagatelj upravičen do povrnitve potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, če je zahtevek za revizijo utemeljen.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 4. točko izreka tega sklepa.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).
V Ljubljani, dne 11.8.2005
predsednik senata
Franci Kodela, univ.dipl.prav.
član Državne revizijske komisije
Vročiti:
- KLINIČNI CENTER LJUBLJANA, Zaloška 2, Ljubljana
- Odvetnik Zmago Marovt, Rozmanova 12, Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana