018-221/2005 Ministrstvo za zdravje

Številka: 018-221/05-32-1734

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04 in 61/05; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), v senatu članice Vesne Cukrov kot predsednice senata ter članov mag. Metke Cerar in Jožefa Kocuvana kot članov senata, ob sodelovanju svetovalke Lidije CvetkoviÄ", v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo laboratorijskega materiala, ter na podlagi zahtevka za revizijo postopka javnega naročila podjetja Medias International d.o.o., Leskoškova cesta 9 D, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Mitja Lamut, Pražakova 10, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, štefanova 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 27.7.2005

ODLOČILA

1. Predlogu za izdajo sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, se ne ugodi.

2. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

3. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je predhodni razpis za dobavo blaga (dilatacijski material, laboratorijski material, obvezilni material, infuzijski in transfuzijski sistemi, RTG filmi, katetri, endoproteze - srčne, sklepne, pacemakerji, dializni material, zdravila) po omejenem postopku objavil v Uradnem listu RS, št. 38/2004, z dne 16.4.2004, pod številko objave Ob-10131/04, javni razpis za dobavo laboratorijskega materiala pa je objavil v Uradnem listu RS, št. 57-58/2004, z dne 28.5.2004, pod številko objave Ob-14701/04. V Uradnem listu RS, št. 85-87/2004, z dne 06.08.2004, je naročnik objavil popravek objave javnega razpisa. Iz razpisne dokumentacije je razvidno, da je naročnik predmetno javno naročilo razdelil na 34 sklopov. Naročnik je vlagatelja z dopisom, z dne 24.9.2004, obvestil, da mu je priznal sposobnost in status kandidata za sklop 3 (osnovne epruvete za vakuumski odvzem krvi), sklop 4 (epruvete za kapilarni odvzem krvi in posebne epruvete za vakuumski odvzem krvi) ter sklop 5 (pribor za odvzem krvi).

Naročnik je po izvedeni II. fazi izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 5020-8/2004-142, z dne 19.5.2005, s katerim je ponudnike obvestil o izbranih ponudnikih za posamezne sklope (za sklop 3: ponudnik Promed d.o.o., Leskoškova cesta 9D, Ljubljana, za sklop 5: ponudnik Dr. Gorkič d.o.o., Nova vas 22, Logatec).

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 25.5.2005, prosil za dodatno obrazložitev obvestila o oddaji javnega naročila. Kot je razvidno iz poštne povratnice, je vlagatelj obrazloženo obvestilo prejel dne 7.6.2005.

Vlagatelj je zoper naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila za sklopa 3 in 5 vložil zahtevek za revizijo, z dne 17.6.2005, v katerem naročniku očita zmotno uporabo materialnega prava, nepopolno ugotovljeno dejansko stanje ter kršitev določb postopka o javnih naročilih.
Vlagatelj navaja, da je naročnik v postopku oddaje javnega naročila v navedenih sklopih kršil temeljno načelo javnega naročanja o gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev, saj naj bi bil izbor ponudnikov v nasprotju z dognanji stroke na relevantnem področju. Vlagatelj ugotavlja, da konkretno javno naročilo ne upošteva standardov institucije "National Committee for Clinical Laboratory Standards" (NCCLS) in določb 7. člena Pravilnika o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati laboratoriji za izvajanje preiskav na področju laboratorijske medicine (Uradni list RS, št. 64/2004; v nadaljevanju: Pravilnik), zaradi česar naj bi bila naročnikova odločitev o izbiri ponudnikov v navedenih sklopih nezakonita in negospodarna.
Vlagatelj prereka tudi zakonitost postopka v zvezi s statusom naročnika, ki mu očita kršitev 22. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00, 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1), saj naj bi bilo iz objave javnega razpisa razvidno, da je naročnik Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, iz vzorca pogodbe pa, da so naročniki posamezne zdravstvene ustanove v Republiki Sloveniji.
Vlagatelj glede na navedeno predlaga razveljavitev postopka oddaje javnega naročila za sklopa 3 in 5 ter zahteva povrnitev stroškov revizijskega postopka po priloženem stroškovniku.

Naročnik je dne 29.6.2005 izdal sklep, št. 5020-8/2004-142, s katerim je vlagateljev zahtevek zavrnil kot neutemeljenega. Naročnik v obrazložitvi navaja, da gre v primeru standardov NNCLS z vidika slovenskega prostora zgolj za priporočila in ne za obvezna navodila, ter da naročnik v času, ko je pripravljal razpisno dokumentacijo in postavljal strokovne kriterije, ni bil vezan na Pravilnik; javni razpis je bil v Uradnem listu RS namreč objavljen dne 28.5.2004, Pravilnik pa dne 11.6.2004. Naročnik tudi poudarja, da Pravilnik ne vsebuje navodil ali obveznih usmeritev glede kompatibilnosti artiklov pri uporabi sistemov za vakuumski odvzem krvi. Naročnik še ugotavlja, da so navedbe vlagatelja s tem v zvezi, skladno z določilom petega odstavka 12. člena, prepozne. Naročnik navaja, da je iz razpisne dokumentacije jasno razvidno, kdo je pooblaščeni naročnik in kdo so naročniki, ter da dejstvo, da za javne zdravstvene zavode izvaja celoten postopek do podpisa pogodb naročnik, ni v nasprotju z določbami ZJN-1, zato vlagateljeve navedbe zavrača kot neutemeljene.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 13.7.2005, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, z dne 18.7.2005, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji. Hkrati je naročnik na podlagi drugega odstavka 11. člena ZRPJN na Državno komisijo vložil predlog za nezadržanje nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje predmetnega javnega naročila.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku revizije najprej presojala utemeljenost naročnikovega predloga, naj na podlagi drugega odstavka 11. člena ZRPJN sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

ZRPJN v prvem odstavku 11. člena (Posledice vloženega zahtevka za revizijo) med drugim določa, da "vložen zahtevek za revizijo zadrži postopek oddaje javnega naročila do odločitve Državne revizijske komisijeâ??". V drugem odstavku 11. člena ZRPJN dopušča možnost, da "Državna revizijska komisija lahko na predlog naročnika sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma. Pri odločanju o predlogu naročnika Državna revizijska komisija upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročilaâ??".

Iz zgoraj citiranega besedila prvega in drugega odstavka 11. člena ZRPJN je razvidno, da je zakonodajalec kot osnovno pravilo določil suspenzivnost zahtevka za revizijo. Temeljno pravilo zakona je torej, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži vse nadaljnje aktivnosti naročnika v zvezi z oddajo konkretnega javnega naročila, medtem ko je možnost za morebitno odločitev o nesuspenzivnosti zahtevka za revizijo pridržana le za izjemne (v danih okoliščinah posameznega primera posebej utemeljene) primere. ZRPJN ne pojasnjuje, katere okoliščine opravičujejo, da se zahtevku za revizijo odvzame suspenzivni učinek, ampak določa le, da Državna revizijska komisija pri odločanju o predlogu naročnika upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila. Odločitev o tem, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma, je torej prepuščena Državni revizijski komisiji, ki pa mora v vsakem posameznem primeru presoditi, ali obstajajo okoliščine, ki utemeljujejo takšno odločitev. Ob odločanju o morebitni nesuspenzivnosti pravnega sredstva je Državna revizijska komisija dolžna pretehtati interese vseh udeležencev v konkretnem postopku oddaje javnega naročila, pri čemer mora še posebej skrbno oceniti razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja postopka in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da razlogi, ki jih je navedel naročnik, niso takšne narave, da bi bilo na njihovi podlagi mogoče presojati o razmerju med škodljivimi posledicami zadržanja predmetnega postopka oddaje javnega naročila in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za njegovo izvedbo. Iz obrazložitve naročnikovega predloga tudi ne izhaja, da bi bile podane kakršnekoli posebne ali izredne okoliščine, ki bi pogojevale sprejem predlaganega sklepa, saj je naročnik navedel le, da je prepričan v korektnost in pravilnost izvedenega postopka oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija zato zaključuje, da je zadržanje postopka oddaje javnega naročila do meritorne odločitve o zahtevku za revizijo upravičeno.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ni sledila predlogu naročnika, da na podlagi drugega odstavka 11. člena ZRPJN sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje javnega naročila, ampak je meritorno odločila o zahtevku za revizijo, upoštevaje temeljna načela iz 3. člena ZRPJN, predvsem načeli hitrosti in učinkovitosti.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Pri odločanju o zahtevku za revizijo je Državna revizijska komisija najprej ugotovila, da so vlagateljeve navedbe, ki se nanašajo na skladnost predmetnega postopka oziroma naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila s standardi NNCLS in Pravilnikom, prepozne v smislu petega odstavka 12. člena ZRPJN, zato jih ni vsebinsko presojala. V skladu z določbo petega odstavka 12. člena ZRPJN (Uradni list RS, št. 78/99 do 42/04) vlagatelj po prejemu odločitve o dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti ponudnika ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred prejemom te odločitve naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred prejemom odločitve naročnika o dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti. Namen omenjene določbe je preprečitev situacije, ko ponudnik ob pregledu opazi sporna oziroma nezakonita določila v objavi razpisa oziroma razpisni dokumentaciji, vendar v pričakovanju ugodnega izida zoper njih ne reagira takoj, pač pa zahtevek za revizijo vloži šele potem, ko se postopek oddaje javnega naročila zanj ne konča ugodno. Opozoriti gre, da je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (ZRPJN-C, Uradni list RS, št. 61/2005) določbo petega odstavka 12. člena ZRPJN zaostril in čas reagiranja zoper kršitve še skrajšal, tako da po noveli ZRPJN vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred potekom roka za predložitev ponudb oziroma prijav, razen v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom. V konkretnem primeru je vlagatelj reagiral prepozno tako glede na določbe ZRPJN pred novelo kot glede na sedaj veljavni ZRPJN. Dejstvo je namreč, da je bil Pravilnik objavljen v Uradnem listu RS dne 11.6.2004, kot rok za predložitev prijav na javni razpis pa je naročnik določil datum 18.6.2004, ki je bil s popravkom objave v Uradnem listu podaljšan do 14.9.2004. Spričo navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj bil ali bi moral biti z morebitnim neskladjem med naročnikovimi zahtevami iz razpisne dokumentacije in določbami Pravilnika seznanjen že pred potekom roka za predložitev prijav, zato so takšne revizijske navedbe v tej fazi postopka, torej po odločitvi naročnika o dodelitvi naročila, formalno prepozne in njihova vsebinska presoja ni več mogoča.

V zvezi z vlagateljevimi navedbami, v katerih naročniku očita kršitev 22. člena ZJN-1, Državna revizijska komisija ugotavlja, da so tudi te neutemeljene. Določba prvega odstavka 22. člena ZJN-1 naročniku dopušča pisno pooblastiti za izvedbo postopka oddaje javnega naročila drugo osebo javnega ali zasebnega prava, ki izvede postopek v imenu in za račun naročnika, in kot je razvidno iz predložene dokumentacije, ima naročnik (pooblaščeni naročnik) od posameznih javnih zdravstvenih zavodov (naročnikov pooblastiteljev) pisna pooblastila za izvedbo predmetnega postopka oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji (tako za I. kot za II. fazo postopka) dosledno uporabljal poimenovanje "pooblaščeni naročnik", iz 1. člena Navodil udeležencem za izdelavo prijave (poglavje B razpisne dokumentacije za I. fazo) in iz 2. člena Navodil kandidatom za izdelavo ponudbe (poglavje B razpisne dokumentacije za II. fazo) pa je prav tako razvidno, da naročnik vodi postopek na podlagi pooblastil za naročnike - javne zdravstvene zavode, ki so poimensko navedeni na seznamu. Nenazadnje velja še opozoriti, da bi moral vlagatelj, v kolikor bi menil, da gre za nejasnost, skladno z določbo tretjega odstavka 25. člena ZJN-1 naročnika zaprositi za pojasnilo razpisne dokumentacije najpozneje pet dni pred potekom roka za oddajo ponudb (oziroma prijav). Skladno z vsem navedenim gre tudi to vlagateljevo navedbo zavrniti kot neutemeljeno.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj zahtevka za revizijo je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ni ugodila, je bilo skladno z 22. členom ZRPJN potrebno zavrniti tudi zahtevo za povračilo priglašenih stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 27.7.2005

Predsednica senata:
Vesna Cukrov, univ. dipl. iur.,
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Odvetnik Mitja Lamut, Pražakova 10, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, štefanova 5, Ljubljana
- Promed d.o.o., Leskoškova cesta 9D, Ljubljana
- Dr. Gorkič d.o.o., Nova vas 22, Logatec
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana