018-225/2005 Elektro Maribor d.o.o.

Številka: 018-225/05-32-1740

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04 in 61/05; v nadaljevanju: ZRPJN), po članici Vesni Cukrov, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo osebnih zaščitnih sredstev, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje UNIDEL d.o.o., Kraigherjeva ulica 37, Slovenska Bistrica, ki ga zastopa odvetnik Zvonko Kolšek, Cankarjeva 19, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika ELEKTRO MARIBOR d.d., Vetrinjska ulica 2, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 27.07. 2005

ODLOČILA

1. Predlogu naročnika za izdajo sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, se ne ugodi.

2. Zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen.

3. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 05.04.2005 sprejel sklep št. 12-MP/JN-6/05 o začetku postopka oddaje javnega naročila za dobavo osebnih zaščitnih sredstev. Predmetno javno naročilo je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 40-41/2005, z dne 22.04.2005, pod številko objave Ob. 10846/05.

Naročnik je sprejel dokument Obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 12-MP/N-234/05, z dne 30.05.2005, v katerem je kot najugodnejšega ponudnika za sklop A izbral podjetje ZAVAS d.o.o., Brnčičeva ulica 13, Ljubljana, za sklop B pa ponudnika STIK d.o.o., Osojnikova ulica 9, Ptuj. Naročnik v Obvestilu o oddaji javnega naročila, št. 12-MP/N-234/05, z dne 30.05.2005, navaja, da vlagateljeva ponudba ne izpolnjuje, v razpisni dokumentaciji zahtevanih obrazcev OBR-9g, OBR-9h in OBR-16, zato le-ta ni bila ocenjevana in tehnično pregledana.

Vlagatelj je skladno z določilom drugega odstavka 78. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00, 2/04, v nadaljevanju ZJN-1) dne 03.06.2005 pri naročniku vložil zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila.

Naročnik je dne 17.06.2005 sprejel Obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 12-MP/N-260/05, v katerem navaja, da vlagatelj črtkanih polj obrazca OBR-9g ni izpolnil, kot je naročnik eksplicitno zahteval. Naročnik pojasnjuje, da vlagateljeva ponudba tudi sicer ne ustreza zahtevam naročnika, saj ne izpolnjuje pogoja po pozitivnem poslovanju v letih 2001, 2002, 2003, 2004. Naročnik nadalje navaja, da vlagatelj obrazca OBR-9h ni pravilno izpolnil, vendar je strokovna komisija naročnika pri ponovnem pregledu ugotovil, da je višino ponudnikovega prometa mogoče razbrati iz priloženih računovodskih bilanc. Po mnenju naročnika tudi obrazec OBR-16 formalno pravno ni pravilno izpolnjen, vendar je iz samega obrazca moč razbrati, da kontrolo kakovosti dobavljenega blaga opravlja ponudnik sam.
Naročnik pojasnjuje, da je pri pregledu tehnične specifikacije ugotovil, da certifikat pooblaščene certifikacijske institucije ne ustreza za električarski zaščitni kombinezon, saj ponujeno blago nima ustrezne gramature (zahtevano: 237 g/m2, ponujeno: 340 g/m2 ). Naročnik je izrazil sum o verodostojnosti kopije certifikacijske institucije za usnjene zaščitne 5-prstne rokavice.

Vlagatelj je dne 28.06.2005, vložil zahtevek za revizijo v katerem navaja, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni navedel, da je pozitivni poslovni rezultat od 01.01.2001 dalje ter, da izkazuje promet, ki je sumarno vsaj trikrat večji od ocenjene vrednosti javnega naročila, pogoj za udeležbo na javnem razpisu. Naročnik je izpolnjena obrazca OBR-9g in OBR-9h, po vlagateljevem mnenju, zahteval zgolj kot prilogo k ponudbi oziroma zgolj kot prilogo k obrazcem BON1 in BON2 ali BON1/P ali BON 1/SP s podatki in kazalniki za leto 2003. Vlagatelj navaja, da so podatki razvidni iz podatkov o boniteti poslovanja pod točko 8., obrazec BON-1P za leto 2003. Nadalje vlagatelj navaja, da naročnik ni podal navodila za izpolnitev "črtkanega" dela obrazca, niti načina izpolnitve obeh obrazcev. Vlagatelj meni, da je obrazca pravilno izpolnil, saj je iz OBR-9h razvidno, da je podčrtal del najprej zapisane izjave, kar nedvoumno pomeni, da ni pod kazensko in materialno odgovornostjo ter, da je promet, sumarno vsaj trikrat večji od skupne ocenjene vrednosti javnega razpisa, kar je razvidno iz priloženih računovodskih izkazov-bilanc. Nadalje vlagatelj navaja, da je pogoj pozitivnega poslovanja v letih 2001 in 2002 diskriminatoren, saj po splošnih načelih o enakosti ne more imeti nobenega vpliva na solidnost in primernost ponudnika. Naročnik je v Obrazloženem obvestilu o oddaji javnega naročila, št. 12-MP/N-260/05, z dne 17.06.2005 zapisal, da ponujeno blago-kombinezon nima ustrezne gramature, čemur pa vlagatelj nasprotuje, saj meni, da je ponudbena gramatura boljša in kvalitetnejša, ker je bila zahtevana gramatura 237 g/m2 , ponudil pa je 340 g/m2. Po vlagateljevem mnenju, je naročnik ravnal v nasprotju z drugim odstavkom 32. člena ZJN-1, saj je za določene izdelke podal zahteve, katere izpolnjuje le ponudnik ZAVAS d.o.o. iz Ljubljane, ki ima ekskluzivno pravico prodaje na slovenskem trgu. V zahtevku za revizijo je vlagatelj navaja tiste dele razpisne dokumentacije, v katerih so, po vlagateljevem mnenju, navedeni artikli, katerih tehnični opis je diskrimintoren za ponudnike (z izjemo podjetja ZAVAS d.o.o.). V nadaljevanju zahtevka za revizijo vlagatelj pojasnjuje, da je po ogledu vzorca bunde videl, da je le-ta od proizvajalca SIOEN iz Belgije in ugotovil, da jo je nemogoče izdelati in certificirati doma v tako kratkem času, kot ga je imel vlagatelj na razpolago. Vlagatelj še pojasnjuje, da direktno od proizvajalca ni mogoče dobiti ponudbe, saj že sodelujejo s podjetjem ZAVAS d.o.o.. Zato se je vlagatelj obrnil na nemškega grosista, ki že več let sodeluje s podjetjem SIOEN, ki pa zahtevanega modela bunde ni mogel dobaviti, kar vlagatelja avtomatično izključuje iz kroga ponudnikov. Kot dokaz navedenim trditvam, vlagatelj k zahtevku za revizijo prilaga sporočilo firme KETTERE-Liebherr, Unidelu, z dne 23.05.2005. Vlagatelj v zahtevku za revizijo predlaga, da se mu glede na izkazan dejanski in pravni interes prizna pravica stranke v postopku, ter vloženi reviziji v celoti ugodi tako, da se postopek oddaje javnega naročila razveljavi. Vlagatelj zahteva tudi povračilo stroškov, v višini 1000 odvetniških točk za sestavo zahtevka za revizijo, 20 odvetniških točk za materialne stroške, vse povečano za 20% DDV in povračilo vplačane takse v višini 100.000,00 SIT.

Naročnik je dne 11.07.2005 sprejel Odločitev o vloženem zahtevku za revizijo, št. 12-MP/N-377/05, s katero je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik je navedel, da kljub morebitnemu priznanju OBR-9g kot pravilno izpolnjenega, vlagatelj še vedno ne izpolnjuje pogoja pozitivnega poslovanja, saj je v letih 2001 in 2002 posloval z negativnim rezultatom.
Glede vlagateljevih navedb o kršitvah naročnika pri pripravi razpisne dokumentacije v točki 8., naročnik opozarja na 5. odstavek 12. člena ZRPJN in zahtevek v tem delu označuje kot prepozen. Naročnik navaja, da je pri pregledu tehničnega dela dokumentacije ugotovil več nepravilnosti in sicer; v zahtevah za osebno varovalno opremo in sredstev za higieno je bilo v sklopu B zahtevana gramatura 237g/m2, vlagatelj pa je ponudil 340 g/m2, kar ni identično z zahtevano gramaturo. Nadalje naročnik ugotavlja, da vlagatelj ni predložil certifikata pooblaščene institucije, ki se nanaša na postavko 6-električarski zaščitni kombinezon, pač pa je predložil enak certifikat kot pod postavko 3-obleka farmer eletričarska zaščitna. Naročnik je ugotovil tudi, da se iz zahtevane kopije originalnega certifikata certifikacijske institucije določene v postavki 14, na enem dokumentu pojavljata dva različna standarda, zaradi česar se pojavi sum o verodostojnosti tega dokumenta. Nadalje naročnik glede vlagateljevih navedb o postavitvi diskriminatornega pogoja ponovno opozarja na 5. odstavek 12. člena ZRPJN in zahtevek v tem delu označuje kot prepozen. Naročnik predlaga, da Državna revizijska komisija v skladu z določili 2. odstavka 11. člena ZRPJN sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v predmetnem postopku oddaje javnega naročila.

Po prejemu obvestila vlagatelja, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo (dopis z dne 14.07.2005), je naročnik z dopisom, z dne 18.07.2005, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z vso dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o predmetnem javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija skladno z določilom druge alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz tega sklepa in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku revizije najprej presojala utemeljenost predloga naročnika, da naj na podlagi drugega odstavka 11. člena ZRPJN sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Določilo prvega in drugega odstavka 11. člena ZRPJN kot osnovno pravilo postavlja "suspenzivnost" zahtevka za revizijo, kar pomeni, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži vse nadaljnje aktivnosti naročnika v zvezi z oddajo konkretnega javnega naročila, medtem ko je možnost za morebitno odločitev o nesuspenzivnosti zahtevka za revizijo pridržana le za izjemne (v danih okoliščinah posameznega primera posebej utemeljene) primere. ZRPJN ne pojasnjuje, katere okoliščine opravičujejo, da se zahtevku za revizijo odvzame suspenzivni učinek, pač določa le, da Državna revizijska komisija pri odločanju o predlogu naročnika upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila. Pri odločanju o morebitni nesuspenzivnosti pravnega sredstva je Državna revizijska komisija dolžna pretehtati interese vseh udeležencev v konkretnem postopku oddaje javnega naročila, pri čemer mora še posebej skrbno oceniti razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja postopka in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila.
Državna revizijska komisija ne more sprejeti argumentacije naročnika, ki v svojem predlogu navaja, da zahtevano osebno varovalno opremo in sredstva za higieno nujno potrebuje za svoje delavce, da bo lahko izvajal vzdrževanje svojih elektroenergetskih omrežij, saj drugače ne more izvajati svoje osnovne dejavnosti, in sicer zagotavljanje kvalitetne in brezhibne dobave električne energije. Naročnik tudi navaja, da bi mu zadržanje nadaljnjih izvajanj nedvomno povzročilo ogromno gospodarsko škodo in nedopustno kršenje Zakona o varnosti in zdravju pri delu (šesta alineja prvega odstavka 15. člena). Takšnih argumentov naročnika ni mogoče sprejeti, saj so podani pavšalno. Naročnik jih ni utemeljil, predvsem pa ni ovrednotil zatrjevanih škodljivih posledic zadržanja. Naročnik se sklicuje na kršitev določila šeste alineje prvega odstavka 15. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 56/99, ), vendar je tudi ta navedba neutemeljena, saj naročnik ni pojasnil s kakšnimi sredstvi in opremo za osebno varnost pri delu razpolaga.
Glede na navedeno Državna revizijska komisija ni sledila predlogu naročnika, da na podlagi drugega odstavka 11. člena ZRPJN sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje javnega naročila, temveč je meritorno odločila o zahtevku za revizijo, upoštevaje temeljna načela iz določila 3. člena ZRPJN, predvsem načeli hitrosti in učinkovitosti.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije v 1. točki izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija je preverila navedbo vlagatelja, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni določil, zahteve po pozitivnem poslovnem rezultatu, ki jo je potrebno šteti od 01.01.2001 dalje ter, zahteve po izkazovanju prometa, ki je sumarno vsaj trikrat večji od ocenjene vrednosti javnega naročila, kot pogoj za udeležbo na javnem razpisu. Vlagatelj navaja, da je naročnik zahteval izpolnjen obrazec OBR-9g, ki izkazuje pozitivni poslovni rezultat, ki ga je potrebno šteti ob 01.01.2001 dalje in obrazec OBR-9h, ki izkazuje promet, ki je sumarno vsaj trikrat večji od ocenjene vrednosti javnega naročila zgolj kot prilogo k ponudbi oziroma zgolj kot prilogo k obrazcem BON1 in BON2 ali BON1/P ali BON 1/SP s podatki in kazalniki za leto 2003. Vlagatelj v zahtevku za revizijo ugovarja, da v kolikor bi Državna revizijska komisija izpolnitev obrazcev OBR-9g in OBR-9h, štela kot enega od zahtevanih pogojev, je takšen pogoj diskriminatoren, saj po splošnih načelih o enakosti ne more imeti nobenega vpliva na solidnost in primernost ponudnika. Po pregledu razpisne dokumentacije, Državna revizijska komisija sicer ugotavlja, da je naročnik v Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe v VIII. členu, med drugimi kot pogoj, določil tudi zahtevo po pozitivnem poslovnem rezultatu in zahtevo po izkazovanju prometa, ki je sumarno vsaj trikrat večji od ocenjene vrednosti javnega naročila, vendar se Državna revizijska komisija v predmetnem revizijskem postopku do vsebine navedbe, da je pogoj pozitivnega poslovanja v letih 2001 in 2002 diskriminatoren ni mogla meritorno opredeliti, saj je ta navedba vložena formalno prepozno in je vsled tega zahtevek za revizijo v tem delu neutemeljen. Skladno z določilom petega odstavka 12. člena ZRPJN, vlagatelj po prejemu odločitve o dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti ponudnika ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred prejemom te odločitve naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred prejemom odločitve naročnika o dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti. Namen omenjene določbe je preprečitev situacije, ko ponudnik/vlagatelj ob pregledu opazi sporna oziroma nezakonita določila v objavi razpisa oziroma razpisni dokumentaciji, vendar v pričakovanju ugodnega izida zoper njih ne reagira takoj, pač pa zahtevek za revizijo vloži šele potem, ko se postopek oddaje javnega naročila zanj ne konča ugodno. S ciljem preprečitve morebitne zgoraj navedene situacije, je novela ZRPJN še skrajšala čas navajanja kršitev, ki so vlagatelju bile ali bi mu morale biti znane pred potekom roka določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, razen v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom. Vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi navaja, da naročnik ni podal navodila za izpolnitev "črtkanega" dela obrazca, niti načina izpolnitve obrazca OBR-9g in OBR-9h. Ker je bil vlagatelj z zahtevanim pogojem in navodili za izpolnjevanje razpisne dokumentacije seznanjen pred prejemom odločitve o dodelitvi predmetnega javnega naročila, se Državna revizijska komisija skladno z določilom petega odstavka 12. člena ZRPJN in zgoraj navedeno obrazložitvijo, do vlagateljeve navedbe o pomanjkljivosti navodil za izpolnjevanje razpisne dokumentacije ni mogla meritorno opredeliti in je zato zahtevek za revizijo tudi v tem delu neutemeljen.

Državna revizijska komisija v nadaljevanju pojasnjuje, da morajo biti vsi pogoji, katerih izpolnitev je naročnik zahteval v razpisni dokumentaciji, s strani ponudnikov v ponudbi izpolnjeni v celoti, sicer se ponudbe, ki ne izpolnjujejo vseh zahtevanih pogojev, skladno z določilom prvega odstavka 76. člena ZJN-1, zavrnejo kot nepravilne. Državna revizijska komisija po vpogledu v ponudbo vlagatelja ugotavlja, da le-ta ne izpolnjuje pogoja po pozitivnem poslovanju od 01.01.2001 dalje, saj je iz obrazca BON-1P razvidno, da je vlagatelj v letih 2001 in 2002 posloval z izgubo. Spričo navedenega in po vpogledu v dokumentacijo Državna revizijska komisija zaključuje, da naročniku ni mogoče očitati kršitev ZJN-1, ko je vlagateljevo ponudbo opredelil kot nepravilno zaradi neizpolnjevanja pogoja poslovanja s pozitivnim rezultatom od 01.01.2001 dalje.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljevo navedbo, da ponudba v delu, ki se nanaša na električarski zaščitni kombinezon izpolnjuje pogoje po zahtevani gramaturi v teži 237 g/m2, saj je ponudil boljšo in kvalitetnejšo gramaturo v teži 340 g/m2. Po pregledu razpisne dokumentacije, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik pri posameznih zahtevah, za katere je dopuščal odstopanje zapisal "min", medtem ko je pri zahtevi po teži gramature zapisal točno določeno težo gramature. Glede na navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da je iz razpisne dokumentacije jasno razvidna zahteva po določeni teži gramature. Na tem mestu Državna revizijska komisija poudarja, da morajo tako naročniki kot ponudniki pri oddaji javnih naročil postopati v skladu s pravili, ki jih določa ZJN-1 in na njegovi podlagi sprejeti podzakonski predpisi. Obvezujoča so tudi avtonomna pravila, ki jih za oddajo posameznega javnega naročila postavi naročnik v razpisni dokumentaciji. Naročnikova navodila in zahteve iz razpisne dokumentacije vežejo tako ponudnike pri pripravi ponudb kot tudi naročnika tekom celotnega postopka oddaje javnega naročila. Velja zapisati, da kakršnokoli odstopanje od zahtev razpisne dokumentacije, četudi bi to pomenilo boljšo in kakovostnejšo ponudbo, pomeni, da je ponudba, skladno z določilom trinajste točke 3. člena ZJN-1, nepravilna. Glede na navedeno, Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik ravnal pravilno, ko je ugotovil, da ponujeno blago ne izpolnjuje zahtevanih pogojev.

Nadalje je Državna revizijska komisija obravnavala trditev vlagatelja, da je naročnik ravnal v nasprotju z določilom drugega odstavkom 32. člena ZJN-1, saj je za določene izdelke podal zahteve, katere izpolnjuje le podjetje ZAVAS d.o.o. iz Ljubljana, ki ima ekskluzivno pravico prodaje na slovenskem trgu. Kot dokaz navedenim trditvam, je vlagatelj k zahtevku za revizijo priložil sporočilo firme KETTERE-Liebherr, Unidelu, z dne 23.05.2005 hkrati pa je v zahtevku za revizijo navedel tudi tiste dele razpisne dokumentacije, za katere meni, da je tehnični opis diskrimintoren. Glede navedb delov razpisne dokumentacije, katerih tehnični opis je po vlagateljevemu mnenju diskriminatoren, Državna revizijska komisija, ponovno opozarja na določilo petega odstavka 12. člena ZRPJN in jih zato označuje kot neutemeljene. Pred obravnavo sporočila firme KETTERE-Liebherr, Unidelu, z dne 23.05.2005, ki ga je vlagatelj kot dokaz k navedbi priložil k zahtevku za revizijo, Državna revizijska komisija pa poudarja, da je skladno z določilom 7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 2/04 in 10/04; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, upoštevala pravila o trditvenem in dokaznem bremenu, v skladu s katerim mora vlagatelj zatrjevati dejstva, iz katerih izvirajo domnevne kršitve, ponuditi pa mora tudi dokaze, na podlagi katerih je taka dejstva mogoče ugotoviti. Izpostaviti je potrebno, da je zahtevek za revizijo namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila domnevno storil naročnik, zato mora vsebovati jasne trditve o domnevnih kršitvah naročnika. Državna revizijska komisija v zvezi s tovrstnimi navedbami vlagatelja ugotavlja, da je le-ta kot prilogo k zahtevku za revizijo priložil sporočilo firme KETTERE-Liebherr, Unidelu, z dne 23.05.2005. Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz priloženega sporočila firme KETTERE-Liebherr, Unidelu, z dne 23.05.2005, ni možno ugotoviti dejstva, da je naročnik v razpisni dokumentaciji postavil zahteve, katere izpolnjuje le en ponudnik. Ker priloženo sporočilo firme KETTERE-Liebherr, Unidelu z dne 23.05.2005, ne predstavlja dokaza, da je naročnik ravnal v nasprotju z 32. členom ZJN-1, Državna revizijska komisija, skladno s pravili o trditvenem in dokaznem bremenu, ne more slediti navedbi o domnevnih kršitvah naročnika v predmetnem revizijskem postopku, zato je zahtevek za revizijo tudi v tem delu zavrnila kot neutemeljen.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da naročniku ni mogoče očitati kršitev določil ZJN-1, ki jih zatrjuje vlagatelj, je skladno z določilom druge alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila, tako kot je razvidno iz 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije v 2. točki izreka tega sklepa.

Vlagatelj je skladno z določilom 22. člena ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo, v delu, ki se nanaša na zahteve iz razpisne dokumentacije, zavrgle, v preostalem delu pa zahtevek za revizijo zavrnila, določilo tretjega odstavka 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je potrebno zavrniti tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih z revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije v 3. točki izreka tega sklepa

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 27.07.2005

Vesna Cukrov, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:

- Zvonko Kolšek, Cankarjeva 19, Maribor
- ELEKTRO MARIBOR d.d., Vetrinjska ulica 2, Maribor
- STIK d.o.o., Osojnikova ulica 9, Ptuj
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije,
Beethovnova 11, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana