018-186/2005 MOL

Številka: 018-186/05-31-1476

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), v senatu članice mag. Metke Cerar, kot predsednice senata, ter člana Francija Kodela in predsednika dr. Aleksija Mužine, kot članov senata, ob sodelovanju svetovalke Saše Rode, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "izbira izvajalca fizičnega in tehničnega varovanja prostorov in zgradb MU MOL in receptorske službe" ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje Varnost Vič d.d., Koprska 94, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnica Klavdija Erjavec, Slomškova ulica12a, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Mestna občina Ljubljana, Mestni trg 1, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 01.07.2005

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razpisna dokumentacija razveljavi v delu, ki se nanaša:
- na obvezni pogoj, določen v razpisni dokumentaciji pod točko 3.8.8, v delu kjer naročnik zahteva, da mora "ponudnik izkazovati pozitivno poslovanje v zadnjem tromesečju pred oddajo ponudbe" in
- na obvezni pogoj, določen v razpisni dokumentaciji pod točko 3.8.10, ki se nanaša na zahtevo naročnika po predložitvi certifikata "po sistemu za zagotavljanje kakovosti v skladu s skupino standardov ISO 90001; 2000 za dejavnost, ki je predmet razpisa".

V preostalem delu se zahtevek za revizijo zavrne.

2. Naročnik je dolžan plačati vlagatelju stroške v višini 303.940,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 11.03.2004 sprejel sklep, št. 4022-65/2004-4, o začetku postopka oddaje javnega naročila za "izbiro izvajalca fizičnega in tehničnega varovanja prostorov in zgradb MU MOL ter receptorske službe", ki ga je objavil v Ur. l. RS, št. 06/05, z dne 21.01.2005, pod številko objave Ob - 1421/05. Naročnik je v Ur. l. RS, št. 17-18/05, z dne 25.02.2005, pod številko objave Ob - 5134/05, Ur. l. RS, št. 20-21/05, z dne 04.03.2005, pod številko objave Ob - 6135/05 in Ur. l. RS, št. 47/05, z dne 13.05.2005, pod številko objave Ob - 12628/05 objavil popravke objave za predmetno javno naročilo, prav tako je tudi podaljšal rok za oddajo ponudb in spremenil dan in uro javnega odpiranja ponudb.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 24.05.2005, v katerem navaja, da je naročnik po njegovem mnenju kršil prvi odstavek 42.a člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04, v nadaljevanju: ZJN-1) v povezavi s 7. členom ZJN-1, prvim odstavkom 23. člena ZJN-1 ter 5. in 7. členom ZJN-1.
Vlagatelj navaja, da je pogoj, določen v točki 3.8.8 (stran 17 razpisne dokumentacije), da "mora biti ponudnik finančno in poslovno sposoben to je, da ni imel v preteklih šestih mesecih do vštevši dneva izdaje ustreznega bonitetnega obrazca oziroma potrdila blokiran transakcijski račun oziroma, da je posloval pozitivno", v nasprotju z 42.a členom ZJN-1 v povezavi s 7. členom ZJN-1, saj ne izkazuje sposobnosti ponudnika za izvedbo javnega naročila in ni v nobeni povezavi s predmetom javnega naročila. Po mnenju vlagatelja dejstvo, da je podjetje izkazovalo izgubo v obdobju šestih mesecev pred izdajo bonitetnega obrazca, nujno ne pomeni, da je podjetje zaradi tega finančno in ekonomsko nesposobno izvesti posel. Pri tem vlagatelj navaja, da v določenih obdobjih zelo uspešna podjetja poslujejo z manjšo izgubo in prenašajo večje poslovne dobičke iz prejšnjih let. Te odobrene izgube tako nimajo nobene povezave z (ne)sposobnostjo izvedbe posla. Sposobnost izvedbe posla po mnenju vlagatelja ni nikakor povezana s poslovno uspešnostjo podjetja v preteklih šestih mesecih.
Vlagatelj v nadaljevanju navaja, da ni mogoče izpolniti pogoja pod točko 3.8.8., ki od ponudnikov zahteva, da predložijo obrazec BON 1, ki mora vsebovati podatke za zadnje bilančno obdobje, to je za obdobje od 01.01.2004 do 21.12.2004, ki ga AJPES še ne izdaja.
Vlagatelj prav tako navaja, da je zahteva naročnika, da ponudniki predložijo vsaj tri potrjene reference od treh različnih naročnikov v zadnjih treh letih za storitve, ki so predmet javnega naročila, v nasprotju z 42. a členom ZJN-1, saj ZJN-1 nikjer ne določa, da morajo ponudniki predložiti reference treh različnih naročnikov. Navedeni pogoj je po mnenju vlagatelja diskriminatoren do ponudnikov, ki lahko predložijo tri reference, vendar ne od treh različnih naročnikov.
Nadalje vlagatelj ugotavlja, da zahtevano dokazilo o izpolnjevanju pogoja ISO 9001 ni ustrezen pogoj in je diskriminatoren do ponudnikov, ki tega certifikata nimajo.
Glede na navedeno vlagatelj predlaga, da se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila, saj kršitev ni mogoče odpraviti na drugačen način ter zahteva povrnitev stroškov revizijskega postopka (takse in stroškov zastopanja).

Naročnik je dne 09.06.2005 izdal odločitev o zahtevku za revizijo, št. 4022-65/2004-55, s katero je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen.
V zvezi z navedbo vlagatelja, da je naročnik s postavitvijo pogoja v točki 3.8.8 na strani 17 razpisne dokumentacije kršil 42.a člen ZJN-1 v povezavi s 7. členom ZJN-1, naročnik navaja, da je predmetni pogoj eden izmed pokazateljev ponudnikovega poslovanja v trenutnem obdobju, ki dokazuje minimalno finančno disciplino ponudnika oziroma pozitivno poslovanje. Naročnik utemeljuje predmetni pogoj z argumentacijo, da je bistveno boljše zagotovilo za izvedbo javnega naročila, da ponudnik v danem obdobju nima blokiranega transakcijskega računa in posluje pozitivno v primerjavi, kot pa, da ponudnik izkazuje blokado transakcijskega računa in negativno stanje. Za naročnika je edini objektivni pokazatelj trenutno ponudnikovo finančno stanje in je tako predmetni pogoj vsekakor smiseln in pomemben pokazatelj minimalne finančne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, pri tem pa naročnik poudarja, da predmetni pogoj vsekakor ni diskriminatoren.
V zvezi s predložitvijo obrazca BON 1 za zadnje bilančno obdobje naročnik pojasnjuje, da je znano dejstvo, da nihče od ponudnikov ne more pridobiti zahtevanega obrazca za preteklo leto, zato je tudi jasno, da ponudniki predložijo zadnje obrazce, ki jih lahko pridobijo. Naročnik poudarja, da bi to pojasnilo ponudniki lahko pridobili že med pripravo ponudbe.
V zvezi z navedbo vlagatelja, ki se nanaša na predložitev treh potrjenih referenc treh različnih ponudnikov, naročnik pojasnjuje, da potrjene reference le enega naročnika izkazujejo zadovoljstvo samo enega naročnika s storitvami ponudnika, kar pa ni zadostno zagotovilo za sposobnost izvedbe predmetnega javnega naročila
Kot sporno vlagatelj izpostavlja tudi zahtevo naročnika po predložitvi certifikata po sistemu za zagotavljanje kakovosti v skladu s skupino standardov ISO 90001;2000 za dejavnost, ki je predmet razpisa. Naročnik v zvezi s to navedbo vlagatelja navaja, da imajo z navedeno organizacijo poslovanja ponudniki vsekakor boljši pregled nad kakovostjo opravljene storitve in tako ne gre za nikakršno diskriminacijo, temveč za pogoj s katerim naročnik želi zagotoviti kvaliteto opravljenih storitev.
Naročnik je vlagatelja skladno s 17. členom ZRPJN pozval, da mu v roku treh dni po prejemu sklepa, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil, pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 13.06.2005 obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov povezanih s pripravo obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom, št. 4022-65/2004-59, z dne 15.06.2005, odstopil v odločanje zahtevek za revizijo predmetnega javnega naročila z dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s 23. členom ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V zvezi z navedbo vlagatelja, da je pogoj pod točko 3.8.8 (stran 17 razpisne dokumentacije) določen v nasprotju s 42.a členom ZJN-1 v povezavi s 7. členom ZJN-1, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji v točki 3.8.8 določil: "Ponudnik mora biti finančno in poslovno sposoben, tj. ponudnik mora izkazovati pozitivno poslovanje v zadnjem trimesečju pred oddajo ponudbe in da ponudnik ni imel v preteklih šestih mesecih do vštevši dneva izdaje ustreznega bonitetnega obrazca oziroma potrdila blokiran žiro račun.". Iz razpisne dokumentacije še izhaja, da bo naročnik na podlagi treh dokumentov (BON 1, BON 2 in izjave ponudnika na predloženem obrazcu) presojal, ali je v zadnjih treh mesecih ponudnik posloval pozitivno in hkrati tudi, da v zadnjih šestih mesecih ni imel blokiranega žiro računa (pravilno in v nadaljevanju: transakcijskega računa).
Ugotoviti velja, da zahteva (pogoj), kot jo je določil naročnik v razpisni dokumentaciji v zvezi z izkazovanjem finančne in poslovne sposobnosti, sama po sebi ni sporna. Prav tako ni sporno, da naročnik od ponudnikov zahteva predložitev ustreznih dokazil, kot so BON obrazci, letnega revizijskega poročila in izjave ponudnika, za izkazovanje pogojev.
V zvezi z zahtevo naročnika "da je ponudnik v zadnjih mesecih posloval pozitivno", pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik izraza "pozitivno poslovanje" v razpisni dokumentaciji ni pojasnil. Velja ugotoviti, da iz razpisne dokumentacije tako ni mogoče razbrati, kako bo naročnik presojal izpolnjevanje tega (dela) pogoja oziroma kateri podatki iz predloženih dokumentov (BON 1 in BON 2, letno revizijsko poročilo ali zgolj izjava ponudnika) bodo za naročnika relevantni pri presojanju "pozitivnega poslovanja" ponudnika. Velja ugotoviti, da morajo biti pogoji povezani s predmetom, obsegom in namenom javnega naročila, hkrati pa ponudnike ne smejo postavljati v neenakopraven položaj (7. člen ZJN-1) ali omejevati konkurenco na trgu (5. člen ZJN-1). Ker naročnik termina "pozitivno poslovanje" ni jasno opredelil (kar posledično lahko pripelje do neenakopravnega obravnavanja ponudnikov), Državna revizijska komisija ugotavlja, da je ta navedba vlagatelja v tem delu utemeljena. Velja opozoriti, da bi moral naročnik v razpisni dokumentaciji natančno definirati pojem pozitivnega poslovanja ali pa uporabiti drugačen način preverjanja finančne in poslovne sposobnosti ponudnika in na tak način zagotoviti enakopravnost ponudnikov v postopku oddaje javnega naročila.
V zvezi z drugo zahtevo naročnika, ki se nanaša na pogoj, da "ponudniki izkažejo, da v zadnjih šestih mesecih niso imeli blokiran transakcijski račun", Državna revizijska komisija ugotavlja, da navedeni pogoj odraža plačilno sposobnost in finančno disciplino ponudnika in je tako dejanski pokazatelj ponudnikove finančne in poslovne sposobnosti. Velja poudariti, da je postavljeni pogoj tako skladen z vsebino, namenom in obsegom javnega naročila, saj zagotavlja potrebno zaupanje v ponudnika in hkrati kot eden izmed elementov naročniku tudi zagotavlja, da bo ponudnik uspešno in kvalitetno izvedel predmetno javno naročilo. Upoštevajoč zgoraj zapisano Državna revizijska komisija ugotavlja, da je navedba vlagatelja v zvezi z obveznim pogojem, določenim v točki 3.8.8., utemeljena v delu, ki se nanaša na zahtevo naročnika, da morajo ponudniki izkazati pozitivno poslovanje v zadnjem tromesečju.

Po mnenju vlagatelja je sporna tudi zahteva naročnika, da morajo ponudniki predložiti obrazec BON 1, ki mora vsebovati podatke za zadnje bilančno obdobje. Državna revizijska komisija se v tem delu strinja z naročnikom, da je navedeno zahtevo potrebno razumeti tako, da ponudniki predložijo zadnje obrazce, ki jih lahko pridobijo. Državna revizijska komisija ugotavlja, da navedene zahteve "BON 1 pa mora vsebovati podatke za zadnje bilančno obdobje" nikakor ni mogoče razlagati kot zahtevo naročnika, da ponudniki predložijo obrazec BON 1 za obdobje od 01.01.2004 do 31.12.2004. Glede na ugotovljeno je zahtevo naročnika po predložitvi obrazca BON 1, ki mora vsebovati podatke za zadnje bilančno obdobje mogoče izpolniti in tako pripraviti pravilno ponudbo, zato se ta navedba vlagatelja zavrne.

Vlagatelj prav tako navaja, da je zahteva naročnika, da morajo ponudniki predložiti tri reference treh različnih naročnikov v nasprotju z 42.a členom ZJN-1. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji v točki 3.8.9 Kadrovska in tehnična usposobljenost, podtočki 3.8.9.1. Seznam opravljenih storitev fizičnega in tehničnega varovanja objektov (stran 17 in 18 razpisne dokumentacije), od ponudnika zahteval, da predloži vsaj tri potrjene reference od treh različnih naročnikov za katere je v letih 2002 in 2003 opravljal storitve tehničnega varovanja (sklop 1) oziroma storitve fizičnega varovanja in receptorske storitve (sklop 2 in 3). Naročnik svojo zahtevo po predložitvi treh različnih referenc treh različnih naročnikov utemeljuje z dejstvom, da mu le tako postavljen pogoj pomeni tisti minimum, ki izkazuje ponudnikovo sposobnost izvesti tako obsežen posel. Ob tem naročnik poudarja, da tri reference le enega naročnika pomenijo zadovoljstvo samo enega naročnika, kar pa po mnenju naročnika ni zadostno zagotovilo za kvalitetno izvedbo javnega naročila.
ZJN-1 v prvem odstavku 42.a člena naročniku med drugim izrecno dopušča, da lahko za izpolnjevanje tehničnih in kadrovskih pogojev določi raven sposobnosti v obsegu, ki je potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom javnega naročila. Pri tem ZJN-1 v 2.a točki drugega odstavka 42.a člena določa, da lahko naročnik za dokazovanje izpolnjevanja tehničnih in kadrovskih zmogljivosti zahteva seznam najpomembnejših dobav ali storitev v zadnjih treh letih oziroma gradenj v zadnjih petih letih, skupaj s potrdili o dobro opravljenem delu, z vrednostmi in datumi izvedbe. Pri določitvi takšnih tehničnih in kadrovskih pogojev, kar velja tudi za predložitev ustreznih referenc, mora naročnik, torej upoštevati naravo, vsebino, namen in obseg javnega naročila ter glede na izključujočo naravo pogojev zagotoviti, da so le-ti opisani na jasen in razumljiv način. Le na ta način se lahko ponudnik že vnaprej natančno seznani, katere pogoje mora izpolnjevati in na kakšen način jih v ponudbi izkaže, hkrati pa je v postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb izključena možnost naročnikovega subjektivnega ocenjevanja.
V tem delu Državna revizijska komisija v celoti pritrjuje ugotovitvi naročnika, da potrjene reference le enega naročnika izkazujejo zadovoljstvo samo enega naročnika s storitvami ponudnika, kar pa naročniku ni zadostno zagotovilo za izvedbo predmetnega javnega naročila. Državna revizijska komisija je ugotovila, da naročnikova zahteva po predložitvi treh referenc treh različnih naročnikov ni v nasprotju z 42.a členom ZJN-1, ki od naročnikov predvsem zahteva, da določijo reference upoštevajoč naravo, vsebino, namen in obseg javnega naročila. Državna revizijska komisija ugotavlja, da zahteva po predložitvi treh referenc treh različnih naročnikov, upoštevajoč obseg javnega naročila, izkazuje ponudnikovo sposobnost izvesti tako velik posel, kot je oddaja predmetnega javnega naročila (in je tako skladna z obsegom javnega naročila). Pri tem pa velja poudariti, da so potrjene reference večjega števila naročnikov zagotovo boljše zagotovilo, da bo ponudnik kvalitetno in uspešno opravil posel, ki je predmet javnega naročila, v primerjavi z referencami zgolj enega naročnika. Navedeno posledično pomeni, da lahko naročnik zahteva tudi, da ponudniki predložijo tri reference treh različnih naročnikov, če naročnik meni, da ponudniki le na takšen način lahko izkažejo svojo usposobljenost za kvalitetno izvedbo posla.
Ker zahteva naročnika v zvezi s predložitvijo treh različnih referenc treh različnih naročnikov (točka 3.8.9, podtočka 3.8.9.1. razpisne dokumentacije) ni v nasprotju z 42.a členom ZJN-1, je Državna revizijska komisija navedbo vlagatelja, ki se nanaša na predložitev referenc, zavrnila kot neutemeljeno.

Državna revizijska komisija je upoštevajoč vlagateljevo navedbo ugotavljala, ali je postavljeni pogoj, da mora ponudnik predložiti certifikat po sistemu za zagotavljanje kakovosti v skladu s skupino standardov ISO 9001;2000 za dejavnost, ki je predmet razpisa (točka 3.8.10. razpisne dokumentacije) diskriminatoren.
Naročnik mora v skladu z 41., 42., 42.a in 45. člena ZJN-1 določiti take pogoje, ki zagotavljajo konkurenco med ponudniki (5. člen ZJN-1) in ki med njimi ne omogočajo neupravičenega razlikovanja (7. člen ZJN-1). Naročnik je postavitev navedenega pogoja utemeljil (le) s tem, da navedeni certifikat pokriva štiri glavne procese (vodenja organizacije, vodenja sredstev, realizacije proizvoda, merjenja in izboljšav), katerih namen je čim bolje zadovoljiti zahteve kupca in zagotoviti kvaliteto storitev. Naročnik tako meni, da imajo z navedeno organizacijo poslovanja ponudniki vsekakor boljši pregled nad kakovostjo opravljene storitve in tako ne gre za nikakršno diskriminacijo, temveč pogoj s katerim naročnik želi zagotoviti kvaliteto opravljenih storitev. Kljub navedenemu Državna revizijska komisija ugotavlja, da v tem delu ni mogoče slediti obrazložitvi naročnika, saj velja ugotoviti, da se standard ISO 9001 ne veže neposredno na samo storitev varovanja, ki je predmet javnega naročila, temveč na organizacijo poslovanja ponudnika. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da naročniku ni uspelo izkazati, da obstojijo utemeljeni razlogi za omejitev konkurence na relevantnem trgu, ki bi opravičevali postavitev tako ozko zastavljenega pogoja. Nenazadnje je potrebno še dodati, da četudi bi naročniku uspelo izkazati nujnost sodelovanja ponudnikov s standardiziranim poslovanjem po mednarodnih kriterijih, pa bi moral pogoj zastaviti širše, torej dopustiti dokazovanje izpolnjevanja pogoja tudi na druge primerljive načine, z drugimi ustreznimi certifikati.
Spričo navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik z zgoraj opisanim ravnanjem kršil dve temeljni načeli javnega naročanja, in sicer načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki iz 5. člena ZJN-1 ter načelo enakopravnosti iz 7. člena ZJN-l, zaradi česar je vlagateljev zahtevek za revizijo v tem delu utemeljen.

Državna revizijska komisija, po preučitvi narave ugotovljenih kršitev ter upoštevajoč dosedanji potek postopka oddaje javnega naročila in fazo postopka oddaje javnega naročila ugotavlja, da ugotovljeni kršitvi nista takšne narave, da bi zahtevali razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila, saj lahko naročnik ugotovljeni kršitvi odpravi zgolj s spremembo razpisne dokumentacije in objavo sprememb v Uradnem listu RS.

Državna revizijska komisija v skladu s tretjim odstavkom 23. člena ZRPJN tako naročnika napotuje, da mora v nadaljevanju ravnati v skladu s prvim in petim odstavkom 25. člena ZJN-1 (posredovati spremembe razpisne dokumentacije brezplačno vsem ponudnikom, ki so dvignili razpisno dokumentacijo, objaviti spremembe razpisne dokumentacije in rokov (za oddajo ponudbe, dan odpiranja ponudb) v Uradnem listu Republike Slovenije ter o tem prav tako obvestiti tudi vse ponudnike, ki so dvignili razpisno dokumentacijo).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Skladno z določili tretjega odstavka 22. člena ZRPJN mora v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Vlagatelj je v postopek priglasil stroške za plačano takso za revizijo (v znesku 200.000,00 SIT), stroške odvetniškega zastopanja ter priprave zahtevka za revizijo (v protivrednosti 3000 točk po veljavni Odvetniški tarifi, povečano za 3% materialnih stroškov s pripadajočim 20% DDV) in stroške odvetniškega zastopanja za sestavo obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo (v protivrednosti 50 točk po veljavni Odvetniški tarifi). Državna revizijska komisija je ugotovila, da je vlagatelj v postopku prijavil stroške v višini 607.880,00 SIT. Kar vlagatelj s svojim zahtevkom za revizijo v celoti ni uspel je Državna revizijska komisija, upoštevajoč drugi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 58/03, 2/04), ki se v skladu s petim odstavkom 3. člena ZRPJN v revizijskem postopku uporablja subsidiarno, odločila, da se vlagatelju prizna le polovica od zgoraj ugotovljenih stroškov. Upoštevajoč navedeno Državna revizijska komisija vlagatelju priznava stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 303.940,00 SIT, ki jih je naročnik dolžan povrniti vlagatelju v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 2. izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 01.07.2005

Predsednica senata
mag.MetkaCerar članica Državne revizijske komisije


Vročiti:
- Mestna občina Ljubljana, Mestni trg 1, Ljubljana
- odvetnica Klavdija Erjavec, Slomškova ulica12a, Ljubljana
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana