Na vsebino
EN

018-198/2005 Klinični center Ljubljana

Številka: 018-198/05-33-1533
Datum sprejema: 7. 7. 2005

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99,110/02, 42/04 in 61/05; v nadaljevanju: ZRPJN) po članu Jožefu Kocuvanu, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za nakup strojne in programske opreme za masovno arhiviranje dokumentov z izdelavo varnostnih kopij dokumentov na mikrofilm in na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Comtech d.o.o., Prušnikova ulica 95, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Čeferin o.p., Taborska cesta 13, Grosuplje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Klinični center Ljubljana, Zaloška 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 7.7.2005

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se razveljavi postopek oddaje predmetnega javnega naročila v delu, ki se nanaša na določitev zahteve za predložitev dveh referenčnih postavitev (zahteva na strani 25 razpisne dokumentacije), ter v delu, ki se nanaša na zahtevo za predložitev certifikata proizvajalca strojne opreme, iz katerega je razvidno, da je ponudnik njegov uradni pooblaščeni servisni partner (točka 3 splošnih zahtev na strani 20 razpisne dokumentacije).

2. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov se delno ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 199.000,00 SIT, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe, po tem roku pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva odločitve Državne revizijske komisije do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 22.4.2005 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po odprtem postopku, javni razpis pa je objavil v Uradnem listu RS št. 47/2005 pod št. objave Ob-12847/05.

Vlagatelj je z dopisom z dne 7.6.2005, še pred potekom roka za predložitev ponudb, vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da se predmetni postopek oddaje javnega naročila razveljavi, vlagatelju pa povrne stroške revizijskega postopka. Vlagatelj navaja, da razpisna dokumentacija ne ustreza osnovnim načelom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1) in da je prilagojena določenemu ponudniku. V zvezi z naročnikovo zahtevo po predložitvi dveh referenčnih postavitev ponujene opreme vlagatelj navaja, da je pogoj, da mora biti strojna oprema od istega proizvajalca, kot je ponujena oprema, nesmiseln in nepotreben pri implementaciji informacijske tehnologije. V tem primeru bi referenčna postavitev veljala le, če ponudnik ponudi isto opremo, kot je pri referenčnem partnerju, kar glede na hiter razvoj IT tehnologije pomeni, da bi moral ponudnik ponuditi nekaj, kar deluje že nekaj časa. Zato obstaja nevarnost, da takšnega modela ni sploh ni več mogoče dobaviti. Tudi pri programski opremi je določeni isti pogoj, to je, da je ista, kot je ponujena. V tem primeru gre tudi za to, da je iz razpisne dokumentacije razvidno, da naročnik zahteva določeno kombinacijo programske in strojne opreme, ki jo že ima nameščeno določeni ponudnik, za katerega je izdelan predmetni razpis. Ker mora referenčna postavitev vsebovati tudi zapisovalnik na mikrofilm, vlagatelj meni, da je zahtevana kombinacija ista strojna oprema - ista programska oprema - zapisovalnik na mikrofilm na isti lokaciji zelo redek pojav in ga v tem primeru lahko ponudi samo en ponudnik. Po mnenju vlagatelja je diskriminatorna tudi zahteva po dveh referenčnih postavitvah, saj je pri tako specifični opremi takšnih sistemov zelo malo. Imajo jih samo banke, v Sloveniji pa bančni sektor pokriva le eno podjetje, ki ima samo dva referenčna primera s takšno opremo. Vlagatelj nadaljuje, da je tudi zahteva po štiriurnem odzivnem času nepotrebna, saj ne gre za kritičen sistem, diskriminatorna pa je tudi zahteva za predložitev certifikata, da je ponudnik tudi uradni pooblaščeni serviser. Vlagatelj še navaja, da mu naročnik ni odgovoril na postavljeno vprašanje.

Naročnik je dne 21.6.2005 izdal odločitev o zahtevku za revizijo, iz katere je razvidno, da je le-tega zavrnil v celoti. V obrazložitvi svoje odločitve naročnik navaja, da je razpisno dokumentacijo pripravil v skladu z določili ZJN-1. Zahteva po referenčni postavitvi se zdi naročniku smiselna, saj si pred tako velikim nakupom želi ogledati delujoč sistem. Naročnik ni zahteval enake opreme, temveč opremo istega proizvajalca, kar pomeni, da so pri referenčni postavitvi lahko postavljeni drugačni modeli, ki so lahko tudi starejšega tipa, kot so ponujeni. Enako velja tudi za programsko opremo. Zahtevo po elektronskem zapisovalcu je naročnik postavil zato, ker je to predmet razpisa. Naročnik zavrača očitek vlagatelja, da lahko takšno postavitev ponudi le en ponudnik, da bo takšnih postavitev čim več, pa naročnik reference ni omejil le na Slovenijo, temveč je dopustil možnost postavitve tudi na področju EU. Naročnik tudi ni zahteval, da je tako konfiguracijo postavil ponudnik, temveč si želi ogledati le delujoč sistem. Glede revizijskih očitkov o odzivnem času naročnik navaja, da odzivni čas štiri ure ne pomeni, da mora biti napaka v tem času odpravljena, temveč da se mora ponudnik v tem času odzvati na prijavo napake in jo po ptrebi začeti odpravljati. Rok za odpravo napake pa je 48 ur med delavnikom, kar mora biti za pooblaščenega serviserja dovolj. Poleg tega se sistem ne bo uporabljal le za staro dokumentacijo, ampak tudi za tekoče dokumente in je za naročnika bistveno, da deluje brez večjih zaustavitev. Naročnik nadaljuje, da je vlagatelju na njegovo vprašanje podal tak odgovor, ker je za pripravo ponudbe popolnoma nepotreben. Glede zahteve za predložitev certifikata o pooblaščenem servisu pa naročnik navaja, da želi vedeti, kdo bo opravljal servisno dejavnost ter da bo izvajalec servisne dejavnosti seznanjen s pogoji servisiranja in da bo tudi pogodbeno vezan. Če ponudnik ni pooblaščeni serviser, ima možnost priprave skupne ponudbe ali ponudbe s podizvajalcem, ki tak certifikat ima.

Po prejemu vlagateljevega obvestila, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo, je naročnik z dopisom z dne 28.6.2005 odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je preučila navedbe vlagatelja in naročnika. Po presoji navedb vlagatelja in naročnika ter pregledu in preučitvi razpisne dokumentacije postopka oddaje predmetnega javnega naročila je Državna revizijska komisija delno razveljavila postopek oddaje predmetnega javnega naročila, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V skladu z 42. členom ZJN-1 mora naročnik v objavi javnega razpisa in razpisni dokumentaciji navesti pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku oddaje javnega naročila. 42.a člen ZJN-1 naročniku omogoča, da lahko za izpolnjevanje ekonomsko-finančnih, tehničnih in kadrovskih pogojev določi raven in druge okvire ekonomsko-finančne, tehnične in kadrovske sposobnosti, in sicer v obsegu, ki je potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom javnega naročila. Pri tem ZJN-1 v 2.a točki drugega odstavka 42.a člena določa, da lahko naročnik za dokazovanje izpolnjevanja tehničnih in kadrovskih zmogljivosti zahteva seznam najpomembnejših dobav ali storitev v zadnjih treh letih oziroma gradenj v zadnjih petih letih, skupaj s potrdili o dobro opravljenem delu, z vrednostmi in datumi izvedbe. 2.f točka drugega odstavka 42.a člena ZJN-1 določa, da lahko naročnik zahteva vzorce, opis ali fotografije izdelkov, ki jih bo ponudnik dobavil, točka 2.h istega člena pa, da lahko naročnik v primeru kompleksnih izdelkov ali storitev opravi tudi ogled. V skladu s točko 2.i drugega odstavka 42.a člena ZJN-1 lahko naročnik zahteva tudi druge izkaze v skladu z namenom javnega naročila.

ZJN-1 torej dopušča, da naročnik v razpisni dokumentaciji specificira raven tehnične sposobnosti tudi z zahtevo po predložitvi referenc, pri čemer se lahko reference (zlasti v primeru naročanja storitev in gradenj) nanašajo na pretekle posle ponudnika, iz katerih mora biti razvidno, da je ponudnik že kvalitetno opravljal razpisani posel, lahko pa se (zlasti v primeru naročanja blaga) nanašajo tudi na samo blago oziroma na dejstvo, da ima blago, ki ga ponuja ponudnik, določene preizkušene lastnosti in kvaliteto. Pri določitvi takšnih tehničnih (in seveda tudi drugih) pogojev mora naročnik, kot je bilo že zapisano, upoštevati naravo, vsebino, namen in obseg javnega naročila, kar pomeni, da morajo biti pogoji sorazmerni s predmetom javnega naročila. Iz 5. in 7. člena ZJN-1, ki normirata načeli zagotavljanja konkurence ter enakopravnosti kot dva temeljna postulata prava javnih naročil, pa izhaja tudi zahteva, da mora naročnik pogoje kot izključujoče elemente (10. točka 3. člena ZJN-1) določiti na način, ki ne omejuje konkurence in ki ne diskriminira ponudnikov ter jih postavlja v slabši položaj zaradi okoliščin, ki niso objektivno opravičljive.

Naročnik je na 25. strani razpisne dokumentacije (Splošni pogoji) kot pogoj določil, da mora ponudnik izkazati dve referenčni postavitvi ponujene rešitve z izpolnjenimi naslednjimi zahtevami:

- minimalna količina obdelanih dokumentov: 2 milijona letno,
- strojna oprema mora biti od istega proizvajalca kot je ponujena oprema,
- programska oprema mora biti od istega proizvajalca kot ponujena oprema in vsebovati vse zahtevane funkcionalnosti,
- referenčna rešitev mora vsebovati arhivski zapisovalec elektronskih dokumentov na film.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navedeni pogoj interpretira na način, da naročnik zahteva takšno referenčno postavitev, ki mora vsebovati isto strojno opremo, kot je ponujena, in isto programsko opremo, kot je ponujena.

Iz dikcije obravnavanega pogoja je razvidno, da je vlagateljeva interpretacija naročnikove zahteve napačna. Naročnik namreč v referenčni postavitvi ne zahteva iste strojne in programske opreme, kot jo v ponudbi ponuja ponudnik, temveč strojno in programsko opremo istega proizvajalca, kot je ponujena oprema. Ponudnik lahko torej izkaže takšno referenčno postavitev, ki se nanaša na drugačno (starejšo) strojno in programsko opremo, kot je ponujena, pod pogojem, da gre za opremo istega proizvajalca in da vsebuje vse zahtevane funkcionalnosti. Pri tem ni nujno, da je referenčno postavitev postavil ponudnik, temveč se lahko ponudnik sklicuje tudi na referenčno postavitev druge osebe, če se nanaša na opremo istega proizvajalca, kot ga ponuja ponudnik. Referenčna strojna in programska oprema bo zaradi dejstva, da mora biti referenčna rešitev že postavljena in delujoča, praviloma tudi starejša od ponujene opreme, ki bo implementirana šele po zaključku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Navedba vlagatelja, da takšna naročnikova zahteva pomeni, da ne bo mogoče ponuditi najboljše možne opreme oziroma da ponudnike sili v ponujanje zastarele opreme, je torej neutemeljena, saj bo ponudnik lahko ponudil tudi najnovejšo strojno in programsko opremo, če bo referenčna postavitev izkazovala, da (starejša) strojna in programska istega proizvajalca ustrezno deluje in vsebuje vse zahtevane funkcionalnosti.

Ob zgoraj navedenem Državna revizijska komisija tudi ni sledila predlogu vlagatelja o postavitvi izvedenca (strokovnjaka) s področja informacijske tehnologije. Glede na to, da vlagatelj očitno napačno razume vsebino zahteve (pogoja) na 25. strani razpisne dokumentacije ter da se omenjeni pogoj v resnici ne nanaša na identičen tip strojne in/ali programske opreme (ampak zahteva le opremo istega proizvajalca), Državna revizijska komisija ocenjuje, da vlagatelj v revizijskem zahtevku v tem delu ni navedel dovolj prepričljivih argumentov (v danih okoliščinah konkretnega primera utemeljenih dejanskih razlogov), ki bi narekovali angažiranje strokovnjaka. Vlagatelj namreč ob napačni interpretaciji zahteve na strani 25 razpisne dokumentacije, ki predstavlja materialno pravo, posledično zatrjuje tudi napačno dejansko stanje, in sicer, da naj bi predstavljala referenčna postavitev s kombinacijo iste strojne opreme, iste programske opreme in zapisovalnika na mikrofilm zelo redek pojav, ki naj bi ga lahko ponudil le en ponudnik. Ob upoštevanju dejstva, da vlagatelj v tem delu revizijskega zahtevka na naročnika naslavlja tudi zgolj splošen očitek, da gre za sistem, ki "â?? ga v tem primeru lahko ponovno ponudi samo ponudnik â??", pri čemer svojo sum podpre le z navedbo, da naj bi šlo za kombinacijo, ki "â?? je zelo redek pojav â?? ", je Državna revizijska komisija ocenila, da vlagatelj za angažiranje izvedenca s področja informacijske tehnologije ni navedel ne relevantnega dejanskega stanja, ki bi ga lahko ugotavljal strokovnjak, ne konkretnih dejstev, katerih obstoj bi se sploh lahko preverjal v strokovnem mnenju.

Vendar pa je Državna revizijska komisija sledila vlagatelju v delu, v katerem zatrjuje, da je naročnikova zahteva za dve referenčni postavitvi nedopustna. Naročnik namreč v odločitvi o zahtevku za revizijo pojasnjuje, da si želi pri referenčni postavitvi ogledati delujoč sistem. Naročnik pa pri tem ne pojasni, zakaj je izrecno zahteval dva referenčna sistema. Namen preveriti obstoj delujoče referenčne postavitve lahko namreč naročnik doseže že z ogledom ene referenčne postavitve, s katero ponudnik izkaže, da ponujeni sistem istega proizvajalca vsebuje zahtevane funkcionalnosti in da torej deluje v smislu naročnikovih zahtev. Zahteve za izkaz dveh referenčnih postavitev zato ni mogoče obravnavati kot pogoja, ki je sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom javnega naročila (prvi odstavek 42.a člena ZJN-1), saj od ponudnikov zahteva dokazovanje obstoja dveh referenčnih postavitev za namen, ki bi ga lahko naročnik dosegel že z zahtevo za eno referenčno postavitev. Ob tem gre pripomniti, da je naročnik v 2. točki splošnih zahtev na strani 20 razpisne dokumentacije tudi navedel, da ima možnost preveriti ustreznost referenčne rešitve na podlagi ogleda, pri čemer mora stroške ogleda za dva naročnikova delavca, če referenčna postavitev ni v Sloveniji, kriti ponudnik. Zahteva za dve referenčni postavitvi torej ponudniku v primeru, če se sklicuje na tuje referenčne postavitve, povečuje stroške sodelovanja na predmetnem javnem razpisu, in sicer nesorazmerno z namenom te zahteve, kot je razviden iz naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi navaja, da je zahteva po štiriurnem odzivnem času nepotrebna in diskriminatorna, saj ne gre za poslovno kritični sistem.

Naročnik je na 20. strani razpisne dokumentacije v točki 5 določil, da mora biti odzivni čas 4 ure, rok za odpravo napak med delavnikom pa je največ 48 ur od prijave napake. Vlagateljevi navedbi, da ne gre za poslovno kritični sistem, Državna revizijska komisija ne more slediti, saj naročnik strojno in programsko opremo (kot je razvidno iz obrazložitve naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo) potrebuje ne samo za arhiviranje zaključenih procesov, kot to zatrjuje vlagatelj, temveč tudi za tekoče dokumente, ki so še zmeraj del poslovnega procesa. Poleg tega gre upoštevati, da naročnik v odzivnem času ne pričakuje in zahteva odprave prijavljene napake, kot to razume vlagatelj, temveč le registracijo prijavljene napake s strani ponudnika. Rok za odpravo napake pa je, kot je razvidno iz 5. točke na strani 20 razpisne dokumentacije, 48 ur. Za naročnikovo zahtevo, da mora biti odzivni čas štiri ure, torej glede na predmet tega javnega naročila in ob upoštevanju vlagateljevih revizijskih navedb ni mogoče ugotoviti, da bi bila nepotrebna in nesorazmerna z naravo, vsebino, namenom in obsegom predmetnega javnega naročila. Vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi ni pojasnil niti ni konkretiziral, zakaj naj bi bila zahteva za štiriurni odzivni čas diskriminatorna oziroma zaradi katerih objektivnih okoliščin vlagatelj ne more zagotoviti odziva na prijavo napake v zahtevanem roku.

Pač pa je potrebno vlagatelju pritrditi v tem, da mu naročnik ni posredoval popolnega odgovora na pisno vprašanje z dne 26.5.2005, s katerim ga je vlagatelj zaprosil za informacijo o tem, na kakšnem procesorju bo naročnik razvijal mikrofilme, v kolikor ga že ima, saj naj to ne bi bilo razvidno iz razpisne dokumentacije. ZJN-1 v tretjem odstavku 25. člena (Spremembe in dopolnitve razpisne dokumentacije) od naročnika zahteva, da mora v primeru, če katerikoli ponudnik zahteva v zvezi z razpisno dokumentacijo oziroma v zvezi s pripravo ponudbe kakršnokoli dodatno obvestilo ali pojasnilo, takšnemu ponudniku najkasneje v treh dneh posredovati svoj pisni odgovor. Navedeno določilo zakona je treba razumeti kot naročnikovo obveznost, da ponudniku na njegovo zastavljeno vprašanje pravočasno zagotovi jasen vsebinski odgovor oziroma mu da vsa potrebna zahtevana pojasnila, ki jih ponudnik glede na lastno razumevanje razpisne dokumentacije in vsebine svoje ponudbe potrebuje pri pripravi ponudbe. V obravnavanem primeru je naročnik v nasprotju s svojo obveznostjo vlagatelju poslal zgolj skop odgovor o tem, da procesor za razvijanje ni predmet razpisa. Takšen odgovor v kontekstu vlagateljevega vprašanja, iz katerega je razvidno, da gre za podatek, za katerega je vlagatelj ocenil, da je pomemben za pripravo ponudbe (vlagatelj trdi, da je od odgovora odvisna priprava oprave konfiguracije modela zapisovalnika na mikrofilm, da bo sistem tudi uporabljen), po presoji Državne revizijske komisije ne zadostuje, zaradi česar ni mogoče šteti, da je naročnik izpolnil dolžnost iz tretjega odstavka 25. člena ZJN-1.

Kar zadeva vlagateljev očitek, ki se nanaša na "Splošno zahtevo" (ki obenem predstavlja pogoj za sodelovanje v postopku v smislu 10. točke 3. člena ZJN-1) pod 3. točko na 20. strani razpisne dokumentacije ("Certifikat proizvajalca strojne opreme, iz katerega je razvidno, da je ponudnik njegov pooblaščeni servisni partner"), Državna revizijska komisija opozarja, da se je o omenjenem očitku že v celoti izrekla v obrazložitvi svoje odločitve št. 018-037/05-33-308 z dne 24.3.2005. V takratnem sporu med istima strankama se je Državna revizijska komisija pri svoji odločitvi v celoti oprla na pridobljeno strokovno mnenje strokovnjaka, ki je v zvezi z istim očitkom izrecno zapisal, da je sporna zahteva po njegovem mnenju nesmiselna, saj nikakor ni nujno, da je prodajalec opreme hkrati tudi serviser opreme. Strokovnjak je opozoril, da ima proizvajalec praviloma na določenem območju enega generalnega zastopnika, ki je običajno usposobljen tudi za servisiranje in podporo (pa še to ni nujno, da za vse vrste stojne in programske opreme), pogodbenih prodajalcev pa je ponavadi več. Naročnik lahko zato od ponudnika zahteva le to, da zagotovi (sam ali preko pooblaščenega serviserja) strokoven servis v določenem roku, pri čemer ni najti utemeljenih razlogov, da bi moral ponudnik v postopku oddaje javnega naročila v primeru, če sam ni pooblaščen za servisiranje, s pooblaščenim serviserjem sodelovati v okviru skupne ponudbe ali v razmerju podizvajalstva. Ker lahko ponudnik v ponudbi zagotovi takšno servisiranje ponujene opreme, kot ga zahteva naročnik, tudi na druge načine (npr. s predložitvijo ustrezne izjave pooblaščenega serviserja ali pogodbe o poslovnem sodelovanju), obravnavana zahteva naročnika tudi ni sorazmerna glede na predmet javnega naročila v smislu prvega odstavka 42.a člena ZJN-1.

Glede na vse navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da so vlagateljeve revizijske navedbe, ki se nanašajo na zahtevo za predložitev dveh referenčnih postavitev, zahtevo za predložitev certifikata, da je ponudnik tudi pooblaščeni serviser, ter neposredovanje odgovora na vprašanje, utemeljene. Državna revizijska komisija je zato v skladu s tretjo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN razveljavila postopek oddaje javnega naročila, vendar pri tem ni v celoti sledila vlagateljevemu revizijskemu predlogu, naj se razveljavi cel postopek oddaje javnega naročila. Ker je Državna revizijska komisija ocenila, da so ugotovljene kršitve naročnika takšne narave, da jih je mogoče odpraviti znotraj predmetnega postopka oddaje javnega naročila, je razveljavila predmetni postopek oddaje javnega naročila le v delu, ki se nanaša na določitev zahteve za predložitev dveh referenčnih postavitev (zahteva na strani 25 razpisne dokumentacije), ter v delu, ki se nanaša na zahtevo za predložitev certifikata proizvajalca strojne opreme, iz katerega je razvidno, da je ponudnik njegov uradni pooblaščeni servisni partner (točka 3 splošnih zahtev na strani 20 razpisne dokumentacije).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval tudi povračilo stroškov, ki so mu nastali z revizijo, in sicer 50 točk za posvet s stranko, 2000 točk za sestavo zahtevka za revizijo, 50 točk za končno poročilo stranki, 100.000,00 SIT za takso ter 20% DDV.

Ker je Državna revizijska komisija revizijskemu zahtevku delno ugodila, je v skladu s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN odločila, da mora naročnik vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo. Vlagatelju se kot potrebni stroški v smislu prvega odstavka 155. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 58/03, 2/04; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN priznajo stroški za sestavo zahtevka za revizijo v višini 1500 točk (Tar. št. 18 Odvetniške tarife; Uradni list RS, št. 67/2003) z 20% DDV in stroški za plačilo revizijske takse v višini 100.000,00 SIT. Glede na delen uspeh v postopku je Državna revizijska komisija na podlagi drugega odstavka 154. člena ZPP odločila, da se vlagatelju povrne ustrezen del potrebnih stroškov, in sicer 750 točk z 20% DDV (99.000,00 SIT) za sestavo zahtevka za revizijo ter 100.000,00 SIT za revizijsko takso. Skupaj mora tako naročnik vlagatelju povrniti stroške v višini 199.000,00 SIT. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 7.7.2005

Jožef Kocuvan, univ.dipl.ekon.
član Državne revizijske komisije



Vročiti:

- Klinični center Ljubljana, Zaloška 2, Ljubljana
- Odvetniška družba Čeferin o.p., Taborska cesta 13, Grosuplje
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana

Natisni stran