018-199/2005 Snaga d.o.o.

Številka: 018-199/05-33-1473

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št.: 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članu Jožefu Kocuvanu, ob sodelovanju svetovalke Renate Duračak, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za: "Izvajanje storitev v zvezi z mobilnimi WC kabinami" ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ADCO & DIXI, varovanje okolja d.o.o., Bohova 80, Hoče, ki ga zastopa odvetnik Ivan Gorjup, Ul. Vita Kraigherja 1, Maribor (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika SNAGA, javno podjetje d.o.o., Nasipna ulica 64, Maribor (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 04.07.2005

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se v celoti razveljavi postopek za oddajo javnega naročila male vrednosti za: "Izvajanje storitev v zvezi z mobilnimi WC kabinami".

2. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se ugodi. Naročnik je dolžan plačati vlagatelju stroške v višini 100.000,00 SIT, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev

Naročnik je dne 20.12.2004 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila male vrednosti za izvajanje storitev v zvezi z mobilnimi WC kabinami. Naročnik je z dopisom, z dne 20.04.2005, na podlagi zahteve vlagatelja, podal vsem ponudnikom dodatna pojasnila k razpisni dokumentaciji.

Dne 25.04.2005 je vlagatelj osebno vročil naročniku zahtevek za revizijo, v katerem navaja vsebinska neskladja razpisne dokumentacije s predmetom oddaje javnega naročila, zaradi katerih, po mnenju vlagatelja, ni možno natančno pripraviti pravilne ponudbe. Vlagatelj navaja, da naročnik ni natančno določil predmeta javnega naročila, saj iz pogodbe ni razvidno ali gre za izvajanje storitev ali zakupno razmerje. S tem je po mnenju vlagatelja naročnik kršil 23. člen Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1). Vlagatelj meni, da je določitev predmeta javnega naročila bistvenega pomena, saj ni jasno, iz kakšnega namena želi naročnik, da so kabine pri njem skladiščene, če išče izvajalca določene storitve.
Naročnik od ponudnikov zahteva predložitev garancije za dobro izvedbo del in za odpravo napak v garancijski dobi. Po mnenju vlagatelja se ti dve garanciji lahko predložita šele ob sklenitvi pogodbe, ne pa že ob oddaji ponudbe. Ob oddaji ponudbe se lahko po mnenju vlagatelja, predloži le garancija za resnost ponudbe, garancijo za dobro izvedbo posla in odpravo napak v garancijski dobi pa lahko ponudnik predloži le ob predložitvi pogodbe banki potem, ko je že izbran kot najugodnejši.
Vlagatelj nadalje navaja, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni določil, kaj se zgodi v primeru, če se kabine pri naročniku uničijo ali poškodujejo, saj izvajalec oziroma vlagatelj nima vpliva na to, ker se kabine nahajajo pri naročniku.
Poleg tega vlagatelj še navaja, da merila za izbor najugodnejšega ponudnika niso uporabna, saj ponudnik (pravilno: naročnik) meri tako ceno kot ponujen rabat, zlasti pa je po mnenju vlagatelja vprašljiva uporaba meril, ko količine niso določene. Vlagatelj naročniku predlaga, da razveljavi celoten postopek oddaje predmetnega javnega naročila ter zahteva povrnitev stroškov v višini vplačane takse.

Iz dopisa naročnika, z dne 28.04.2005, izhaja, da vlagatelj zahtevka za revizijo ni vložil v skladu z drugim odstavkom 12. člena ZRPJN, zato zahtevek za revizijo zavrača kot neskladen z zakonom (pravilno: zavrže). Vlagatelj je dne 05.05.2005 na Državno revizijsko komisijo naslovil zahtevek (pravilno: izjava) za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Državna revizijska komisija je s sklepom št. 018-173/05-33-1318, z dne 13.06.2005, Obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, z dne 05.05.2005, kot pritožbi ugodila in razveljavila dopis naročnika o zavrženju zahtevka za revizijo, z dne 28.04.2005, hkrati pa naročniku naložila, da mora o zahtevku za revizijo, z dne 25.04.2005, odločiti v skladu z določbami ZRPJN.

Naročnik je s sklepom, z dne 22.06.2005, zahtevek za revizijo vlagatelja zavrgel (pravilno: zavrnil) kot neutemeljen. V obrazložitvi tega sklepa naročnik uvodoma navaja, da je razpisno dokumentacijo pripravil skrbno in skladno z določbami ZJN-1.
Glede prve navedbe vlagatelja naročnik odgovarja, da je vlagatelju z pojasnilom, z dne 20.04.2005, še dodatno predstavil predmet javnega naročila in navedel vse količine, ki so mu znane in ki jih lahko predvideva, zato je navedba vlagatelja, da predmet naročila ni natančno določen, po mnenju naročnika neutemeljena.
Naročnik nadaljuje, da je zahteva po garanciji za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti skladna s Pravilnikom o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudnik zavaruje izpolnitev svoje obveznosti v postopku javnega naročila (Uradni list RS, št. 25/04, 87/04; v nadaljevanju: Pravilnik). Kot navaja naročnik, ima vsak ponudnik možnost, da v obrazcu razpisne dokumentacije "Strinjanje s pogoji" navede, s katerimi pogoji se ne strinja zato, da jih bo naročnik, v kolikor so v skladu z ZJN-1, tudi sprejel.
Naročnik zaključuje, da so pogoji, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki, skladni z 42. in 42.a členom ZJN-1. Dodaja pa še, da so merila realna, primerna in enoznačna ter dovolj obrazložena, že v sami razpisni dokumentaciji.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 27.06.2005, naročniku sporočil, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. Naročnik je z dopisom, z dne 28.06.2005, odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije iz spisa, navedb vlagatelja in naročnika, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je zahtevek za revizijo utemeljen iz razlogov, ki jih navaja v nadaljevanju.

Vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo opozarja, da predmet javnega naročila ni jasno opredeljen, saj iz razpisne dokumentacije ni jasno razvidno, ali gre pri predmetu oddaje javnega naročila za izvajanje storitev najema ali za zakupno razmerje. Državna revizijska komisija ugotavlja, da v razpisni dokumentaciji naročnik predmeta javnega naročila natančno ne definira, saj je v Navodilih za pripravo ponudbe, pod "Predmet razpisa" zgolj določil: "Predmet javnega naročila male vrednosti: Izvajanje storitev v zvezi z mobilnimi WC kabinami.". Iz 2. člena pogodbe o izvajanju del izhaja: "Izvajanje storitev v zvezi z mobilnimi WC kabinami ter drug material ter storitve iz svojega proizvodno-storitvenega programa, po potrebah naročnika. Pogodbeni stranki se sporazumeta, da naročnik lahko v imenu izvajalca in v svojem imenu opravlja storitve posojanja mobilnih WC kabin.".
Naročnik v svoji odločitvi o zahtevku za revizijo vlagatelja zgolj navaja, da je vlagatelju z pojasnilom, z dne 20.04.2005 vsem ponudnikom še dodatno predstavil predmet javnega naročila in navedel vse količine, ki so mu znane in ki jih lahko predvideva. Iz pojasnil naročnika kot iz 4. točke pogodbe o izvajanju del med naročnikom in izbranim ponudnikom pa med drugim izhaja, da bo naročnik zagotavljal skladiščenje mobilnih WC kabin v svojih skladiščnih prostorih, kar gre lahko razumeti tudi kot sklenitev zakupne pogodbe. Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnikova navodila ponudnikom dopuščajo možnost različne interpretacije glede predmeta javnega naročila, saj je glede na citirana določila naročnikovih navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe možna različna interpretacija naročnikove dokumentacije. V konkretnem primeru navedeno pomeni kršitev prvega odstavka 23. člena ZJN-1, ki med drugim določa, da mora naročnik pripraviti tako razpisno dokumentacijo, da bodo ponudniki na njeni osnovi lahko pripravili pravilno ponudbo. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je navedba vlagatelja v tem delu zahtevka za revizijo utemeljena.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala navedbo vlagatelja v zvezi z predložitvijo garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti in za odpravo napak v garancijski dobi. Po mnenju vlagatelja se ti dve garanciji lahko predložita šele ob sklenitvi pogodbe, ne pa že ob oddaji ponudbe. Ob oddaji ponudbe se lahko po mnenju vlagatelja predloži le garancija za resnost ponudbe, garancijo za dobro izvedbo posla in odpravo napak v garancijski dobi pa lahko ponudnik predloži šele ob predložitvi pogodbe banki potem, ko je že izbran kot najugodnejši. Naročnik je v razpisni dokumentaciji, Navodilih za pripravo ponudbe, stran 11, določil:
"Skladno z 9. in 10. členom Pravilnika o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudnik zavaruje izpolnitev svojih obveznosti v postopku oddaje javnega naročila (Uradni list RS 25/04, 87/04), mora ponudnik k ponudbeni dokumentaciji priložiti tudi garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti in za odpravo napak v garancijskem roku v obliki menice z menično izjavo.
Naročnik dopušča tudi možnost drugačnega zavarovanja za dobro izvedbo posla, kot ga je predvidel v prejšnjem odstavku teh navodil. Vendar mora biti to zavarovanje v skladu z 2. členom Pravilnika o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudnik zavaruje izpolnitev svojih obveznosti v postopku oddaje javnega naročila (Uradni list RS 25/04, 87/04) in predloženo v ponudbeni dokumentaciji. O popolnosti, pravilnosti in sprejemljivosti take garancije bo naročnik odločal v fazi ocenjevanja ponudb.".

Pravilnik v prvem odstavku 9. člena določa: "(1) Garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti mora zahtevati naročnik vedno v višini do 10% od vrednosti pogodbe, pri čemer se upošteva čas izvedbe posla. Garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti mora ponudnik izročiti naročniku najkasneje v desetih dneh od sklenitve pogodbe. Pogodba se sklepa z odložnim pogojem, da postane veljavna šele s predložitvijo garancije za dobro izvedbo poslaâ??".
Iz navedenega člena jasno izhaja, da je naročnik sicer dolžan zahtevati od ponudnikov bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, vendar šele ob sklenitvi pogodbe oziroma najkasneje v desetih dneh po sklenitvi pogodbe. Pri tem velja še posebej opozoriti, da se višina predložene bančne garancije veže na samo višino, za katero je sklenjena pogodba o oddaji javnega naročila. Tako je moč ugotoviti, da že po naravi stvari ni mogoča predložitev bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v tej fazi postopka oddaje javnega naročila, saj še ni znana vrednost predmetnega javnega naročila, za katero se bo sklenila pogodba. Pred sklenitvijo pogodbe naročnik (lahko) zahteva le izjavo banke, ki soglaša, da bo ponudniku izdala garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnikova zahteva po predložitvi garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti že v sami ponudbeni dokumentaciji ponudnikov, neskladna z določilom prvega odstavka 9. člena Pravilnika, zato je navedba vlagatelja tudi v tem delu revizijskega zahtevka utemeljena.
Državna revizijska komisija še dodaja, da vse zgoraj ugotovljeno smiselno enako velja tudi glede naročnikove zahteve po predložitvi garancije za odpravo napak v garancijski dobi, saj izbrani ponudnik garancijo za odpravo napak v garancijskem roku naročniku izroči šele ob primopredaji in ne prej.

V zvezi z navajanjem vlagatelja glede sporne postavitve meril o ocenjevanju ponudb v naročnikovih navodilih za pripravo ponudbe, pa Državna revizijska komisija uvodoma poudarja, da je skladno s 7. in 212. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in 96/02; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, upoštevala pravila o trditvenem in dokaznem bremenu, v skladu s katerim mora vlagatelj zatrjevati dejstva, iz katerih izvirajo domnevne kršitve, ponuditi pa mora tudi dokaze, na podlagi katerih je taka dejstva mogoče ugotoviti. Izpostaviti je potrebno, da je zahtevek za revizijo namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila domnevno storil naročnik, zato mora vsebovati jasne trditve o domnevnih kršitvah naročnika. Navedbam, iz katerih ni mogoče jasno razbrati, katerim domnevnim kršitvam vlagatelj oporeka oziroma katerih namen je zgolj ugibanje o določenih dejstvih, v skladu s pravilom o trditvenem in dokaznem bremenu v revizijskem postopku ni mogoče slediti. Državna revizijska komisija v zvezi z navedbami vlagatelja ugotavlja, da so očitane kršitve podane pavšalno; vlagatelj jih ne opiše in konkretizira, niti ne navaja dejstev in dokazov, s katerimi bi te kršitve utemeljil. V zahtevku za revizijo vlagatelj zgolj na splošno navaja, da je vprašljiva uporaba meril, ne navede pa niti konkretne kršitve naročnika niti utemeljeno ne pojasni, zakaj naj bi bila merila neuporabna. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija presodila, da je navedba vlagatelja v tem delu neutemeljena.

Podobno pa velja ugotoviti tudi glede navedb vlagatelja o domnevno nedoločljivih količinah predmeta javnega naročila, nadalje zahtevi naročnika po dokumentih, ki naj bi bili, kot navaja vlagatelj, irelevantni za predmetni postopek oddaje javnega naročila ter odgovornosti naročnika v primeru uničenja ali poškodovanja mobilnih WC kabin. Vlagatelj zgolj pavšalno navaja, v čem naj bi bile navedene zahteve naročnika neskladno z veljavno zakonodajo, ne zatrjuje pa dejstev, iz katerih izvirajo domnevne kršitve, niti ne ponuja dokazov, na podlagi katerih je taka dejstva mogoče ugotoviti. Kot je že zgoraj navedeno, velja še enkrat zapisati, da navedbam iz katerih ni mogoče jasno razbrati, katerim domnevnim kršitvam vlagatelj oporeka oziroma katerih namen je zgolj ugibanje o določenih dejstvih, v skladu s pravilom o trditvenem in dokaznem bremenu v revizijskem postopku ni mogoče slediti. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija presodila, da so navedbe vlagatelja v teh delih neutemeljene.

Ker je Državna revizijska komisija pri presoji utemeljenosti vlagateljevega zahtevka za revizijo ugotovila, da je naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila ravnal v nasprotju z določili ZJN-1, in ker ugotovljenih nepravilnosti ni mogoče odpraviti drugače kot z razveljavitvijo celotnega postopka oddaje javnega naročila, je na podlagi tretje alinee prvega odstavka 23. člena ZRPJN, vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila in postopek oddaje javnega naročila male vrednosti za: "Izvajanje storitev v zvezi z mobilnimi WC kabinami", v celoti razveljavila. Skladno s tretjim odstavkom 23. člena ZRPJN Državna revizijska komisija naročniku nalaga, da v ponovljenem postopku oddaje javnega naročila upošteva in odpravi v tem revizijskem postopku ugotovljene kršitve, hkrati pa preuči navedbe vlagatelja, pri katerih je Državna revizijska komisija, skladno s 7. in 212. členom ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, upoštevala pravila o trditvenem in dokaznem bremenu.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo in sicer stroške vplačane takse za vložitev zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija je skladno s šestim odstavkom 22. člena ZRPJN odločila, da mora naročnik vlagatelju povrniti stroške, potrebne za izvedbo tega revizijskega postopka, in sicer stroške plačane takse v višini 100.000,00 SIT, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 04.07.2005
Jožef Kocuvan, univ.dipl.ek.
član Državne revizijske komisije



Vročiti:
- SNAGA, javno podjetje d.o.o., Nasipna ulica 64, Maribor
- Odvetnik Ivan Gorjup, Ul. Vita Kraigherja 1, Maribor
- ADCO & DIXI, varovanje okolja d.o.o., Bohova 80, Hoče
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana