018-174/2005 Osnovno zdravstvo Gorenjske

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu predsednika dr. Aleksija Mužine kot predsednika senata ter članice mag. Metke Cerar in člana Francija Kodele kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izvajanje storitev prevozov zavarovanih oseb na dializo in z nje in na podlagi zahtevka za revizijo, ki so ga vložili skupni ponudniki Milan Krese s.p., Srednja vas 97/a, Srednja vas v Bohinju, Bučinel Damjan s.p., Podljubelj 33, Tržič, Tomaž šter s.p., Frankovo naselje 128, škofja Loka, Franc Kosmač s.p., Zminec 105, škofja Loka, Srečko Bogataj s.p., Pod Plevno 73, škofja Loka, Andrej Florjančič s.p., Cesta talcev 24, škofja Loka in Miroslav Pintar s.p., Sveti Duh 42, škofja Loka, ki jih vse zastopa odvetnik Veljko Jan, Blaževa ulica 3f, škofja Loka (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Osnovno zdravstvo Gorenjske, Gosposvetska ulica 9, Kranj (v nadaljevanju: naročnik), dne 15.6.2005

odločila:

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 6.10.2004 izdal sklep št. B-008-2004 o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila, javni razpis pa je objavil v Uradnem listu RS, št. 135/2004, pod št. objave 35105/04. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb z dne 13.1.2005 je razvidno, da je naročnik prejel dve pravočasni ponudbi. Naročnik je dne 31.3.2005 izdal obvestilo o oddaji naročila, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšo izbral skupno ponudbo ponudnikov TEMPO Karel Orehek s.p., štefetova 29a, šenčur in šenk Alojz s.p., Visoko 40a, Visoko (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je dne 11.4.2005 v skladu z drugim odstavkom 78. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1) zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, ki jo je naročnik izdal dne 26.4.2005.

Naročnik je dne 16.5.2005 od vlagatelja prejel zahtevek za revizijo, v katerem vlagatelj zatrjuje naslednje kršitve:
1. Iz obvestila o oddaji naročila in dodatne obrazložitve odločitve o dodelitvi naročila ni bilo razvidno in obrazloženo, zakaj je pri merilu "izkušnje" naročnik izbranega ponudnika ocenil s tremi točkami, niti niso bili razvidni razlogi za odločitev pri ostalih dveh kriterijih.
2. Izbrani ponudnik sicer ima reference oz. zahtevane izkušnje, vendar le na omejenem geografskem področju zgornje Gorenjske brez škofjeloškega območja. To pa ne drži za 13 izvajalcev prevozov, ki so začetniki in jih je izbrani ponudnik navedel kot voznike - ti ne poznajo terena in ljudi. Vozniki, ki bodo dejansko opravljali prevoze pri izbranem ponudniku, še niso opravljali prevozov, razen dveh, pa še ta dva sta prevoze opravljala le na področju zgornje Gorenjske, medtem ko na škofjeloškem območju v obdobju zadnjih 23 let ni vozil nihče od voznikov izbranega ponudnika. Zato bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika pri merilu "izkušnje" oceniti le z eno ali nič točkami, vlagateljeva ponudba pa bi bila v tem primeru ugodnejša.
3. Cena izbranega ponudnika je tako nizka, da ob normalni amortizaciji vozil ne zagotavlja prevozov oseb, temveč pomeni delo na črno z osebami, ki dela ne bodo opravljale v skladu s predpisi. Cena tudi ne zagotavlja, da se bodo prevozi opravljali z zahtevanimi vozili, pri čemer je izbrani ponudnik že doslej kršil pogodbo in opravljal prevoze z neustreznimi vozili. To bi bilo treba upoštevati tudi pri merilu "izkušnje", saj opravljanje prevozov z neustreznimi vozili ne pomeni ustreznih izkušenj in bi morala biti ponudba izbranega ponudnika ocenjena z nič točkami.
4. Naročnik je od ponudnikov zahteval kopije prometnih in vozniških dovoljenj, zavarovalnih polic ter dokazil o delovnih razmerjih, pri čemer je določil tudi rok za njihovo predložitev. Izbrani ponudnik zahtevanih dokazil ni predložil v določenem roku.
5. ZJN-1 je bil kršen že v prvem razpisu, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 111-112/2004, ko je bil javni razpis razveljavljen in so bile vse ponudbe zavrnjene, čeprav bi moral biti vlagatelj izbran kot najugodnejši ponudnik.
Na podlagi navedenega vlagatelj zahteva, da naročnik spremeni svojo odločitev in ga izbere kot najugodnejšega ponudnika oz. razveljavi postopek oddaje javnega naročila in izvede postopek v skladu z ZJN-1.

Naročnik je dne 31.5.2005 izdal sklep št. JN/35105/04-r/01, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja:
1. Vlagatelj v zahtevi za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila ni navedel, kaj naj bi naročnik obrazložil, zato naročnik tudi ni podrobneje razlagal ocenjevanja na podlagi merila "izkušnje".
2. Pri merilu "izkušnje" je naročnik predvidel le izkušnje za ponudnika, ne pa za njegove zaposlene voznike. Naročnik tudi ni razlikoval, ali gre za izkušnje na področju škofje Loke, Kranja ali Bleda, ampak je upošteval izkušnje na področju, kjer naročnik opravlja svojo dejavnost. To je področje Gorenjske, zato je naročnik upošteval, da je ponudnik že opravljal navedene prevoze na območju naročnika (zelo dobre izkušnje) za vsakega ponudnika, ki je že opravljal prevoze na kateremkoli območju Gorenjske in ne na celotnem območju Gorenjske.
3. Glede na merilo "cena" je bila ponudba izbranega ponudnika najugodnejša. Izbrani ponudnik je z ustreznimi izjavami zagotovil, da so njegovi podatki skladni z zahtevami naročnika, predložil pa je tudi bančno garancijo za resnost ponudbe in izjavo, da bo ob podpisu pogodbe predložil bančno garancijo za dobro izvedbo posla. S tem ima naročnik zagotovilo, da bo izbrani ponudnik opravljal storitve v skladu z izjavami in pogodbenimi obveznostmi, trditve vlagatelja pa bolj kažejo na podtikanje kot na resen argument.
4. Vlagatelj ne argumentira trditve o zamudi roka za predložitev dodatnih dokazil. Naročnik je dne 16.2.2005 pozval ponudnike, naj predložijo določene dokumente. V pozivu je naročnik navedel rok za oddajo dokumentov, ki pa ni bil zavezujoč oz. ni imel nikakršnega izločitvenega namena, saj je šlo za zahtevo v fazi ocenjevanja ponudb, zato naročnik tudi ni vodil nikakršne evidence o prispelih dokumentih. Res pa je, da naročnik zaradi zimskih šolskih počitnic in s tem povezano odsotnostjo nekaterih članov komisije opravil pregled in ocenjevanje ponudb šele po 1.3.2005.
5. Glede vlagateljevih navedb, da je bil ZJN-1 kršen že v prvem postopku oddaje javnega naročila, naročnik ugotavlja, da so glede na peti odstavek 12. člena ZRPJN prepozne.

Po prejemu vlagateljevega obvestila, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo, je naročnik z dopisom z dne 6.6.2005 odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je preučila navedbe vlagatelja in naročnika. Po presoji navedb vlagatelja in naročnika ter pregledu in preučitvi dokumentacije postopka oddaje predmetnega javnega naročila in ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Vlagateljeve navedbe pod točko 1 zahtevka za revizijo gre presojati z vidika določil 78. člena ZJN-1. V skladu s prvim odstavkom 78. člena ZJN-1 naročnik po pregledu in ocenjevanju ponudb sprejme odločitev o oddaji naročila. Svojo odločitev mora obrazložiti in navesti ugotovitve in razloge zanjo ter z njo seznaniti ponudnike. V skladu z drugim odstavkom 78. člena ZJN-1 lahko ponudnik, ki ni bil izbran, pri naročniku vloži zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o dodelitvi naročila, ki jo je naročnik dolžan izdati v roku 15 dni od prejema zahteve in mora vsebovati razloge za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki zahteva dodatno obrazložitev, ter prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudbe vlagatelja zahteve za dodatno obrazložitev.

Naročnik je že v obvestilu o oddaji naročila (dokument št. 35105/04-s/01 z dne 31.3.2005) navedel, kateri ponudbi je prejel in na kakšen način je ugotavljal njuno pravilnost, primernost in sprejemljivost. Prav tako je za obe ponudbi navedel osnovne ponudbene elemente, na podlagi katerih ju je ocenjeval, in sicer kakšno ponudbeno ceno sta ponudila ponudnika, kako dolg plačilni rok ponujata, ali imata izkušnje s prevozi oz. ali sta že vozila za naročnika in kakšno je ponujeno število skupnih kilometrov. Na podlagi teh podatkov je naročnik tudi navedel, koliko točk je dodelil ponudnikoma pri posameznem merilu in posledično koga izmed njiju je izbral kot najugodnejšega. Tudi v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila je naročnik navedel enake podatke, pri čemer je dodal še seznam vozil, ki sta jih ponudnika navedla v svojih ponudbah.

Po vpogledu v obvestilo o oddaji naročila in dodatno obrazložitev odločitve o dodelitvi naročila Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati, da svoje odločitve o dodelitvi naročila ni obrazložil in navedel razlogov zanjo. Naročnik je za vsakega ponudnika navedel osnovne ugotovitve o pravilnosti njunih ponudb, navedel pa je tudi osnovne ponudbene elemente, na podlagi katerih je izvedel ocenjevanje ponudbene cene, izkušenj s prevozi in plačilnega roka, ter število točk, ki sta ga ponudnika prejela za vsako od v razpisni dokumentaciji določenih meril. Iz teh podatkov so razvidni tako razlogi za zavrnitev vlagateljeve ponudbe kot tudi prednosti ponudbe izbranega ponudnika v razmerju do ponudbe vlagatelja, zaradi česar Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati kršitve 78. člena ZJN-1.

Glede vlagateljevih navedb pod točko 2 zahtevka za revizijo gre ugotoviti, da morajo biti v skladu z drugim odstavkom 50. člena ZJN-1 merila, po katerih naročnik izbira najugodnejšo ponudbo, v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena. Merila ne smejo biti diskriminatorna in morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega naročila. V skladu s četrtim odstavkom 50. člena ZJN-1 mora naročnik pri ocenjevanju ponudb uporabiti le tista merila, ki so bila objavljena v razpisni dokumentaciji in način, kot so bila opisana in ovrednotena. Naročnik ne sme uporabiti nobenega merila, ki ni bilo navedeno v razpisni dokumentaciji.

Naročnik je merila opisal in ovrednotil v 10. členu navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: navodila), v katerem je določil, da bo ponudbe ocenjeval glede na ceno, izkušnje s prevozi dializnih pacientov in plačilni rok. V nadaljevanju je naročnik za vsako od navedenih meril opisal, na kakšen način bo ponudbam dodeljeval točke, pri čemer je za merilo "izkušnje" navedel:

- ponudnik še ni opravljal navedenih prevozov (brez izkušenj) - 0 točk
- ponudnik je že opravljal navedene prevoze (ima izkušnje) - 1 točka
- ponudnik je že opravljal navedene prevoze na
območju naročnika (zelo dobre izkušnje) - 3 točke

Naročnik je vpis dosedanjih izvajanj enakih ali podobnih storitev prevozov predvidel v obrazcu OBR-06, v katerega so morali ponudniki vpisati pogodbenega partnerja, predmet pogodbe, čas realizacije in vrednost pogodbe.

Izbrani ponudnik je v obrazcu OBR-06 navedel, da je v letih 2001 do 2004 izvajal prevoze dializnih bolnikov za pogodbene partnerje ZZZS OE Kranj, ZZZS OE Ljubljana in OZG Kranj. Iz obrazca OBR-06 je torej razvidno, da je izbrani ponudnik na način, kot ga je predvidel naročnik v razpisni dokumentaciji, izkazal, da je že opravljal prevoze dializnih bolnikov za pogodbene partnerje s sedežem na območju naročnika, zato naročniku ni mogoče očitati, da je izbranega ponudnika ocenil v nasprotju z merili, opisanimi v razpisni dokumentaciji. Glede na opis merila "izkušnje", v skladu s katerim je naročnik določil, da bo ponudniku, ki je že opravljal prevoze dializnih bolnikov na območju naročnika, dodelil 3 točke, je bil izbrani ponudnik upravičen do dodelitve treh točk.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo sicer navaja, da je izbrani ponudnik opravljal prevoze le na omejenem geografskem področju zgornje Gorenjske, pri čemer naj bi tudi to veljalo le za dva voznika, ki bosta opravljala prevoze pri izbranem ponudniku, ne pa tudi za ostalih trinajst voznikov, zaradi česar izbrani ponudnik pri merilu "izkušnje" ni upravičen do ocene treh točk. V zvezi s temi vlagateljevimi navedbami gre ugotoviti, da naročnik, kot je razvidno iz 10. člena navodil, merila "izkušnje" ni vezal na voznike kot fizične osebe, ki bodo opravljale prevoze, pač pa na ponudnika. Ponudnik je v skladu s 3. točko 3. člena ZJN-1 dobavitelj blaga ali izvajalec gradnje ali storitve, ki je predložil ponudbo in je lahko pravna ali fizična oseba ali skupina pravnih ali fizičnih oseb. V ponudbi izbranega ponudnika nastopata dva skupna ponudnika, ki oba izvajata svojo gospodarsko dejavnost kot samostojna podjetnika. Oba skupna ponudnika imata, v skladu s 3. točko 3. člena ZJN-1, v predmetnem postopku oddaje javnega naročila status ponudnika, zato se izkušnje glede na dikcijo iz 10. člena navodil nanašajo na njiju in ne na voznike, ki bodo neposredno opravljali prevoze dializnih bolnikov. Prav tako gre ugotoviti, da naročnik v 10. členu navodil merila "izkušnje" ni opisal in ovrednotil na način, ki bi razlikoval med opravljanjem prevozov na različnih področjih Gorenjske oziroma ki bi pogojeval dodelitev največjega števila točk z opravljanjem prevozov na vseh geografskih območjih Gorenjske. Glede na dikcijo iz 10. člena navodil "ponudnik je že opravljal navedene prevoze na območju naročnika" za pridobitev treh točk pri merilu "izkušnje" zadostuje, da ponudnik (in ne posamezen voznik ponudnika) izkaže opravljanje prevozov dializnih bolnikov kjerkoli na območju, ki ga v skladu s svojimi pristojnostmi pokriva naročnik. Dodatno pogojevanje pridobitve najvišjega števila točk pri merilu "izkušnje" z izkazovanjem opravljanja prevozov na vseh posameznih geografskih območjih, kot jih razume vlagatelj, bi pomenilo, da naročnik merila ne bi uporabil na način, kot je bilo opisano in ovrednoteno, saj, kot je bilo že ugotovljeno, dikcija merila ni predvidela izkazovanja opravljanja prevozov na vseh različnih področjih znotraj območja naročnika. V zvezi z merilom "izkušnje" gre še opozoriti, da Državna revizijska komisija v skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN v fazi po prejemu odločitve o dodelitvi naročila ne more več presojati njegove vsebine, temveč lahko le preveri, ali je naročnik merilo uporabil na način, kot je bil opisan in ovrednoten v razpisni dokumentaciji. Glede na vse zgoraj navedeno pa Državna revizijska komisija ni ugotovila, da bi naročnik merilo "izkušnje" uporabil drugače, kot je bilo določeno v razpisni dokumentaciji.

Postopek preverjanja neobičajno nizke cene, ki jo zatrjuje vlagatelj pod točko 3 zahtevka za revizijo, ureja 53. člen ZJN-1. V skladu s prvim odstavkom 53. člena ZJN-1 mora naročnik v primeru neobičajno nizke cene, če namerava tako ponudbo zavrniti, pisno ali v elektronski obliki zahtevati podrobno obrazložitev vseh postavk ponudbe, za katere meni, da so merodajne, in jih mora, upoštevajoč prejete obrazložitve, preveriti. Naročnik od ponudnika, ki ponudi nizko ceno, načeloma ni dolžan zahtevati obrazložitve ponudbene cene. Za postopek po prvem odstavku 53. člena ZJN-1 morata biti izpolnjena dva pogoja: (1) naročnik mora oceniti, da je ponudbena cena neobičajno nizka, in (2) naročnik mora imeti namen zavrniti ponudbo z neobičajno nizko ceno. Postopek preverjanja ponudbene cene je torej prvenstveno namenjen varstvu tistega ponudnika, ki ponudi nizko ceno - naročnik njegove ponudbe ne sme izločiti, ne da bi prej preveril način oblikovanja ponudbene cene oz. ne da bi ponudniku prej omogočil pojasnitev njenih kalkulativnih elementov.

Nizka cena je sicer eden od bistvenih elementov konkurenčnosti posamezne ponudbe in je pravo javnih naročil na splošno ne prepoveduje. Nenazadnje je prav konkurenčnost ponudb ob izpolnjevanju ostalih pogojev za izvedbo javnega naročila temeljni interes naročnika in smisel javnega naročanja. Zagotovitev konkurenčnosti omogoča spoštovanje načela gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev, ki naročnika zavezuje, da z izvedbo javnega naročila in izborom ponudbe zagotovi, da je poraba sredstev za naročnika kar najbolj gospodarna. Načeloma je tako zniževanje kakor tudi zviševanje cen stvar tržne svobode. V določenih okoliščinah pa je lahko nizka cena bodisi posledica protipravnega ravnanja ponudnika bodisi posledica napačnega razumevanja razpisne dokumentacije, ponudnikove napačne presoje ali napake v ponudbeni dokumentaciji. Ker lahko zaradi protipravnega ali zmotnega ravnanja ponudnika kasneje pride do razveljavitve pogodbe o javnem naročilu ali sporov glede kvalitete izvajanja prevzetih obveznosti, lahko to za naročnika pomeni zastoj pri izvajanju javnega naročila, povzroči pa mu lahko tudi dodatne stroške. Naročnik mora zato imeti možnost, da izloči tistega ponudnika, ki v konkurenčnem tekmovanju ravna protipravno ali pa je njegova ponudbena volja obremenjena z napakami, saj je dolžan ravnati gospodarno in skrbeti za učinkovito porabo javnih sredstev (4. člen ZJN-1).

Postopek preverjanja neobičajno nizke cene je namenjen ponudniku, za čigar ponudbeno ceno naročnik ocenjuje, da je prenizka, da pojasni način oblikovanja cene in da se mu tako da možnost odprave dvoma glede njegovega morebitnega protipravnega ali zmotnega ravnanja v postopku oddaje javnega naročila. Kršitev prvega odstavka 53. člena ZJN-1 lahko zato v revizijskem postopku uveljavlja predvsem tisti ponudnik, katerega ponudbo je naročnik izločil, ne da bi ga prej pozval k pojasnitvi oblikovanja ponudbene cene. V primeru, ko naročnik ne oceni, da je ponudba določenega ponudnika neobičajno nizka in ga zato izbere kot najugodnejšega, pa lahko kršitev prvega odstavka 53. člena ZJN-1 v revizijskem postopku uveljavljajo tudi konkurenčni ponudniki, vendar le v primeru, če je mogoče naročniku očitati kršitev pravil javnega naročanja v smislu nepostopanja po prvem odstavku 53. člena ZJN-1, čeprav dane okoliščine konkretnega primera očitno kažejo na to, da bo izvedba javnega naročila zaradi protipravnega ali zmotnega ravnanja ponudnika onemogočena ali otežena, zaradi česar bi bil naročnik v skladu s 4. členom ZJN-1 dolžan izvesti postopek preverjanja neobičajno nizke cene.

V predmetnem postopku oddaje javnega naročila vlagatelj zatrjuje le to, da je cena izbranega ponudnika tako nizka, da ob normalni amortizaciji vozil ne zagotavlja izvajanja razpisanih storitev. Vendar vlagatelj teh svojih trditev ni konkretiziral niti ni predložil nobenih kalkulacij ali drugih dokazov, iz katerih bi bilo razvidno, da bi se pri naročniku moral vzpostaviti dvom v zmožnost izbranega ponudnika izvesti predmetno javno naročilo, zaradi česar bi bil dolžan izvesti postopek preverjanja neobičajno nizke cene po prvem odstavku 53. člena ZJN-1. Tudi ob primerjavi ponudbenih cen gre ugotoviti, da je cena izbranega ponudnika nižja od vlagateljeve cene le za 4,31%. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da v konkretnem primeru ni bilo najti razlogov za to, da bi se pri naročniku moral pojaviti dvom o zmožnosti izvedbe predmetnega javnega naročila s strani izbranega ponudnika in da bi bil posledično naročnik v skladu s prvim odstavkom 53. člena ZJN-1 v povezavi s 4. členom ZJN-1 dolžan preverjati sposobnost izbranega ponudnika izvajati prevoze po ponujeni ceni v postopku preverjanja neobičajno nizke cene. Ob tem gre opozoriti, da vlagatelj navedbe o neobičajno nizki ceni utemeljuje s splošnimi domnevami o možnih bodočih kršitvah delovnopravne zakonodaje v fazi izvajanja pogodbe o javnem naročilu in s trditvami o možnem bodočem izvajanju storitev z neustreznimi vozili. Navedbe o kršitvah delovnopravne zakonodaje ne morejo biti predmet revizijske presoje, saj za nadzor nad izvajanjem predpisov delovnopravne zakonodaje Državna revizijska komisija ni pristojna, temveč so v skladu z zakonom pristojni drugi državni organi. Ob tem gre pripomniti, da naročnik od ponudnikov ni zahteval, da imajo z vozniki sklenjene pogodbe o zaposlitvi, temveč je dopustil tudi drugačna pogodbena razmerja. Predmet revizijske presoje tudi ne morejo biti vlagateljeva ugibanja o morebitnih bodočih kršitvah pogodbenih obveznostih oziroma domneve o tem, da izbrani ponudnik ne bo opravljal prevozov z vozili, ki jih je navedel v ponudbi, pač pa z vozili, ki ne izpolnjujejo naročnikovih zahtev. V skladu s tretjim odstavkom 12. člena ZRPJN mora vlagatelj v zahtevku za revizijo navesti konkretne kršitve naročnika v postopku oddaje javnega naročila ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo, zato domneve vlagatelja o tem, na kakšen način lahko izbrani ponudnik v fazi izvajanja pogodbe krši delovnopravno zakonodajo in zahteve naročnika iz razpisne dokumentacije, ne morejo predstavljati revizijskih navedb, katerih utemeljenost je mogoče preverjati v revizijskem postopku.

Vlagateljeve navedbe pod točko 4 zahtevka za revizijo gre presojati z vidika določil 54. člena ZJN-1. V skladu s 54. členom ZJN-1 sme naročnik zahtevati, da ponudniki v roku, ki ni daljši od osmih dni, dopolnijo ali pojasnijo dokumente, ki so jih že predložili. Naročnik ne sme zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršnekoli spremembe vsebine ponudbe, vključno s spremembo cene in takih sprememb, ki bi iz nepravilne ponudbe le-to naredila pravilno. 54. člen ZJN-1 določa pravilo o nespreminjanju ponudb, v skladu s katerim ponudba, ki je v trenutku predložitve nepravilna, kasneje ne more konvalidirati. Podobno pravilo velja tudi za pravilno ponudbo: ponudba, ki je v trenutku predložitve pravilna, kasneje ne more postati nepravilna.

V predmetnem postopku vlagatelj zatrjuje, da bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika izločiti, ker je le-ta predložil naknadno zahtevane dokumente po izteku roka, ki ga je določil naročnik. Uvodoma gre ugotoviti, da vlagatelj za te svoje navedbe ni predložil nobenih dokazov, kot to zahteva tretji odstavek 12. člena ZRPJN. Ne glede na to gre hkrati ugotoviti, da zamuda roka za predložitev naknadno zahtevanih dokumentov sama po sebi ne more vplivati na (ne)pravilnost ponudbe izbranega ponudnika. Naročnik je od ponudnikov zahteval naknadno predložitev dokazil o lastništvu vozil, o nekaznovanosti voznikov za kaznivo dejanje zoper varnost cestnega prometa ter dokazila o sklenjenem pogodbenem razmerju med ponudnikom in njegovimi vozniki. Teh dokumentov naročnik v razpisni dokumentaciji ni zahteval, temveč je kot dokazilo za izpolnjevanje navedenih pogojev predvidel izpolnitev izjave OBR-09, OBR-09a in OBR-09b. Te izjave je izbrani ponudnik izpolnil in predložil na način, kot je to predvidevala razpisna dokumentacija, zato njegove ponudbe v tem delu ni mogoče označiti za nepravilno. Ponudba, ki v trenutku predložitve ni vsebovala naknadno zahtevanih dokumentov, pa ni mogla biti nepravilna, saj naročnik predložitve teh dokumentov ni strukturiral kot zahtevo razpisne dokumentacije. Naročnik torej ni zahteval teh dokumentov, ker bi bil v dvomu glede pravilnosti ponudbe izbranega ponudnika, temveč jih je zahteval od obeh ponudnikov, kot je razvidno iz njegovega poziva, "zaradi boljše preglednosti in spoštovanja tudi drugih zakonskih predpisov". Ob tem gre pripomniti, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni izrecno predvidel možnosti naknadne predložitve določenih dokumentov niti ni na morebitno nepredložitev ali zamudo roka vezal kakršnihkoli posledic. Na podlagi navedenega tako ni mogoče slediti vlagatelju, ki zatrjuje, da bi bilo treba izbranega ponudnika izločiti zaradi zamude roka za naknadno predložitev dokumentov, saj tudi morebitna zamuda roka v konkretnem primeru ne bi mogla vplivati na pravilnost ponudbe izbranega ponudnika.

Glede vlagateljevih navedb pod točko 5 zahtevka za revizijo, da je bil ZJN-1 kršen že v prvem postopku oddaje javnega naročila, Državna revizijska komisija ugotavlja, da so z vidika prvega odstavka 12. člena ZRPJN prepozne. V skladu s prvim odstavkom 12. člena ZRPJN je rok za vložitev zahtevka za revizijo 10 dni po prejemu odločitve o dodelitvi naročila, kar enako velja tudi za prejem odločitve o zavrnitvi vseh ponudb. Če je vlagatelj menil, da je naročnik v prejšnjem postopku oddaje javnega naročila, v katerem je zavrnil vse ponudbe, kršil določila ZJN-1, bi moral domnevne kršitve uveljavljati v postopku pravnega varstva znotraj prejšnjega postopka oddaje javnega naročila oziroma najkasneje v roku 10 dni po prejemu odločitve o zavrnitvi vseh ponudb.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 15.6.2005

predsednik senata
dr. Aleksij Mužina
predsednik Državne revizijske komisije



Vročiti:

- Osnovno zdravstvo Gorenjske, Gosposvetska ulica 9, Kranj
- Odvetnik Veljko Jan, Blaževa ulica 3f, škofja Loka
- TEMPO Karel Orehek s.p., štefetova 29a, šenčur
- šenk Alojz s.p., Visoko 40a, Visoko
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran