018-168/2005 Zveza splošnih knjižnic Slovenije

Številka: 018-168/05-34-1325

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), v senatu člana Francija Kodela, kot predsednika senata, ter članice Vesne Cukrov in člana Jožefa Kocuvana, kot članov senata, ob sodelovanju svetovalke Saše Rode, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "nabava knjig in neknjižnega gradiva za knjižnice" po omejenem postopku ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje Prešernova družba d.d., Opekarska 4a, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Miro Senica in odvetniki, Barjanska cesta 3, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Zveza splošnih knjižnic Slovenije, Parmova 9, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 13.06.2005

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi celoten postopek oddaje javnega naročila "nabava knjig in neknjižnega gradiva za knjižnice", objavljen v Uradnem listu RS, št. 36/05, z dne 08.04.2005, pod številko objave Ob-9580/05.

2. Naročnik je dolžan plačati vlagatelju stroške v višini 610.652,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo.

Obrazložitev

Naročnik je dne 31.03.2005 sprejel sklep o začetku postopka oddaje skupnega javnega naročila za zvezo Splošnih Knjižnic Slovenije, št. JN 1/2005 ter v Uradnem listu RS, št. 36/05, z dne 08.04.2005, pod številko objave Ob-9580/05, objavil javni razpis "nabava knjig in neknjižnega gradiva za knjižnice". Spremembo objave javnega naročila je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 43/05, z dne 29.04.2005, pod številko objave Ob-11875/05 (sprememba pogoja v zvezi z ekonomsko in finančno sposobnostjo, sprememba pogoja v zvezi s tehnično sposobnostjo, sprememba merila, sprememba datuma oddaje in odpiranja ponudb).

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 05.05.2005, v katerem zahteva razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila in povrnitev stroškov revizijskega postopka, ker naj bi naročnik kršil Zakon o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 02/04; v nadaljevanju: ZJN-1) in sicer 4. člen (načelo gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev), 5. člen (načelo zagotavljanje konkurence med ponudniki), 6. člen (načelo transparentnosti porabe javnih sredstev), 7. člen (načelo enakopravnosti ponudnikov) ter drugi odstavek 23. člena ZJN-1, prvi in tretji odstavek 23. člena ZJN-l, drugi odstavek 25. člena ZJN-l, prvi odstavek 41. člena ZJN-l, prvi odstavek 43. člena ZJN-1, četrti odstavek 47. člen ZJN-l, 50. člen ZJN-l in 51. člen ZJN-l ter 12. člen ZRPJN.

Vlagatelj navaja, da je naročnik kršil drugi odstavek 23. člena ZJN-l, saj podatki v razpisni dokumentaciji niso enaki podatkom, navedenim v objavi javnega razpisa in sicer v delu, ki se nanaša na pogoje za priznanje sposobnosti (točka III.2.1.2. "Ekonomske in finančne sposobnosti - obvezna dokazila" iz objave javnega razpisa). Naročnik je po navedbah vlagatelja kršil določila ZJN-1 (41. in 43. člen ZJN-1) s tem ko je v razpisni dokumentaciji razširil nabor dopustnih dokazil, s katerimi ponudniki dokazujejo izpolnjevanje pogojev za priznanje sposobnosti.
Vlagatelj prav tako navaja, da so v objavi javnega razpisa navedena drugačna merila kot jih naročnik navaja v razpisni dokumentaciji, saj je naročnik v objavi javnega razpisa v točki IV.2 "Merila za oddajo", kot merilo navedel najnižjo ceno, medtem ko je v razpisni dokumentaciji v 9. členu navodil navedeno, da bo v II. fazi omejenega postopka kot merilo za izbor najugodnejšega ponudnika upoštevana višina popusta za knjige posamezne založbe. Poleg tega je naročnik s spremembo razpisne dokumentacije, z dne 25.04.2005, uvedel še dopolnilno merilo "plačilni rok".
Vlagatelj prav tako ugotavlja, da iz objave javnega razpisa izhaja, da ponudbo lahko predloži tudi skupina kandidatov (točka III.1.3. "Pravna oblika, ki jo mora prevzeti skupina dobaviteljev blaga..."), vendar pa v razpisni dokumentaciji ni zaslediti določil v zvezi s predložitvijo skupne ponudbe tako, da v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ni jasno ali je predložitev skupne ponudbe možna ali ne. Vlagatelj opozarja, da bi moral naročnik skladno z določilom četrtega odstavka 47. člena ZJN-l v razpisni dokumentaciji določiti način ugotavljanja sposobnosti po 42.a in 43. členu ZJN- 1 za primer oddaje skupne ponudbe. Vlagatelj poudarja, da v kolikor so relevantni podatki v razpisni dokumentaciji (da predložitev skupnih ponudb ni dovoljena), podatki v objavi javnega razpisa niso pravilni in tako za potencialne kandidate zavajajoči.

Vlagatelj prav tako navaja, da je naročnik po objavi javnega razpisa spreminjal zahteve glede finančnih zavarovanj. Naročnik je namreč v objavi javnega razpisa v Uradnem listu RS (točka III.1.1. Obvezni depoziti in jamstva) od ponudnikov zahteval predložitev menice za resnost ponudbe v višini 1 mio SIT, med tam ko je z dodatnimi pojasnili razpisne dokumentacije, z dne 19.04.2005, navedel, da lahko v drugi fazi postopka zahteva menico v višini 10% ponudbene vrednosti javnega naročila ter da je potrebno v drugi fazi postopka predložiti menico za resnost ponudbe v višini 1 mio SIT in menico za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini največ 10%.

V nadaljevanju vlagatelj opozarja, da je naročnik po objavi javnega razpisa s spremembo razpisne dokumentacije, z dne 25.04.2005, odpravil pogoj, da morajo ponudniki predložiti izjavo, da nudijo najmanj 10% popust, kar je po mnenju vlagatelja zaradi kratkega roka (od prejema spremembe do oddaje ponudb) nedopustno.

Vlagatelj prav tako ugotavlja, da naročnik razpisne dokumentacije v predmetnem postopku ni pripravil na tak način, da bi kandidati na njeni osnovi lahko pripravili pravilne prijave, s čimer naj bi naročnik kršil prvi odstavek 23. člena ZJN-l. Po mnenju vlagatelja naročnik ni opredelil bistvenega dela razpisne dokumentacije in sicer samega predmeta javnega naročila, saj je iz razpisne dokumentacije mogoče le s težavo razbrati, da je naročnik razdelil predmet javnega naročila na posamezne sklope. Naročnik pojem sklopov uporablja v dveh povezavah in sicer glede dobave knjig in neknjižnega gradiva ter v zvezi z naročanjem knjig po posameznih založbah. Pri sklopih, ki naj bi jih tvorile posamezne založbe pa tudi ni določeno, ali sklop predstavljajo knjige ali neknjižno gradivo, ki ga je posamezna založba izdala ali ga bo šele izdala. Naročnik bo naročal knjige po posameznih založbah, pri tem pa ni opredelil niti knjig (kot predmeta), niti možnih založb (kot sklopov). Pri dobavi neknjižnega gradiva je naročnik sicer navedel "dobavo CD-jev, videokaset in drugega neknjižnega gradiva", kar pa po mnenju vlagatelja prav tako predmeta javnega naročila dosti bolje ne opredeljuje. Vlagatelj navaja da tako naročnik prepušča kandidatom, da v svojih prijavah opredelijo sam predmet, kakor tudi neznano število in vrsto založb, katerih produkcijo bodo zagotavljali v času usposobljenosti. Naročnik tudi ni jasno opredelil predmeta javnega naročila, saj je nabava knjig splošen pojem pri tem pa naročnik ne pojasni, kako bo predmet javnega naročila (knjige) naročal oziroma kupoval. Vlagatelj prav tako opozarja, da naročnik ne navaja, ali bo z izbranim ponudnikom za posamezen sklop (ki ni definiran) vsaka knjižnica sklenila samostojno pogodbo ali bo pogodbo z izbranim ponudnikom sklenil naročnik.

Vlagatelj prav tako navaja, da zahteva naročnika, da morajo kandidati s priznano usposobljenostjo in sposobnostjo ponudbe oddati v 10 dneh po prejemu poziva posega v avtonomno pravico vsakega kandidata (saj naj bi le ti imeli možnost, da po svoji oceni presodijo ali bodo oddali ponudbo v II. fazi omejenega postopka), ker jih zavezuje k oddaji ponudbe v II. fazi postopka.

V zvezi z dopolnilnim merilom "plačilni rok" vlagatelj poudarja, da ga naročnik ni objavil v objavi javnega razpisa v Uradnem listu RS, niti v razpisni dokumentaciji temveč ga je uvedel šele z dopisom z dne 25.04.2005. Vlagatelj v zvezi s tem dopolnilnim merilom navaja, da je v tem delu razpisna dokumentacija sama s seboj v nasprotju in je tako ponudnikom onemogočena priprava pravilne ponudbe. Naročnik je namreč v razpisni dokumentacij (izjava OBR- I/7 - izjava o plačilnem roku) predvidel, da kandidat podpiše izjavo, da nudi 45 dnevni plačilni rok, nikjer pa ni predvideno, da bi kandidati lahko ponudili daljši plačilni rok. Ob tem vlagatelj opozarja še na določilo razpisne dokumentacije, kjer naročnik navaja, da se dodatni pripisi in dodatni pogoji ne bodo upoštevali.

Vlagatelj v nadaljevanju navaja, da je naročnik s postavitvijo merila najnižja cena oziroma najvišji popust za knjige posamezne založbe kršil drugi odstavek 50. člena ZJN-l, saj merilo ne zagotavlja razvrščanja ponudb na nediskriminatoren način. Vlagatelj ugotavlja, da bi to merilo delovalo le ob predpostavki, da vsi ponudniki ponujajo enotno osnovno ceno posameznega predmeta javnega naročila, na katerega nato dajejo lasten popust.
Vlagatelj meni, da je podana tudi kršitev 51. člena ZJN-l, saj po mnenju vlagatelja merilo najvišji popust (kot je določen v razpisni dokumentaciji) ne zagotavlja vedno tudi najnižje cene. Najnižja cena pa mora skladno s tretjim odstavkom 51. člena ZJN-l nujno pomeniti, da je edino merilo le najnižja cena, kar pa v predmetnem postopku ni zagotovljeno. Omenjenega merila, kot je določen v razpisni dokumentaciji, ni mogoče šteti tudi kot ekonomsko najugodnejše ponudbe, saj je ekonomsko najugodnejša ponudba skladno z drugim odstavkom 51. člena ZJN-l tista ponudba, ki najbolj ustreza različnim merilom. Pri tem vlagatelj opozarja, da se dopolnilno merilo "plačilni rok" uporabi le v primeru, ko bosta dva ali več ponudnikov ponudila isto višino popusta, kar posledično pomeni, da ne gre za merilo, ki bi sestavljalo poleg popusta merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe. Merilo (še posebej po spremembi) po mnenju vlagatelja ni jasno opredeljeno in ovrednoteno, poleg tega pa se nanaša zgolj na dobavo knjig, ne pa tudi na neknjižno gradivo.

Vlagatelj prav tako navaja, da je razpisna dokumentacija v delu, ki se nanaša na finančna zavarovanja v direktnem nasprotju z dodatnimi pojasnili, z dne 19.04.2005. Vlagatelj kot prvi problem v zvezi s finančnimi zavarovanji - menico za resnost ponudbe izpostavlja, da ni jasno ali mora biti menica za resnost ponudbe v II. fazi omejenega postopka (torej tudi v ponudbi) v vsakem primeru podana v višini 1 mio SIT ali pa bo višina tega zavarovanja odvisna od posamezne vrednosti ponudbe, torej v višini 10% od vrednosti posamezne ponudbe.
Vlagatelj navaja, da gre v primeru, da bi naročnik v vsakem primeru zahteval predložitev menice za resnost ponudbe v višini 1 mio SIT za neskladje s 7. členom Pravilnika o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudnik zavaruje izpolnjevanje svoje obveznosti v postopku oddaje javnega naročila (Uradni list RS, št. 25/2004, v nadaljevanju: Pravilnik o vrstah finančnih zavarovanj). Vlagatelj ugotavlja, da upoštevajoč nedefiniranost predmeta javnega naročila niti naročnik, kaj šele ponudniki ne vedo, kakšne bodo ponudbene vrednosti v posameznih II. fazah omejenega postopka, saj bodo ponudniki v II. fazi predložili le izjavo o višini popusta, ne pa tudi posameznih cen. Naročnik iz tega razloga prav tako ne more zahtevati predložitev menice za resnost ponudbe v višini 10% od ponudbene vrednosti v posamezni II. fazi omejenega postopka, saj se ponudbene vrednosti ne bodo mogle razbrati iz posameznih ponudb.
Po mnenju vlagatelja je nemogoča tudi zahteva naročnika v zvezi s predložitvijo menice za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, saj ni skladna z 9. členom Pravilnika o vrstah finančnih zavarovanj, saj v II. fazi omejenega postopka naročnik prav tako ne bo vedel, kaj bo znotraj 1- letnega obdobja, za katerega se bo sklepala okvirna pogodba, naročnik pravzaprav naročal. Pogodbena vrednost ob sklenitvi pogodbe ne bo znana, kar pomeni, da se tudi menica za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 10% od pogodbene vrednosti ne bo mogla predložiti.
Upoštevajoč navedeno je vlagatelj prepričan, da gre za nemogoč pogoj, ki je iz razloga, ker ga naročnik ni predvidel v razpisni dokumentaciji tudi v nasprotju z drugim odstavkom 23. člena ZJN-1.
Prav tako vlagatelj navaja, da so zahteve naročnika v zvezi s predložitvijo menice diskriminatorne do tistih ponudnikov, katerih ponudbene vrednosti ne bodo dosegale ponudbene vrednosti večjih založb. Prav tako pa navedena zahteva zmanjšuje konkurenco med ponudniki kar pomeni kršitev 5. člena ZJN-1.

Vlagatelj prav tako, kot kršitev izpostavlja navedbo naročnika iz dodatnih pojasnil, kjer je naročnik navedel, da v II. fazi omejenega postopka kandidati ne bodo imeli možnosti kreiranja pogodbe v tistem delu, ki se nanaša na izpolnjevanje pogojev, možne pa so dopolnitve v tehničnih izvedbah pogodbenih določil. Vlagatelju ni jasno, kaj naročnik pojmuje pod "tehnično izvedbo pogodbenih določil", v tej povezavi pa se po mnenju vlagatelja prav tako kaže pomanjkljivost razpisne dokumentacije.

Vlagatelj kot kršitev prav tako navaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji podal napačen pravni poduk.

Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov revizijskega postopka in sicer povrnitev takse za zahtevek za revizijo, odvetniške stroške v višini 3000 točk za sestavo zahtevka za revizijo, materialne stroške v višini 2% od priznanim odvetniških točk in 20 % DDV.

Naročnik je vlagatelja z dopisom, z dne 12.05.2005, pozval, da dopolni zahtevek za revizijo v skladu z 12. členom ZRPJN s predložitvijo potrdila o plačilu takse, ki mu ga je vlagatelj posredoval.

Naročnik je s sklepom, št. JN 1/2005, z dne 19.05.2005, zahtevek za revizijo zavrnil. Naročnik navaja, da oddaja javno naročilo po omejenem postopku v skladu z drugim odstavkom 19. člena ZJN-l in da namerava z izbranimi ponudniki skleniti okvirne sporazume oziroma pogodbe. Naročnik ugotavlja, da je z namenom vzpodbujanja konkurence določil, da lahko vlogo za priznanje sposobnosti vloži vsaka založba, ki ponuja svojo produkcijo knjig, pri tem pa opozarja, da je v 1. členu Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe pojasnjeno, da lahko ponudnik konkurira s produkcijo posamezne založbe. Naročnik navaja, da je tako njemu kot tudi vsem ponudnikom znano, da se naročnik v tem postopku zavezuje od izbranih ponudnikov kupiti tiste knjige, ki bodo med letom izdane in jih bo kupil, če se bo takrat ko bodo izšle za to odločil. V prvi fazi omejenega postopka zato naročnik le ugotavlja sposobnost ponudnikov za dobavo knjig in neknjižnega gradiva, vrsto uporabljenega postopka pa je natančno navedel v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji.
V zvezi z navedbo vlagatelja, da razpisna dokumentacija ni jasna naročnik pojasnjuje, da je organiziral sestanek, ki se ga je udeležilo 40 ponudnikov, ki niso imeli pripomb na razumljivost razpisne dokumentacije. Naročnik pojasnjuje, da bi lahko vlagatelj v kolikor se mu zdi razpisna dokumentacija nejasna od naročnika zahteval dodatna pojasnila.
Naročnik v nadaljevanju v zvezi z navedbo vlagatelja, da v razpisni dokumentaciji niso določeni isti pogoji kot v objavi javnega razpisa pojasnjuje, da ta navedba vlagatelja ne drži. V zvezi z vlagateljevim sklicevanjem na točko III. 2.1.1. Pravni status (alineja 1. in 5.) naročnik meni, da je enak pogoj navedel v objavi javnega razpisa v Uradnem listu RS in v razpisni dokumentaciji, v kateri je tudi pojasnil, da to potrdilo izda sodišče ali davčni urad. Po mnenju naročnika ne gre za spremembo pogojev, saj že ZJN-1 v drugem odstavku 42. člena določa način izkazovanja pogojev. Prav tako naročnik navaja, da ne drži navedba vlagatelja, da naročnik pri točki Ekonomske in finančne sposobnosti (III.2.1.2), za alinejo 7. in 8. ni zahteval enakih dokazil, saj so pod to točko le štiri alineje.
V zvezi z navedbo vlagatelja, da naročnik v objavi javnega razpisa ni navedel enakega merila kot v razpisni dokumentaciji, naročnik pojasnjuje, da je bilo navedeno merilo spremenjeno s spremembo razpisne dokumentacije (z dne 25.04.2005). Naročnik navaja, da upoštevajoč "Splošne pogoje delovanja slovenskega knjižnega trga" (Ur. l. RS, št. 74/04) najvišji popust pomeni tudi najnižjo ceno. Naročnik tudi poudarja, da je kljub temu, da po njegovem mnenju najvišji popust pomeni tudi najnižjo ceno (in torej ne gre za nobeno razliko med objavljenimi merili in merili določenimi v razpisni dokumentaciji), objavil spremembo merila in jasno navedel, da bo v II. fazi omejenega postopka kot merilo upošteval višino popusta, v primeru, da bosta dva ponudnika ponudila isti popust pa bo, dal prednost tistemu, ki bo ponudil daljši plačilni rok. Pr tem naročnik opozarja, da ZJN-1 v primeru omejenega postopka od naročnika na zahteva, da bi merila objavi že v prvi fazi omejenega postopka (5. točka 69. člena ZJN-1).
V zvezi z navedbo vlagatelja, da naročnik ni določil načina izpolnjevanja pogojev v primeru oddaje skupne ponudbe, naročnik pojasnjuje, da pozna knjižni trg in je ta zahteva tako zgolj teoretične narave in je skupni nastop tako zgolj fikcija. Naročnik pojasnjuje, da bi v kolikor bi pridobil vprašanje povezano z oddajo skupne ponudbe razpisno dokumentacijo v tem delu dopolnil, vsekakor pa očitana kršitev po mnenju naročnika ni takšne narave, da bi bilo potrebno postopek oddaje javnega naročila razveljaviti.
Naročnik v zvezi z navedbo vlagatelja, ki se nanaša na predložitev menice pojasnjuje, da je to predmet druge faze postopka ter da gre v konkretnem primeru zgolj za predvidevanja vlagatelja, saj bo naročnik način uporabe menice podrobno opisal v razpisni dokumentaciji za drugo fazo postopka in bo tako šele takrat možno ugotavljati ali je do kršitev prišlo ali ne. Pri tem naročnik tudi navaja, da razpolaga s podatki o letnem prometu s posameznimi založbami in tako ve koliko in kaj bo kupil, čeprav ne more vnaprej tega določiti z naslovi in številom knjig. Poleg tega naročnik navaja, da bo izbrani ponudnik sklenil pogodbo s 37 knjižnicami, za kar pa bo dal le eno menico, kar posledično pomeni, da bo višina menice v vrednosti 1 mio SIT daleč od 10 % od vrednosti javnega naročila.
Po mnenju naročnika tudi ne drži navedba vlagatelja, da predmet javnega naročila ni jasno definiran, saj je naročnik storil vse kar je bilo v njegovi moči, da je predmet javnega naročila pojasnil. Naročnik navaja, da je vlagatelju jasno, kaj je predmet javnega naročila in da bodo knjižnice kupovale med letom izdane knjige posameznih založb, v odvisnosti od razpoložljivih sredstev, ni pa možno vnaprej pojasniti katere in koliko izvodov knjig bo kupila posamezna knjižnica, saj v začetku leta še sploh ni jasno kaj bo izšlo.
Navedba naročnika, da sklopi niso jasno definirani po mnenju naročnika ne drži, saj je naročnik le te navedel v javnem razpisu, v 1. in 10. členu Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, kjer je povsod nedvoumno določeno, da bo izbira opravljena po založbah in da bo izbrani kandidat sklenil pogodbo z vsako knjižnico in o tem dal tudi posebno izjavo (18 točka 8. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe).
Prav tako naročnik navaja, da ne drži navedba vlagatelja, da morajo ponudniki v II. fazi omejenega postopka predložiti ponudbe, saj naročnik v zvezi s predložitvijo ponudbe v II. fazi omejenega postopka kandidatom priznava avtonomijo, hkrati pa naročnik navaja, da ne bo izvajal sankcije, če kandidati ponudbe ne bodo oddali. Posledica nepredložitve ponudbe v II. fazi omejenega postopka je namreč po navedbi naročnika zgolj, da se ponudba ne bo vrednotila. Naročnik tako meni, da v tem delu ni kršil ZJN-1.
V zvezi z navedbo vlagatelja, da so imeli ponudniki zaradi spremembe razpisne dokumentacije premalo časa za pripravo pravilne ponudbe (v povezavi z spremembo enega od pogojev - predložitvijo izjave o 10% popustu), naročnik navaja, da s to spremembo razpisne dokumentacije niso bila zahtevana nikakršna dodatna dokazila ter da so bili ponudniki s to spremembo seznanjeni s pisnim obvestilom z dne 19.04.2005 in 24.04.2005.
Prav tako naročnik upoštevajoč navedbo vlagatelja, da iz razpisne dokumentacije jasno ne izhaja ali se bo sklenila ena pogodba ali več pogodb s posameznimi knjižnicami, poudarja, da je v 18. točki 8. člena Navodil ponudnikom za pripravo ponudbe določil, da morajo ponudniki podati izjavo, s katero se zavežejo skleniti pogodbo z vsako posamezno knjižnico. Vsebina pogodbe pa je po mnenju naročnika stvar II. faze omejenega postopka, zato je naročnik v tej fazi postopka zgolj pojasnil, da vsebine pogodbe ne bo možno spreminjati. Naročnik ugotavlja, da vsebina pogodbe tako v tej fazi postopka ne more biti predmet revizije.
Naročnik prav tako navaja, da zaradi napačnega pravnega pouka ponudniki niso bili z ničemer zavedeni in so bodo lahko pravico do revizije normalno uporabili.
V zvezi z višino stroškov, ki jih priglaša vlagatelj naročnik navaja, da je po njegovem mnenju uporaba tako visoke tarife na osnovi vrednosti spornega predmeta neutemeljena.
Naročnik je vlagatelja skladno s 17. členom ZRPJN pozval, da mu v roku treh dni po prejemu sklepa, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil, pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je podal izjavo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, z dne 24.05.2005, v kateri še navaja, da vztraja pri svojih navedbah iz zahtevka za revizijo in da naročnik v svojem sklepu s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil opisuje način izvajanja postopka oddaje javnega naročila, kar po mnenju vlagatelja kaže na to, da je razpisna dokumentacija nejasna. V zvezi z merili vlagatelj poudarja, da ne glede na to, da meril v I. fazi omejenega postopka ni potrebno objaviti, pa je merila v kolikor jih naročnik določi že v I. fazi omejenega postopka potrebno objaviti upoštevajoč vse relevantne določbe ZJN-1.
Prav tako vlagatelj poudarja, da Splošni pogoji delovanja slovenskega knjižnega trga ne predstavljajo pozitivne zakonodaje, ampak pomenijo zgolj dogovor akterjev na knjižnem trgu. Vlagatelj prav tako navaja, da je vložil zahtevek za revizijo v zvezi s predložitvijo menice iz razloga, da njegov zahtevek, ki se bi nanašal na predložitev menice kasneje ne bi bil v skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN zavržen. Vlagatelj prav tako poudarja, da je navedba naročnika, da je potrebno predložiti le eno menico v višini 1 mio SIT v nasprotju z drugimi ugotovitvami naročnika iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, saj le ta večkrat navede, da bo izbrani ponudnik sklenil pogodbo z vsako knjižnico posebej.
V izjavi o nadaljevanju postopka vlagatelj zahteva še povrnitev stroškov in sicer odvetniških stroškov v višini 50 točk za sestavo izjave o nadaljevanju, materialne stroške v višini 2% od priznanim odvetniških točk in 20 % DDV.

Po prejemu obvestila vlagatelja, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo, je naročnik z dopisom, št. JN-1/05-OB 9580/05, z dne 27.05.2005 odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je vlagatelja z dopisom, št. 018-168/05-34-1233, z dne 03.06.2005, v skladu s prvim odstavkom 21. člena ZRPJN pozvala k doplačilu takse in dostavi potrdila o plačilu takse.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 08.06.2005 Državni revizijski komisiji dostavil potrdilo o doplačilu takse.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu z tretjo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa iz razlogov navedenih v nadaljevanju.

V zvezi z navedbo vlagatelja, da podatki v objavi javnega razpisa v Uradnem listu RS (v nadaljevanju: objava javnega razpisa), ki se nanašajo na izkazovanje "Ekonomske in finančne sposobnosti - obvezna dokazila" (točka III.2.1.2 objave javnega razpisa) niso enaki podatkom navedenim v razpisni dokumentaciji, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v objavi javnega razpisa v drugi alineji točke III.2.1.2 "Ekonomske in finančne sposobnosti - obvezna dokazila", določil: "da ponudnik v zadnjih šestih mesecih pred objavo javnega naročila ni imel blokiranega transakcijskega računa - BON obrazci ali potrdilo banke ali drugo dokazilo.". V zvezi z izkazovanjem istega pogoja pa je naročnik v Razpisni dokumentaciji, Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: Navodila) v 8. točki 8. člena v delu, kjer naročnik navaja dokazila, s katerimi ponudnik dokazuje, da izpolnjuje pogoje zapisal: "dokazilo, iz katerega je razvidno, da ponudnik v zadnjih šestih mesecih ni imel blokiranega računa, kot so BON obrazci ali PODATKI iz BILANCE USPEHA in PODATKI IZ BILANCE STANJA, ki jih vodi pristojni davčni urad ali potrdilo poslovne banke, ki vodi ponudnikov račun.".
Na tem mestu velja tako opozoriti na prvi odstavek 43. člena ZJN-1, ki določa: "Če naročnik zahteva kot dokaz o izpolnjevanju ekonomskih in finančnih pogojev iz 42.a člena tega zakona dokazila, mora v objavi javnega razpisa ali v povabilu k oddaji ponudb natančno navesti, katera dokazila bo štel kot ustrezna.". Upoštevajoč dejstvo, da je šteti zahtevani pogoj (da ponudnik v zadnjih šestih mesecih pred objavo javnega naročila ni imel blokiranega transakcijskega računa) med ekonomsko- finančne pogoje navedene v 42.a členu ZJN-1, velja ugotoviti, da bi moral naročnik že v objavi javnega razpisa natančno navesti katera dokazila bo štel kot ustrezna, kar posledično pomeni, da naročnik v razpisni dokumentaciji ne sme širiti nabora dokazil, s katerim ponudnik izkazuje izpolnjevanje tega pogoja (ne glede na dejstvo, da ponudnikom olajšuje izkazovanje tega pogoja). Prav tako naročnik ne sme v objavi javnega razpisa v Uradnem listu RS zgolj navesti, da bo upošteval tudi "druga" dokazila (kot je to storil naročnik), temveč mora, kot izhaja iz 43. člena ZJN-1 dokazila eksplicitno (natančno) navesti. Glede na navedeno je ta navedba vlagatelja utemeljena.

Prav tako vlagatelj navaja, da merila navedena v objavi niso enaka merilom navedenim v razpisni dokumentaciji. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v objavi javnega razpisa v točki IV.2. navedel, da bo merilo za oddajo javnega naročila najnižja cena, med tem ko iz 9. člena Navodil izhaja, da bo v II. fazi postopka kot merilo upošteval popust za knjige posamezne založbe oziroma za neknjižno gradivo.
Naročnik je v objavi spremembe javnega naročila v Uradnem listu RS, št. 43/2005, z dne 29.04.2005, pod število objave Ob-11875/05, objavil, da se spremeni točka IV.2) "Merila" in sicer tako, da se besedilo najnižja cena zamenja z besedilom najvišji popust. ZJN-1 je v zvezi z objavo meril zelo jasen saj v prvem odstavku 50. člena določa, da mora naročnik objaviti enaka merila v objavi javnega razpisa za oddajo javnega naročila in v razpisni dokumentaciji. V tretjem odstavku 50. člena ZJN-1 določa: "Po objavi naročila ali oddaji povabila v omejenem postopku naročnik več ne sme spreminjati meril.".
Glede na dejstvo, da je naročnik naknadno spremenil merilo iz objave javnega razpisa ter v objavi spremembe v Uradnem listu RS, št. 43/2005, z dne 29.04.2005 navedel, da je merilo "najvišji popust", Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s tem svojim ravnanjem kršil tretji odstavek 50. člena ZJN-1, ki eksplicitno določa, da naročnik po objavi javnega razpisa (tudi v primeru omejenega postopka) meril več ne more spreminjati. Enako velja tudi v primeru omejenega postopka, če naročnik merila objavi v I. fazi omejenega postopka.
Prav tako Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik z dopisom vsem ponudnikom, ki so dvignili razpisno dokumentacijo, z dne 25.04.2005, uvedel "dopolnilno merilo "plačilni rok", ki ga bo uporabil v primeru, da bo dva ali več ponudnikov ponudilo isto višino popusta.
Državna revizijska komisija opozarja, da ima naročnik pravico v skladu s 25. členom ZJN-1 razpisno dokumentacijo spremeniti ali dopolniti, vendar pa po objavi naročila naročnik ne sme več spreminjati meril, uporabi pa lahko samo tista merila, ki jih je navedel, opisal in ovrednotil v razpisni dokumentaciji (tretji odstavek 50. člena ZJN-1). Določitev meril in njihovo vrednotenje je ena najpomembnejših sestavin postopka oddaje javnega naročila. Merila in njihovo vrednotenje ponudnikom vnaprej povedo, kateri elementi v ponudbah, ki presegajo zahtevane, bodo vplivali na izbiro najugodnejše ponudbe. Namen vnaprejšnje določitve, opisa in ovrednotenja ponudb je v tem, da se ponudniki seznanijo z bodočim ocenjevanjem ponudb in da skladno s tem pripravijo svoje ponudbe, hkrati pa lahko vsak izmed ponudnikov po sprejemu odločitve o oddaji javnega naročila preveri, ali je naročnik opravil oceno ponudb skladno z vnaprej opredeljenimi merili. Le na ta način lahko ponudniki pripravijo ne samo pravilno, temveč tudi konkurenčno ponudbo, torej takšno, ki kar najbolj ustreza ekonomskim pričakovanjem naročnika.
Naročnik je prav tako z uvedbo "dopolnilnega merila" kršil določilo ZJN-1, ki določa, da so merila v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji enaka (prvi odstavek 50. člena ZJN-1) in določilo, ki določa, da se po objavi javnega razpisa merila več ne smejo spreminjati (tretji odstavek 50. člena ZJN-1).
Prav tako Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik tudi v primeru, upoštevanja zgolj prvotne objave merila v Uradnem listu RS (najnižja cena) v primerjavi z določilom razpisne dokumentacije (9. člen Navodil), kršil prvi odstavek 50. člena ZJN-1 s tem, ko v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji ni navedel istega merila za izbor najugodnejše ponudbe.
Velja poudariti, da ZJN-1 od naročnikov ne zahteva, da merila objavijo že v I. fazi omejenega postopka, vendar pa na tem mestu Državne revizijska komisija opozarja, da mora naročnik v primeru objave meril v I. fazi omejenega postopka spoštovati vsa zakonska določila, ki se nanašajo na določitev merila (poglavje 2.8. Merila za izbiro najugodnejše ponudbe).
Navedeno v nadaljevanju sicer ni vplivalo na odločitev Državne revizijske komisije v zvezi s to navedbo, vendar Državna revizijska komisija na tem mestu zgolj opozarja, da naročnik v 9. členu Navodil ne definira za kakšen popust gre, saj zgolj navaja: "V II. fazi postopka bo kot merilo upoštevan popust za knjige posamezne založbe oziroma za neknjižno gradivo". Navedeno posledično pomeni, da merilo v razpisni dokumentaciji ni ovrednoteno in opisano, saj iz razpisne dokumentacije ni mogoče razbrati ali bo naročnik upošteval "najvišji" ali "najnižji" popust in od katerih vrednosti se bo le - ta obračunal.

Tudi v zvezi z navedbo vlagatelja, da v razpisni dokumentaciji naročnik ni definiral način izpolnjevanja pogojev v primeru oddaje skupne ponudbe, čeprav iz objave javnega razpisa v točki III.1.3. izhaja, da lahko ponudniki oddajo tudi skupno ponudbo, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je tudi ta navedba utemeljena, saj ZJN-1 v zadnjem odstavku 47. člena določa: "Pri skupnih ponudbah se izpolnjevanje pogojev iz 42. člena tega zakona ugotavlja za vsakega izvajalca posamično, izpolnjevanje pogojev po 42.a in 43. členu tega zakona pa skladno s predmetom javnega naročila za vse izvajalce skupaj. Naročnik mora način ugotavljanja sposobnosti po 42.a in 43. členu tega zakona pri skupnih ponudbah določiti v razpisni dokumentaciji.". Glede na navedeno zakonsko določilo iz katerega izhaja obveznost naročnika, da mora pogoje za ugotavljanje sposobnosti po 42.a in 43. členu ZJN-1 pri skupnih ponudbah določiti v razpisni dokumentaciji, velja ugotoviti, da naročnik razpisne dokumentacije ni pripravil tako, da bi ponudniki na njeni osnovi lahko pripravili pravilno ponudbo (prvi odstavek 23. člena ZJN-1). Ponudnikom namreč zaradi dejstva, da naročnik ni določil načina ugotavljanja sposobnosti v primeru oddaje skupne ponudbe, ni znan način izpolnjevanja in izkazovanja pogojev po 42.a in 43. členu ZJN-1 in s tem tudi priprava pravilne ponudbe. Upoštevajoč eksplicitne zahteve ZJN-1 v zvezi s predložitvijo skupne ponudbe Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni mogoče slediti argumentaciji naročnika, da je možnost oddaje skupne ponudbe zgolj teoretične narave, saj pozna knjižni trg na katerem produkcijo knjig nudi posamezni knjigotržec oziroma založnik.

V zvezi z navedbo vlagatelja, da je naročnik po objavi javnega razpisa spreminjal zahteve glede finančnih zavarovanj Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v objavi javnega razpisa v Uradnem listu RS, v točki III.1.1) Obvezni depoziti in jamstva navedel: "menica za resnost ponudbo v znesku 1 mio SIT v drugi fazi postopka". Naročnik je v 9. členu Navodili povzel navedeno določbo iz objave javnega razpisa, vendar je naknadno z dopisom, z dne 19.04.2005, vsem ponudnikom, ki so dvignili razpisno dokumentacijo podal dodatno pojasnilo v zvezi s predložitvijo menice. Tako je naročnik v 3. točki obvestila, z dne 19.04.2005, med drugim navedel: "V drugi fazi postopka pa lahko naročnik zahteva menico v višini 10% ponudbene vrednosti javnega naročila.
V drugi fazi postopka bodo morali kandidati predložiti menico za resnost ponudbe v višini 1 mio SIT, za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti pa največ v višini 10% pogodbene vrednosti.".
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik tekom postopka oddaje javnega naročila spreminjal zahteve v zvezi s finančnimi zavarovanji, poleg tega pa je v dodatnih pojasnilih, določil, da bo zahteval zavarovanje tudi za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, česar pa ni navedel že v objavi javnega razpisa. Velja zapisati, da so določila, ki se nanašajo na predložitev menice za resnost ponudbe nejasna in dvoumna, saj iz določil ni jasno razvidno ali je potrebno predložiti menico za resnost ponudbe v višini 10% od ponudbene vrednosti oziroma menico v višini 1 mio SIT. Navedena nejasnost pomeni kršitev prvega odstavka 23. člena ZJN-1, ki od naročnikov zahteva, da pripravijo takšno razpisno dokumentacijo, da bo na njeni osnovi omogočena priprava pravilne ponudbe.
Prav tako Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik z dodatnimi pojasnili, z dne 19.04.2005, zahteval še, da ponudniki v II. fazi omejenega postopka predložijo tudi menico za zavarovanje dobre izvedbe pogodbenih obveznosti, kar pa naročnik ni navedel v objavi javnega razpisa v Uradnem listu RS, s čimer je naročnik kršil drugi odstavek 23. člena ZJN-1, ki določa, da morajo biti podatki v razpisni dokumentaciji enaki podatkom v objavi javnega razpisa.
Na tem mestu velja pripomniti, da naročnik lahko spreminja in dopolni razpisno dokumentacijo v skladu s 25. členom ZJN-1, vendar mora naročnik hkrati spoštovati določilo drugega odstavka 23. člena ZJN-1, kar pomeni, da mora vse spremembe razpisne dokumentacije, ki vplivajo na vsebino objave javnega razpisa, objaviti v Uradnem listu RS.

Upoštevajoč zgoraj zapisano so vse navedbe vlagatelja, ki se nanašajo na neskladnost objave javnega razpisa v primerjavi z razpisno dokumentacijo utemeljene in glede na naravo kršitev zahtevajo razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila.

V zvezi z odpravo pogoja, da morajo ponudniki predložiti izjavo, da nudijo najmanj 10% popust, Državna revizijska komisija ugotavlja, da so bili s spremembo tega pogoja ponudniki seznanjeni z dopisom, z dne 19.04.2005 in tudi dne 25.04.2005 ter da je bila sprememba tega pogoja objavljena v Uradnem listu RS, št. 43/2005, z dne 29.04.2005. Prav tako velja zapisati, da je bil rok za predložitev ponudb spremenjen in sicer je bil kot nov rok za sprejem ponudb določen 05.05.2005. ZJN-1 v 25. členu (Spremembe in dopolnitve razpisne dokumentacije) v četrtem odstavku med drugim določa, da v primeru, če naročnik spremeni ali dopolni razpisno dokumentacijo šest dni ali manj pred rokom, določenim za predložitev ponudb, mora glede na obseg in vsebino sprememb, ustrezno podaljšati rok za predložitev ponudb. Državna revizijska komisija ugotavlja, upoštevajoč nov rok za oddajo ponudb (05.05.2005) in upoštevajoč, da so bili ponudniki seznanjeni s spremembo spornega pogoja z dopisi z dne 19.04.2005 in tudi dne 25.04.2005, da naročnik ni kršil določil 25. člena ZJN-1 in da je ponudnikom ostalo dovolj časa za pripravo pravilne ponudbe. Pri tem velja posebej opozoriti, da navedena sprememba od ponudnikov ni zahtevala predložitve nobenih dodatnih potrdil in dokazil, temveč je zgolj določala, da jim izjave, da nudijo najmanj 10% popust ni potrebno predložiti. Navedba vlagatelja glede na zapisano ni utemeljena.

Vlagatelj prav tako opozarja, da predmet javnega naročila ni jasno opredeljen in da je tako le s težavo mogoče razbrati, da se javno naročilo oddaja po sklopih. Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz objave javnega razpisa izhaja, da naročnik oddaja javno naročilo po sklopih (II.1.9), vendar sklopov naročnik v objavi javnega razpisa ni opredelil. V razpisni dokumentaciji naročnik v Navodilih, 1. členu navaja, da je 1. sklop dobava knjig po založbah in 2. sklop dobava neknjižnega gradiva. Velja ugotoviti, da je iz zapisane opredelitve mogoče razbrati, da je javno naročilo razdeljeno na dva sklopa in sicer knjige in neknjižno gradivo, vendar Državna revizijska komisija hkrati ugotavlja, da bi sklop (lahko) predstavljale tudi knjige posamezne založbe, vendar tega ni mogoče z gotovostjo trditi. Pri tem velja posebej opozoriti, da je naročnik v tretjem odstavku 10. člena Navodil določil, da bo za dobavo knjig in neknjižnega gradiva vsake založbe izbral najugodnejšega ponudnika. Prav tako Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz naročnikovega sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo izhaja, da bo naročnik naročal po posameznih založbah.
Iz zapisanega velja zaključiti, da je naročnik sicer določil dva sklopa, vendar pa bo naročnik izbral najugodnejšega ponudnika za knjige po posameznih založbah, kar posledično pomeni, da posamezen sklop lahko predstavlja tudi produkcija določene založbe. Tako iz razpisne dokumentacije ni mogoče jasno razbrati števila sklopov oziroma ali je predmet javnega naročila res razdeljen samo na dva sklopa (knjige in neknjižno gradivo) oziroma ali posamezni sklop (znotraj dveh navedenih sklopov) predstavljajo tudi vse knjige posamezne založba izdala.
Ne glede na to, da naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo navaja, da je vsem ponudnikom znano, da se naročnik z predmetnim javnim razpisom zavezuje od izbranih ponudnikov kupiti tiste knjige, ki bodo med letom izdane in jih bo naročnik kupil, če se bo za to odločil, pa iz Navodil ni mogoče jasno razbrati dejanskega števila in obsega posameznega sklopa (upoštevajoč, da posamezni sklop lahko predstavljajo tudi knjige določene založbe). Na tem mestu velja zapisati, da mora naročnik v skladu z prvim odstavkom 23. člena ZJN-1 pripraviti takšno razpisno dokumentacijo, ki omogoča oddajo pravilne ponudbe, kar v konkretnem primeru pomeni, da bi moral naročnik v razpisni dokumentaciji natančno definirati posamezne sklope (tako, da je omogočena oddaja ponudb za posamezne sklope), prav tako pa bi moral natančno definirati tudi predmet posameznega sklopa (če že ne more natančno določiti obsega posameznega sklopa). Vse zgoraj zapisano velja tudi za neknjižno gradivo.
Glede na dejstvo, da iz razpisne dokumentacije ni mogoče razbrati posameznih sklopov na katere je razdeljeno javno naročilo, prav tako pa ni mogoče natančno razbrati predmeta posameznega sklopa je ta navedba vlagatelja utemeljena. Hkrati je potrebno tudi ugotoviti, da naročnik ni jasno opredelil predmeta javnega naročila na način, ki bi bil ponudnikom razumen na nedvoumen način in ne bi dopuščal različne razlage, s čimer je naročnik posledično kršil 23. člen ZJN-1.

Kot sporno vlagatelj navaja, tudi določilo naročnika, da morajo kandidati, ki jim je priznana sposobnost v II. fazi postopka oddati svojo ponudbo, ker naj bi s tem določilom naročnik posegal v njihovo avtonomno sfero. V zvezi s to navedbo vlagatelja Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v drugem odstavku 10. člena Navodil od kandidatov zahteval obvezno predložitev ponudbe v II. fazi omejenega postopka (uporabil je termin "morali"). Kljub temu, da naročnik na nepredložitev ponudbe ne veže nikakršnih sankcij in hkrati tudi pritrjuje navedbi vlagatelja, da je predložitev ponudbe v II. fazi omejenega postopka stvar avtonomne volje ponudnika pa velja zapisati, da je takšna zahteva naročnika nedopustna, saj je oddaja ponudbe (tudi v II. fazi omejenega postopka) pravica in ne dolžnost kandidata s priznano sposobnostjo.
Ker s to zahtevo naročnik posega v poslovno sfero ponudnikov, saj gre v zvezi z oddajo ponudbe v II. fazi postopka za poslovno določitev ponudnika, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je ta navedba vlagatelja utemeljena.

Upoštevajoč vse ugotovitve, ki se nanašajo na uvedbo dopolnilnega merila "plačilni rok", je Državna revizijska komisija odločala tudi o vprašanju ali je razpisna dokumentacija v delu, ki se nanaša na dopolnilno merilo "plačilni rok" sama s seboj v nasprotju. V zvezi s tem dopolnilnim merilom je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v obvestilu o spremembi razpisne dokumentacije, z dne 25.04.2005, določil, da bo v primeru, če bosta dva ali več ponudnikov ponudilo isto višino popusta, kot dodatno merilo upošteval plačilni rok, ki ga bo ponudil posamezni ponudnik. Ob tem Državna revizijska komisija ugotavlja da je naročnik v 10. točki 8. člena Navodili, kot pogoj za priznanje sposobnosti določil, da mora ponudnik nuditi 45. dnevni plačilni rok, kar dokazuje z izjavo o plačilnem roku - OBR-I/8. Naročnik je v Navodilih v 8. členu prav tako določil, da morajo biti izjave predložene na predpisanih obrazcih brez dodatnih pogojev ter da se pripisi in dodatni pogoji ponudnika ne bodo upoštevali. Iz obrazca IZJAVA O PLAČILNEM ROKU - OBR- I/7 (in ne OBR - I/8, kot je navedel naročnik v Navodilih) izhaja, da je naročnik od ponudnikov zahteval, da s podpisom tega obrazca izjavijo, da nudijo 45. dnevni plačilni rok, ki začne teči z dnem potrditve fakture s strani naročnika. Glede na navedena določila Navodil Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v tem delu razpisna dokumentacija sama s seboj v nasprotju, saj ponudnikom onemogoča, da bi ponudili daljši plačilni rok (saj morajo ponudniki nuditi 45 dnevni plačilni rok), hkrati pa se s spremembo razpisne dokumentacije uvaja kot dopolnilno merilo plačilni rok (izbran bo tisti, ki bo ponudil daljši plačilni rok). Tako ponudniki sploh ne morejo ponuditi daljšega plačilnega roka kot 45. dni, kar pomeni, da naročnik ponudb ne more vrednotiti po dopolnilnem merilu "dopolnilni rok" (v primeru, ko bi bilo le tega v skladu z razpisno dokumentacijo potrebno uporabiti). Razpisna dokumentacija je, upoštevajoč tudi zgoraj omenjeno spremembo razpisne dokumentacije, nejasna in dvoumna in ne omogoča pripravo pravilne ponudbe, kar posledično pomeni kršitev prvega odstavka 23. člena ZJN-1, zato je Državna revizijska komisija ugotovila, da je ta navedba vlagatelja utemeljena.

V zvezi z merilom najvišji popust vlagatelj prav tako navaja, da to merilo ne zagotavlja razvrščanja ponudb na nediskriminatorni način in hkrati tudi ne zagotavlja tudi najnižje cene. Upoštevajoč že ugotovljeno kršitev v zvezi z določitvijo meril, Državna revizijska komisija na tem mestu zgolj ugotavlja, da tudi v primeru neupoštevanja spremembe merila (saj sprememba meril po objavi ni več dopustna), upoštevajoč zgolj merilo popust (kot je bil le ta določen v razpisni dokumentaciji), to merilo po mnenju Državne revizijske komisije ne "pomeni" in ne predstavlja najnižje cene, še posebej če upoštevamo, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni opredelil za kakšen popust gre (najvišji ali najnižji). Merilo najvišji popust bi namreč pomenilo tudi najnižjo ceno, vendar le v primeru, če bi bili vsi ponudniki zavezani ponuditi iste cene za posamezno knjigo. V konkretnem primeru pa ni mogoče ugotoviti in zagotoviti, da bodo vsi ponudniki ponujali knjige po istih cenah, od katerih se bo nato obračunal najvišji popust. Državna revizijska komisija ugotavlja, da tudi Splošni pogoje delovanja slovenskega knjižnega trga v konkretnem primeru ne zagotavljajo enotne cene za knjižno gradivo, saj so to zgolj priporočila akterjem na trgu, poleg tega pa je določilo, iz Splošnih pogojev delovanja slovenskega knjižnega trga, ki se nanaša na enotno ceno v postopku presoje skladnosti z Zakonom o preprečevanju omejevanja konkurence (Uradni list RS, št. 99/2004, z dne 10. 9. 2004) pred Uradom za varstvo konkurence. Prav tako pa velja poudariti, da je naročnik to merilo uporabil tudi za neknjižno gradivo, za katerega prav tako ni podano nikakršno zagotovilo, da ga bodo ponudniki ponujali po enotnih cenah.
Upoštevajoč zapisano tako Državna revizijska komisija zaključuje, da naročnik merila "popust" v razpisni dokumentaciji ni opisal in ovrednotil, saj ni določil ali bo upošteval najvišji ali najnižji popust. V zvezi z merilom "popust", upoštevajoč dejstvo, da cena posamezne knjige oziroma neknjižnega gradiva ni enaka in upoštevajoč navedbe naročnika, da naj bi tako opredeljeno merilo zagotavljalo najnižjo ceno, Državna revizijska komisija prav tako ugotavlja, da merilo "popust", kot ga je naročnik določil v razpisni dokumentaciji ne zagotavlja najnižje cene, kar posledično lahko pripelje do neenakopravnega obravnavanja ponudnikov (kršitev drugega odstavka 50. člena ZJN-1). Ker merilo "popust", kot ga je naročnik določil v razpisni dokumentaciji ni jasno opredeljeno, prav tako pa ne zagotavlja enakopravnega obravnavanja ponudnikov je navedba vlagatelja v tem delu utemeljena.

Že ob ugotovljeni nejasnosti v zvezi z predložitvijo menice za zavarovanje resnosti ponudbe oziroma za zavarovanje dobre izvedbe pogodbenih obveznosti je Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni presojala navedb vlagatelja, da je zahteva naročnika po predložitvi teh dveh menic v nasprotju s 7. oziroma 9. členom Pravilnika o vrstah finančnih zavarovanj.
Glede na to, da je Državna revizijska komisija že ugotovila, da je naročnik v zvezi z določitvijo finančnih zavarovanj (predložitev menic) kršil 23. člen ZJN-1, saj je razpisna dokumentacija v tem delu nejasna, se v nadaljevanju ni opredeljevala do navedb vlagatelja v zvezi s kršitvijo 7. oziroma 9. členom Pravilnika o vrstah finančnih zavarovanj. Presoja teh navedb v tej fazi postopka ni mogoča, glede na dejstvo, da so te določbe razpisne dokumentacije, kot je bilo že zgoraj ugotovljeno, neskladne z 23. členom ZJN-1 (in jih mora v primeru ponovitve postopka naročnik uskladiti z veljavno zakonodajo). Hkrati pa Državna revizijska komisija tudi poudarja, da odločitev o teh navedbah nikakor ne more vplivati na odločitev Državne revizijske komisije.
Ob tem Državna revizijska komisija pripominja, da mora naročnik upoštevajoč zgoraj navedene razloge, zaradi katerih je bilo navedbi vlagatelja v delu, ki se nanaša na predložitev finančnih zavarovanj, ugodeno v primeru ponovitve postopka oddaje javnega naročila, jasno in nedvoumno opredeliti zahteve po predložitvi finančnih zavarovanj, ki bodo lahko v kolikor ne bodo določene v skladu z veljavno zakonodajo ponovno predmet novega revizijskega zahtevka.

Vlagatelj navaja, da je naročnik, določil, da bodo ponudniki v II. fazi omejenega postopka imeli možnost kreirati pogodbo v delu, ki se nanaša na tehnično izvedbo pogodbenih določil, pri tem pa naročnik ne pojasni termina "tehnična izvedba pogodbenih določil". V zvezi s to navedbo vlagatelja Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v dodatnih pojasnilih razpisne dokumentacije, z dne 19.04.2005 dopustil možnost dopolnitve pogodbe v tehničnih izvedbah pogodbenih določil. Prav tako pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni pojasnil termina "tehnična izvedba pogodbenih določil", kar posledično pomeni, da iz razpisne dokumentacije in dodatnih pojasnil ni razvidno v katerem delu in na kakšen način se bodo lahko spreminjala pogodbena določila. Ugotovljena nedefiniranost termina posledično lahko pripelje do neenakopravnega obravnavanja ponudnikov (kršitve 7. člena ZJN-1), saj lahko povzroči, da bo v II. fazi omejenega postopka, naročnik posameznim ponudnikom lahko dopusti različne posege v pogodbena določila. Glede na dejstvo, da mora naročnik v skladu s prvim odstavkom 7. člena ZJN-1 zagotoviti, da med ponudnik v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanj, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je ta navedba vlagatelja utemeljena.

Glede navedbe vlagatelja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji podal napačen pravni pouk, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v 11. členu (predzadnji odstavek) navedel, da se kopija zahtevka posreduje Uradu za javna naročila, čeprav bi naročnik moral navesti, da se kopija zahtevka posreduje Ministrstvu za finance. Čeprav ugotovljena nepravilnost v zvezi s pravnim poukom v primeru vložitve zahtevka za revizijo ne bi vplivala na pravico do pravnega varstva vlagatelja, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je tudi ta navedba vlagatelja utemeljena, saj naročnik vlagatelju ni podal pravnega pouka v skladu z 12. členom ZRPJN.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka sklepa utemeljena.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo priglasil stroške, ki jih je imel v zvezi z revizijo, in sicer stroški plačila takse, strošek zastopanja po odvetniku, skupaj s 2% materialnimi stroški in pripadajočim DDV. Državna revizijska komisija je skladno s petim odstavkom 22. člena ZRPJN odločila, da mora naročnik vlagatelju povrniti znesek plačane takse v višini 200.000,00 SIT, stroške sestave revizijskega zahtevka v višini 3000 odvetniških točk in stroške sestave izjave o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo v višini 50 točk, kar ob upoštevanju odvetniške točke 110 SIT znese 335.500,00 SIT in še materialne stroške v višini 2% od priznanih odvetniških točk kar znese 6.710,00 SIT, vse povečano za 20% DDV (skupaj 410.652,00 SIT z DDV). Stroški revizijskega postopka tako skupaj znašajo 610.652,00 SIT.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 13.06.2005

Franci Kodela
član Državne revizijske komisije


Vročiti:
- Zveza splošnih knjižnic Slovenije, Parmova 9, Ljubljana
- Odvetniška pisarna Miro Senica in odvetniki, Barjanska cesta 3, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana