018-166/2005 RTV Slovenija

Številka: 018-166/05-33-1212

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur.l. RS, štev. 78/99, 90/99,110/02 in 42/04; v nadaljevanju: ZRPJN), po članu Jožefu Kocuvanu, ob sodelovanju višje svetovalke Tatjane Falout, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za najem zunanjih prevozov in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj AVTOPREVOZNIšTVO ZDRAVKO REŽEN s.p., Mlakarjeva 38, Trzin, ki ga zastopa Odvetniška družba ČEFERIN o.p., Taborska c. 13, Grosuplje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Radiotelevizija Slovenija, Javni zavod, Kolodvorska 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 02.06.2005

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, vsebovana v Odločitvi o oddaji javnega naročila RTV 013/2005-1L-ODP/S, z dne 03.05.2005, v delu, ki se nanaša na sklop A: najem 6-ih kombijev.

1. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 258.400,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 14.02.2005 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Naročnik je v Uradnem listu RS, št. 23-24, z dne 11.03.2005, pod številko objave Ob-6560/05 objavil javni razpis za oddajo javnega naročila za najem zunanjih prevozov v štirih sklopih (sklop A - najem kombi 8+1 sedež, skupno 6 kombijev, sklop B - najem mali avtobus 20-25 sedežev, sklop C- najem kamion tovorni do 5 ton in sklop Č najem kombi furgon za prevoz tovora). Naročnik je z Odločitvijo o oddaji javnega naročila RTV 013/2005-1L-ODP/S, z dne 03.05.2005 ponudnike obvestil, da je oddal izvedbo naročila naslednjim ponudnikom: v sklopu A ponudniku Prevozi Fortuna, Peter Fortuna s.p., Ljubljana, ponudniku štimbi d.o.o., Grosuplje (v nadaljevanju: drugo izbrani ponudnik) in ponudniku Prevoz stvari in oseb Korenin Janez s.p., Ljubljana (in sicer vsakemu izmed njih za dva kombija), v sklopu B ponudniku Petek Vip, prevozi in posredništvo d.o.o., Ljubljana, v sklopu C in Č pa ponudniku Fortuna Peter Fortuna s.p., Ljubljana.
V obrazložitvi odločitve naročnik navaja, da je prejel sedem pravočasnih ponudb, od katerih sta bili dve nepravilni ter da je na podlagi pregleda in ocenjevanja ponudb po edinem merilu cene izbral najugodnejše ponudnike po posameznih sklopih.

Zoper zgoraj navedeno odločitev naročnika v sklopu A je vlagatelj pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je naročnik kršil določilo 4. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1, ki ureja temeljno načelo javnega naročanja, to je načelo gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev. V skladu s slednjim, navaja vlagatelj, naj bi se nakupi opravili s čim manj sredstvi, porabljena sredstva bi morala zagotavljati ustrezno kakovost hkrati pa naj bi predmeti javnih naročil sledili potrebam javnega sektorja. Naročnik je v obrazložitvi izpodbijane odločitve zapisal, da je komisija naročnika po vsebinskem pregledu ponudb ugotovila, da so vse ponudbe tudi pravilne ter je zato opravila postopek ocenjevanja na podlagi edinega merila cena. ZJN-1 v 51. členu določa, da je merilo za ocenitev ponudbe lahko ekonomsko najugodnejša ponudba ali najnižja cena. V konkretnem primeru, navaja vlagatelj, gre za kriterij ekonomsko najugodnejše ponudbe, ne pa za kriterij najnižje cene tudi zato, ker je kriterij najnižje cene primeren le tedaj, ko je kakovost predmeta javnega naročila tipizirana oziroma kadar odmiki od kakovosti niso možni.
Vlagatelj navaja, da ZJN v 41. členu določa, da mora naročnik v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji navesti pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku in da se izpolnjevanje pogojev dokazuje z listinami, ki jih mora ponudnik predložiti v svoji ponudbi. V drugem odstavku 41. člena ZJN-1 so določeni primeri, pod katerimi mora naročnik izločiti ponudnika, in med njimi v 7. točki, če ne razpolaga z zadostnimi tehničnimi zmogljivostmi in (v 8. členu), če je ponudnik dal zavajajoče podatke.
V skladu s 54. členom ZJN-1 naročnik ne sme zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršnekoli spremembe vsebine ponudbe, vključno s spremembo cene in takih sprememb, ki bi iz nepravilne ponudbe (kot je bila po mnenju vlagatelja ponudba drugo izbranega ponudnika) le-to naredila pravilno. Iz zapisnika o odpiranju ponudb je mogoče ugotoviti, kdo so ponudniki in kakšne pogoje ponujajo.
Vlagatelj navaja, da je v konkretnem primeru naročnik pri vsebinskem pregledu ponudbe drugo izbranega ponudnika ugotovil, da slednji v sklopu A ponuja dve vozili in da ima eno izmed njih, to je Mercedes Benz Viano 2.2 samo 8 in ne 9 sedežev, kot je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji. Iz navedenih razlogov je naročnik navedenega ponudnika pozval k obrazložitvi ponudbe. Drugo izbrani ponudnik je naročniku pripeljal vozilo na ogled ter hkrati predložil prometno dovoljenje in homologacijo za predmetno vozilo. Iz predloženih dokumentov je bilo razvidno, navaja vlagatelj, da ima sporno vozilo 9 sedežev (8+1), kot je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji. Ne gre pa spregledati dejstva, da je bila homologacija izdana dne 19.04.2005, prav tako je bilo prometno dovoljenje popravljeno šele dne 21.04.2005, oboje šele po javnem odpiranju ponudb, kar pomeni, da ponudba predmetnega ponudnika ne izkazuje zadnjega dejanskega stanja.
Glede na navedeno vlagatelj meni, da bi moral naročnik ponudbo drugo izbranega ponudnika iz obravnavanega postopka oddaje predmetnega javnega naročila izločiti.
Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov revizijskega postopka po predloženem stroškovniku (in sicer 200 točk za posvet s stranko in pregled listin, 2000 točk za sestavo zahtevka za revizijo, 20% DDV in povrnitev plačane takse).

Naročnik je s sklepom, z dne 20.05.2005, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo naročnik najprej navaja, da bi moral vlagatelj glede izbire meril zahtevek za revizijo, skladno s petim odstavkom 12. člena ZRPJN, vložiti pred prejemom odločitve o oddaji naročila.
Glede drugo navedenega revizijskega očitka naročnik ugotavlja, da vlagatelj očita kršitev 41. člena ZJN, ki ni več veljaven, kar pomeni, da njegove navedbe ne vzdržijo, ker so v nasprotju z veljavno zakonodajo.
Naročnik navaja, da je v razpisni dokumentaciji v točki 3.2. - Potrebe po vozilih glede na sklope, in sicer pri sklopu A zapisal:
"Sklop A: Kombi 8+1 sedež: število vozil, ki jih mora ponuditi ponudnik: najmanj dve vozili; vozilo mora imeti 9 sedežev (voznik + še 8 sedežev)".
Pogoj je torej bil, da imata (vsaj) dve ponujeni vozili v obravnavanem sklopu 9 sedežev (voznik + še 8 sedežev). Ta zahteva ni bila pogojena s predložitvijo dokumentov (kot sta prometno dovoljenje oz. homologacija, pač pa je bil pogoj izpolnjen že z dejstvom, da ima ponujeno vozilo 9 sedežev.
Ponudniki so morali, navaja naročnik, med drugim predložiti tudi potrdila pristojnega organa, ki izdaja licence v cestnem prometu (tako generalno licenco, kot tudi licence za vsa vozila, s katerimi bo opravljal razpisano storitev). Iz navedene dokumentacije je lahko naročnik ugotovil registrsko oznako ponujenega vozila, veljavnost licence, znamko vozila in tip vozila, s katerim ponudnik sodeluje pri predmetnem javnem naročilu.
Naročnik dalje navaja, da je pri vsebinskem pregledu ponudbe drugo izbranega ponudnika ugotovil, da le-ta ponuja dve vozili, med njima tudi z vozilom Mercedes Benz Viano 2.2. Ker po splošnih podatkih glede navedenega vozila, ni bilo jasno, ali ima vozilo 9 sedežev, je naročnik ponudnika pozval k pojasnilu, v skladu z določili 54. člena ZJN-1 ter hkrati zahteval ogled vozila.
Ponudnik je vozilo pripeljal na ogled ter hkrati predložil še fotokopijo prometnega dovoljenja (izdano dne 21.04.2005) ter fotokopiji potrdila o skladnosti za vozilo homologiranega tipa za predmetno vozilo (izdano 19.04.2005).
Za izpolnitev predmetnega pogoja, navaja naročnik je torej moralo predmetno vozilo na dan roka za oddajo ponudb, to je dne 13.04.2005, imeti 9 sedežev. Zato je naročnik preveril, kdaj je predmetni ponudnik vložil vlogo za pregled in odobritev predelanega vozila (homologacijo) pri podjetju Promet d.o.o., Ljubljana. Naročnik je ugotovil, da je predmetni ponudnik pri podjetju Promet d.o.o., Ljubljana, vložil vlogo za pregled in odobritev predelave vozila, kar pomeni, da je imelo sporno vozilo 9 sedežev že dne 08.04.2005.
Naročnik še opozarja, da bi moral vlagatelj, v kolikor se z zgoraj navedenimi pogoji iz razpisne dokumentacije ni strinjal, revizijski zahtevek vložiti pred prejemom izpodbijane odločitve (peti odstavek 12. člena).

Vlagatelj je z dopisom, z dne 25.05.2005, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, z dne 26.05.2005, ki ga je Državna revizijska komisija prejela istega dne, na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je zaradi razjasnitve nekaterih dejanskih vprašanj na podlagi tretjega odstavka 21. člena ZRPJN dne 31.05.2005 Javno podjetje Ljubljanski potniški promet d.o.o., Ljubljana (Sektor Tehnični pregledi in homologacija vozil) zaprosila za pojasnila, ki jih je prejela še istega dne.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter prejetih dodatnih pojasnil je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Vlagatelj najprej očita naročniku, da v predmetnem postopku oddaje javnega naročila (edino) merilo najnižja cena ni primerno in da je naročnik s postavitvijo le-tega kršil temeljno načelo gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev.
Naročnik mora objaviti enaka merila v objavi javnega razpisa za oddajo naročila in v razpisni dokumentaciji (prvi odstavek 50. člena ZJN-1). Merila, po katerih naročnik izbira najugodnejšo ponudbo, morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena. Merila ne smejo biti diskriminatorna in morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega naročila in morajo prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb (drugi odstavek 50. člena ZJN-1). Kot izhaja iz zgoraj citiranih določb je določitev meril za izbiro najugodnejše ponudbe (ter njihov opis in ovrednotenje) v skladu z zakonom časovno uvrščeno že v fazo priprave razpisne dokumentacije zato bi bilo potrebno morebitne spore, ki se pojavijo v zvezi z le-temi, razreševati najkasneje do prejema odločitve o dodelitvi naročila (peti odstavek 12. člena ZRPJN). Določil razpisne dokumentacije, pozneje v revizijskem postopku namreč ni več mogoče spreminjati.
ZRPJN namreč v petem odstavku 12. člena določa, da vlagatelj po prejemu odločitve o dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti ponudnika ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred prejemom te odločitve naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred prejemom odločitve naročnika o dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti. Citirano pravilo uveljavlja načelo hitrosti in učinkovitosti. Upravičenec do vložitve zahtevka za revizijo mora zoper kršitev reagirati takoj (kar pomeni, da mora pozorno spremljati morebitne kršitve naročnika), kar omogoča sprotno odpravljanje nepravilnosti v postopku oddaje javnega naročila.
V obravnavanem primeru je bil vlagatelj s postavitvijo edinega merila najnižje cene seznanjen že z dnem objave predmetnega javnega razpisa v Uradnem listu RS oz. z dnem, ko je od naročnika prejel izvod razpisne dokumentacije. Vlagatelj navedenega dejstva tekom postopka oddaje javnega naročila ni izpostavljal, pač pa je z njimi povezane očitke uveljavljal šele v zahtevku za revizijo, z dne 10.05.2005, torej nesporno šele potem, ko je od naročnika že prejel odločitev o oddaji javnega naročila, z dne 03.05.2005.
Ob opisanem dejanskem stanju je potrebno ugotoviti, da ocena o tem, ali gre pri kršitvi, ki jo vlagatelj očita naročniku za razloge, ki so vlagatelju bili ali bi mu morali biti znani pred prejemom odločitve o dodelitvi naročila, ne more biti vprašljiva.
Vlagatelj bi tako moral v zvezi z obravnavanim očitkom zahtevati revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila (že) v času, ko bi revizijska presoja še lahko privedla do odprave očitane nepravilnosti v razpisni dokumentaciji (seveda le v primeru, če bi se ugotovilo, da so vlagateljevi očitki v tej smeri utemeljeni). Ker pa je vlagatelj izrazil svoje očitke v tem delu zahtevka za revizijo šele potem, ko je od naročnika že prejel odločitev o dodelitvi naročila, je potrebno šteti, da so navedeni očitki vlagatelja v smislu določil ZRPJN formalno prepozni, oziroma da je njegov zahtevek za revizijo v tem smislu zamujen ter da navedenih očitkov iz tega razloga po vsebini ni (več) mogoče meritorno obravnavati.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presojala vlagateljev očitek, ki se nanaša na (ne)pravilnost ponudbe drugo izbranega ponudnika.
Dejansko stanje v zvezi z obravnavanim očitkom vlagatelja ni sporno. Vlagatelj in naročnik sta si namreč edina v tem, da so morali ponudniki, v skladu z 3.2. točko Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, v sklopu A (najem kombi 8+1 sedež, skupno 6 kombijev) ponuditi (vsaj) dva kombija in da so morala ponujena vozila (oz. obe ponujeni vozili) imeti 9 sedežev (voznik in še 8 sedežev).
Pregled razpisne dokumentacije namreč pokaže, da je naročnik v točki 3.2 (Potrebe po vozilih glede na sklope) zapisal: "število vozil, ki jih mora ponuditi ponudnik: najmanj 2 vozili; vozilo mora imeti 9 sedežev (voznik in še 8 sedežev)". Naročnik je ponudnike izrecno opozoril, da v kolikor ne bodo upoštevali zahtev iz točke 3.2, bodo njihove ponudbe izločene iz ocenjevanja. Nadalje se stranki v tem postopku strinjata tudi v tem, da je drugo izbrani ponudnik v obravnavan sklopu ponudil dve vozili, in sicer Citroen Jumper kombi 27C 2.5 in Mercedes-Benz Viano 2.2. Pač pa si stranki nista edini v tem, ali je eno izmed obeh, s strani drugo izbranega ponudnika ponujenih vozil, in sicer Mercedes-Benz Viano 2.2., do roka za oddajo ponudb (že) imelo 9 sedežev. Vlagatelj v zvezi s tem zatrjuje, da drugo izbrani ponudnik za vozilo Mercedes-Benz Viano 2.2. ni izkazal, da ima le-to (do poteka roka za oddajo ponudb) 9 sedežev, kar utemeljuje z dejstvom, da sta bili homologacija in prometno dovoljenje za sporno vozilo izdani (šele) po javnem odpiranju ponudb. Naročnik pa nasprotno trdi, da je drugo izbrani ponudnik za vozilo Mercedes-Benz Viano 2.2. dne 08.04.2005 (torej še pred potekom roka za oddajo ponudb) pri Javnem podjetju, Ljubljanski potniški promet d.o.o., Ljubljana (Sektor Tehnični pregledi in homologacija vozil) vložil vlogo za pregled in odobritev predelave vozila, kar naj bi pomenilo, da je sporno vozilo na dan, ki je bil določen za oddajo ponudb (to je dne 13.04.2005) že imelo 9 sedežev in s tem izpolnjevalo naročnikov pogoj iz 3.2. točke Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe.

Glede na zgoraj navedeno je Državna revizijska komisija ugotavljala, ali je naročnik ravnal pravilno in v skladu z zakonom s tem, ko je predmetno javno naročilo v sklopu A oddal (tudi) drugo izbranemu ponudniku.

Kot izhaja iz dokumentacije iz spisa se je naročnik v obravnavanem primeru v fazi pregleda in vrednotenja ponudb odločil, da bo preveril, ali sporno vozilo (Mercedes-Benz Viano 2.2.) izpolnjuje zahtevo iz 3.2. točke razpisne dokumentacije oz. ali ima 9 sedežev. Zato je drugo izbranega ponudnika pozval, naj (najkasneje do 21.04. 2005) pripelje vozilo na ogled in hkrati zahteval fotokopijo prometnega dovoljena in homologacije. Drugo izbrani ponudnik je vozilo pripeljal na ogled (naročnik je tedaj ugotovil, da ima 9 sedežev), hkrati pa je naročniku posredoval tudi oba zahtevana dokumenta, in sicer Potrdilo o skladnosti za vozilo homologiranega tipa, z dne 19.04.2005 in Prometno dovoljenje, z dne 21.04.2005 (iz obeh dokumentov izhaja, da ima vozilo 9 sedežev) in dokument - "vloga za pregled in odobritev predelanega vozila", z dne 08.04.2005, ki je bila (istega dne) vložena na Javno podjetje Ljubljanski potniški promet d.o.o., Ljubljana .
ZJN-1 v 54. členu določa, da sme naročnik zahtevati, da ponudniki v roku, ki ni daljši od osmih dni, dopolnijo ali pojasnijo dokumente, ki so jih že predložili, pri čemer pa ne sme zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršnekoli spremembe vsebine ponudbe, vključno s spremembo cene ali takšnih sprememb, ki bi iz nepravilne ponudbe le-to naredila pravilno. Določilo o dodatnih pojasnilih in dopustnih popravkih je torej splošni institut prava javnih naročil, ki v postopkih oddaje javnega naročila naročniku daje možnost, da lahko v primeru dvoma o pomenu in/ali popolnosti vsebine posameznih dokumentov oz. podatkov od ponudnikov zahteva njihovo pojasnitev. Hkrati pa zakon naročnika, ki se odloči, da bo ravnal z možnostjo, ki mu jo daje določba 54. člena, obenem tudi omejuje, in sicer sme naročnik dopolnitve oziroma pojasnila zahtevati le glede razjasnitve v ponudbi predloženih dokumentov in glede podatkov, ki so navedeni v le-teh, ne sme pa naročnik zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršnekoli vsebinske spremembe ponudbe, kajti naročnik ne sme zahtevati takšnih pojasnil, ki bi utegnila iz nepravilne ponudbe narediti pravilno. Ureditev obravnavanega instituta namreč izhaja iz naročnikove potrebe, da pred izbiro najugodnejše ponudbe odpravi (subjektivne) dvome o vsebini ponudb ter obsegu in pomenu posameznih elementov ponudbe (če pa je naročnik prepričan, da je posamezna ponudba zaradi nepravilnih dokumentov in podatkov, ki so bili zahtevani v razpisni dokumentaciji, nepravilna, je dolžan postopati v skladu s 76. členom ZJN-1, ki izrecno določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu zavrniti vse ponudbe, ki niso primerne sprejemljive ali pravilne).

Pri ugotavljanju dejstva, ali je imelo sporno vozilo do poteka roka za oddajo ponudb (že) 9 sedežev se je Državna revizijska komisija oprla predvsem na prejeta pojasnila, ki jih je prejela od Javnega podjetja Ljubljanski potniški promet d.o.o., Ljubljana. Iz le-teh izhaja, da vozilo Mercedes-Benz Viano 2.2 dne 08.04.2005 v predmetnem vozilu še ni imel 9 sedežev temveč le 8 in da je bilo vozilo pregledano šele 18.04.2005. Iz prejetih pojasnil dalje izhaja, da je komisija Javnega podjetja, Ljubljanski potniški promet d.o.o., Ljubljana dne 19.04.2005 izdala poročilo za 9 sedežev in Potrdilo o pregledu predelanega vozila, ki so ga definirali v homologacijski izjavi št. SA 3016491 ter da je drugo izbrani ponudnik predmetno vozilo lahko registriral šele po prejemu Potrdila o pregledu predelanega vozila in Potrdila o skladnosti za vozilo homologiranega tipa št. SA 3016491.
Glede na zgoraj opisano dejansko stanje je potrebno ugotoviti, da sporno vozilo do poteka roka za oddajo ponudb ni imelo 9 sedežev oz., da je bil prvi dokument, ki je bil izdan v dokaz (pravno-formalnega) izpolnjevanja naročnikove zahteve iz 3.2. točke Navodila ponudnikom izdan šele 19.04.2005 oz. dne 21.04.2005 (ko je bilo izdano prometno dovoljenje), kar pomeni, da ponudbe drugo izbranega ponudnika v nobenem primeru ni mogoče obravnavati kot pravilno ponudbo v smislu določil ZJN-1. ZJN-1 namreč v 13. točki 3. člena določa, da je pravilna ponudba tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Element, na podlagi katerega je v skladu z zakonom potrebno presojati o tem, ali je posamezna ponudba pravilna je torej ta, da slednja izpolnjuje vse naročnikove zahteve, ki izhajajo iz razpisne dokumentacije.
Obvezno ravnanje v zvezi s ponudbo, ki ni pravilna pa kot rečeno izhaja iz prvega odstavka 76. člena, ki določa, da mora naročnik po opravljenem pregledu zavrniti vse ponudbe, ki niso primerne, sprejemljive ali pravilne.
Ob vsem navedenem Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s tem, ko ponudbe drugo izbranega ponudnika ni zavrnil kot nepravilne, ravnal v nasprotju z zakonom in določili razpisne dokumentacije ter da je vlagateljeva trditev o tem, da ponudba drugo izbranega ponudnika ni bila pravilna, utemeljena. še več. Sprejeti stališče naročnika, po katerem naročnik omogoči ponudniku, da po roku za oddajo ponudb naknadno izpolnijo postavljene zahteve iz razpisne dokumentacije pa ne pomeni le kršitev prvega odstavka 76. člena ZJN-1 temveč tudi kršitev 54. člena ZJN-1 in nedopusten poseg v načelo enakopravnosti ponudnikov, ki je uzakonjeno v 7. členu ZJN-1. Načelo enakopravnosti namreč zagotavlja, da so enotno spoštovane pravice in obveznosti vseh udeleženih ponudnikov in da imajo le-ti ob enakih pogojih enake možnosti, da konkurirajo za izvedbo konkretnega javnega naročila. Postopek oddaje javnega naročila je ravno zaradi opisanega izredno formalen in strog, kar pomeni, da je lahko izbrane le tista ponudba, ki v celoti izpolnjuje vse naročnikove zahteve iz razpisne dokumentacije.

Ob vsem opisanem je bilo potrebno v skladu s 3. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločiti kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija je pri odločanju upoštevala, da se spor med vlagateljem in naročnikom vodi le v zvezi z oddajo javnega naročila v sklopu A (najem šestih kombijev), zato je obe stranki potrebno opozoriti, da je odločitev naročnika o izbiri najugodnejših ponudnikov za najem zunanjih prevozov v preostalih treh sklopih (B, C in Č) postala pravnomočna z dnem, ko se je iztekel rok za vložitev zahtevka za revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Vlagatelj zahtevka za revizijo je v skladu z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Državna revizijska komisija je skladno s petim odstavkom 22. člena ZRPJN odločila, da mora naročnik vlagatelju povrniti stroške, ki so bili potrebni za vodenje revizijskega postopka, to so stroški plačane takse v višini 100.000,00 SIT, ter stroški sestave zahtevka za revizijo v višini 1200 točk ter 20% DDV. Skupno mora naročnik vlagatelju povrniti stroške v višini 258.400,00 SIT. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 02.06.2005

Jožef Kocuvan, univ.dipl.ekon.
Član Državne revizijske komisije


Vročiti:
- Radiotelevizija Slovenija, Javni zavod, Kolodvorska 2, Ljubljana
- Odvetniška družba ČEFERIN o.p., Taborska c. 13, Grosuplje
- Prevozi Fortuna Peter Fortuna s.p., Ulica bratov Martinec 23, Ljubljana
- štimbi d.o.o., Pod gozdom c. II/1, Grosuplje
- Prevoz stvari in oseb Korenin Janez s.p., Grič 12, Ljubljana
- Petek Vip, prevozi in posredništvo d.o.o., Delavska ulica 21, Ljubljana
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana