018-149/2005 MJU, Direktorat za investicije, nepremičnine in skupne službe državne uprave

Številka: 018-149/05-35-1279

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu predsednika dr. Aleksija Mužine kot predsednika senata ter članic mag. Metke Cerar in Vesne Cukrov kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izvajanje storitev varovanja oseb, varovanja premoženja in upravljanje z varnostno-nadzornim centrom za potrebe ljubljanskega sodnega okrožja ter Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje VOP d.o.o., Cesta Andreja Bitenca 68, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Zmago Marovt, Rozmanova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika RS, Ministrstvo za javno upravo, Direktorat za investicije, nepremičnine in skupne službe državne uprave, Gregorčičeva 27a, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 7.6.2005

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov se delno ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 307.966,00 SIT, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je predmetni javni razpis objavil v Uradnem listu RS, št. 39-42/04, pod št. objave Ob-10335/04, popravke javnega razpisa pa v Uradnih listih RS, št. 53/04, Ob-12595/04, št. 80/04, Ob-20425/04, št. 111-112/04, Ob-27023/04, št. 129/04, Ob-32872/04). Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb (dokument št. 228-02-3/2004 z dne 9.12.2004) je razvidno, da je naročnik prejel dve pravočasni ponudbi. Naročnik je dne 7.1.2005 izdal obvestilo o oddaji javnega naročila (dokument št. 228-02-3/2004), iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika v obeh sklopih izbral skupno ponudbo ponudnikov G7 družba za varovanje d.o.o., špruha 33, Trzin, SINTAL d.d., Litostrojska cesta 40, Ljubljana in VARNOST MARIBOR d.d., Kraljeviča Marka ulica 5, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudniki).

Vlagatelj je skupaj s ponudbenima partnerjema VALINA VAROVANJE d.o.o., Litijska cesta 45, Ljubljana in RIVAL-VTS d.o.o., Ob železnici 18, Ljubljana z dopisom z dne 17.1.2005 od naročnika zahteval dodatno obrazložitev obvestila o oddaji naročila ter vpogled v ponudbo izbranih ponudnikov. Naročnik je dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila izdal dne 3.2.2005 (dokument št. 288-02-3/2004), vpogled v ponudbo izbranih ponudnikov pa je vlagatelju omogočil dne 2.2.2005. Iz zapisnika o vpogledu v ponudbo izbranih ponudnikov (dokument št. 228-02-3/2004 z dne 2.2.2005) je razvidno, da je bil vlagatelju omogočen vpogled v del dokumentacije iz ponudbe izbranih ponudnikov, s čimer se vlagatelj ni strinjal, saj je menil, da so bile s tem, ko mu ni bil omogočen vpogled v vse ostale dokumente, kršene določbe 8. in 78. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1).

Vlagatelj je z dopisom z dne 15.2.2005 vložil zahtevek za revizijo, v katerem uvodoma povzema potek postopka oddaje javnega naročila in navedbe iz prejšnjih zahtevkov za revizijo, ki so jih vlagatelj in njegova ponudbena partnerja vlagali v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. V nadaljevanju vlagatelj po posameznih točkah navaja kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi utemeljuje predmetni zahtevek za revizijo:
1. Po vlagatelju znanih podatkih razpolagajo z dovoljenjem za izvajanje sevalne dejavnosti le tri družbe iz dejavnosti zasebnega varovanja, od katerih sta dve v lasti vlagatelja. Delo z ionizirajočimi viri sevanja ureja Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (Uradni list RS, št. 67/02, 24/03, 46/04; v nadaljevanju: ZVISJV), Pravilnik o obveznostih izvajalca sevalne dejavnosti in imetnika vira ionizirajočega sevanja (Uradni list RS, št. 13/04; v nadaljevanju: Pravilnik) pa opredeljuje naloge in potrebno usposobljenost odgovorne osebe. Naročnik je v razpisni dokumentaciji navedel, da mora ponudnik izpolnjevati in upoštevati tudi vse določbe, ki jih glede na predmet javnega naročila predpisuje veljavna zakonodaja. Izvajanje sevalne dejavnosti je eden od predmetov naročila, za katerega velja veljavna zakonodaja, zato se naročnik ne more sklicevati na to, da naročnik tega ni izrecno zapisal v razpisni dokumentaciji. Naročnik je v razpisni dokumentaciji navedel, da mora ponudnik vse storitve izvajati pravilno in kvalitetno po pravilih stroke v skladu z v RS veljavnimi predpisi. Razpolaganje zgolj z 10 posebej usposobljenimi varnostniki za izvajanje kontrole na pretočnem rentgenu je le eden od treh pogojev za pričetek dela na pretočnem rentgenu. Vlagatelj zatrjuje, da naročnik ni izločil izbranih ponudnikov, čeprav ne izpolnjujejo zahtev iz navedenih zakonov in predpisov.
2. Vlagatelj citira nekatere določbe Zakona o varstvu konkurence (Uradni list RS, št. 18/93, 56/99 - delna razveljavitev, 110/02; v nadaljevanju: ZVK) in navaja, da ta zakon prepoveduje kartelne sporazume, omejevanje konkurence in zlorabo prevladujočega položaja na trgu, s tem da se kot prevladujoč položaj šteje situacija, ko ima dvoje ali več podjetij, med katerimi ni pomembnejše konkurence, skupni delež prodaje ali nakupa blaga oz. storitev na trgu večji od 60%. Vlagatelj navaja, da je skupno število varnostnega osebja 4.720, družbe izbranih ponudnikov pa razpolagajo z 2.932 varnostnimi osebami, kar pomeni 62,12% vsega varnostnega osebja. Če upoštevamo lastne podatke izbranih ponudnikov, ti celo presegajo podatke iz evidence, zatrjuje vlagatelj. Po mnenju vlagatelja izbrani ponudniki presegajo 60% delež na trgu varnostnih storitev tudi ob primerjavi tržnih deležev. V letu 2004 se je tržni delež izbranih ponudnikov še povečal, pri čemer so obstajali elementi nelojalne konkurence, v konkretnem primeru pa lahko govorimo tudi o kartelnem sporazumu za prevzem posla, katerega namen je uničenje konkurence, zatrjuje vlagatelj, in dodaja, da se veliko naročil iz področja varovalne dejavnosti opravlja v neskladju z veljavno zakonodajo. Vlagatelj domneva, da bi glede na velikost vsak posamezen ponudnik iz ponudbe izbranih ponudnikov samostojno nastopil kot ponudnik za oba sklopa, ne da bi prekoračil normative, ki opredeljujejo prevladujoči položaj na trgu oz. kartelni sporazum, razen če vsak od posameznih ponudnikov ne izpolnjuje pogojev oz. bi moral za pridobitev posla nastopiti z bistveno nižjo ceno, kar bi izpolnilo tudi pričakovanje naročnika, izbranemu ponudniku pa poslabšalo že tako slab gospodarski položaj.
3. Glede vpogleda v ponudbo izbranih ponudnikov vlagatelj navaja, da je zakrivanje listin, ki so bile v razpisni dokumentaciji izločilnega pomena za dokazovanje sposobnosti, v nasprotju z določili 8. in 78. člena ZJN-1. Ob vpogledu je vlagatelj ugotovil neskladnost z zahtevami v poglavju XII. Ekonomsko finančni, tehnični in kadrovski pogoji za priznanje sposobnosti. Vlagatelj tako navaja, da izbrani ponudniki niso priložili vseh potrdil o solventnosti, ki bi jih glede na odprte transakcijske račune morali. Vlagatelj nadaljuje, da je naročnikovo ravnanje, ko je izbrane ponudnike vprašal, v katere dele ponudbe lahko vlagatelj vpogleda, sporno. Po mnenju vlagatelja dokazila, s katerimi se dokazuje sposobnost, oz. podatki in listine, ki so predmet meril (reference), ne morejo biti zaupne narave, razen ko gre za razkritje ponudnikovih neresničnih podatkov z namenom spraviti naročnika v zmoto in pridobiti materialno korist. Ker je vlagatelj sumil, da bodo izbrani ponudniki uporabili podatke, ki se nanašajo na druge gospodarske subjekte, je zahteval vpogled v točno določena dokazila. Od naročnika je tudi zahteval, naj preveri, ali so izbrani ponudniki predložili dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti in navedli odgovorno osebo. Kljub ponovnemu listanju dokumentacije naročnik teh listin ni navedel, zaradi česar vlagatelj meni, da jih izbrani ponudniki niso predložili. Vlagatelj tudi sumi, da so izbrani ponudniki med usposobljenimi delavci navedli delavce družb, ki ne nastopajo v ponudbi izbranih ponudnikov, so pa kapitalsko in upravljalsko povezane z enim od izbranih ponudnikov, zaradi česar si vlagatelj pridržuje pravico do naknadne dopolnitve zahtevka za revizijo. Vlagatelj meni, da naročnik v obrazloženem obvestilu ni navedel novih dejstev, s katerimi bi odgovoril na izražene dvome in s tem utemeljil svojo odločitev. Vlagatelj je zahteval le tiste podatke, ki niso bili posredovani ob odpiranju ponudb, pri čemer je prepričan, da ne ustrezajo dejanskemu stanju oz. razpisnim pogojem, so pa izločilnega pomena. Glede podatkov o opravljanju sevalne dejavnosti vlagatelj navaja, da jih je zahteval, ker mu je znano, da iz vrst izbranih ponudnikov nihče ne izpolnjuje pogojev, ki jih določa veljavna zakonodaja. Reference po mnenju vlagatelja ne morejo biti predmet zaupne informacije, saj ponudniki javno objavljajo, za koga opravljajo storitve, naročila, pridobljena na javnih razpisih, pa morajo biti objavljena v Uradnem listu RS. Vlagatelju je tudi znano, da so izbrani ponudniki na različnih javnih razpisih navajali neresnična dokazila za reference ter da so po pridobljenem naročilu posle oddajali skritim podizvajalcem. S tem, ko naročnik ni dovolil vpogleda v listine, ki jih izdajajo uradne institucije, je vlagatelju onemogočena kvalitetna priprava zahtevka za revizijo, kršeno pa je tudi načelo javnosti in transparentnosti iz 6. člena ZJN-1.
4. Vlagatelj dalje navaja, da izbrani ponudniki ne izpolnjujejo kadrovskih pogojev za priznanje sposobnosti, saj so se njihovi predstavniki takoj po odpiranju ponudb pojavili pri vlagatelju kot dosedanjemu izvajalcu varovanja z zahtevo po prevzemu delavcev, ker ne razpolagajo z zadostnim številom kadra za izvedbo posla.

Izbrani ponudniki so dne 23.2.2005 naročniku posredovali dopis, v katerem navajajo, da ne razpolagajo z dovoljenjem za izvajanje sevalne dejavnosti, in poudarjajo, da razpolaganje s takim dovoljenjem ni bil razpisni pogoj. Poleg tega v razpisu ni bilo dovolj podatkov, na podlagi katerih bi bilo mogoče tako dovoljenje pridobiti. Razpisna zahteva je bila le, da mora ponudnik zagotoviti ustrezno število usposobljenih varnostnikov, ta pogoj pa so izbrani ponudniki izpolnili, saj so priložili zahtevano število potrdil o uspešno končanem izpopolnjevanju delavcev. Po mnenju izbranih ponudnikov bi bila zahteva za predložitev dovoljenja za opravljanje sevalne dejavnosti tudi nesmiselna, saj so stroški pridobitve visoki, zato je logično, da bo to dovoljenje pridobil le izbrani ponudnik. Izbrani ponudniki tudi navajajo, da pogodba o poslovnem sodelovanju in reference sodijo med poslovno skrivnost, zato je pravilno, da naročnik teh dokumentov ni posredoval vlagatelju. Glede potrdila o solventnosti pa izbrani ponudniki navajajo, da je bila zahteva razpisne dokumentacije predložitev potrdila o solventnosti, ne pa potrdil o solventnosti. Izbrani ponudniki predlagajo, da se zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen.

Naročnik je dne 1.3.2005 izdal sklep št. 228-02-3/2004, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Po prejetem obvestilu vlagatelja o nadaljevanju postopka je naročnik dokumentacijo odstopil Državni revizijski komisiji, ki je na podlagi drugega odstavka 21. člena ZRPJN na sestanku dne 21.3.2005 od predstavnikov vlagatelja, naročnika in izbranih ponudnikov zahtevala dodatna pojasnila. Vlagatelj in izbrani ponudniki so svoja stališča dodatno utemeljevali tudi v vlogah z dne 23.3.2005 in 22.3.2005. Državna revizijska komisija je dne 4.4.2005 sprejela sklep št. 018-87/05-35-731, s katerim je razveljavila odločitev naročnika o zahtevku za revizijo (dokument št. 228-02-3/2004 z dne 1.3.2005) ter naročniku naložila, da je vlagatelju dolžan omogočiti vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranih ponudnikov v delu, ki je javen.

Iz zapisnika (dokument št. 228-02-3/2002 z dne 13.4.2005) je razvidno, da je naročnik vlagatelju omogočil vpogled v tiste reference izbranih ponudnikov, ki se nanašajo na pridobljene posle v postopkih oddaje javnih naročil, ni mu pa omogočil vpogleda v fotokopije potrdil za najmanj po 5 posebej usposobljenih varnostnikov in partnersko pogodbo.

Naročnik je dne 26.4.2005 sprejel sklep št. 228-02-3/2004, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da vlagatelj po vpogledu do dne 26.4.2005 ni vložil pripravljalne vloge, zato je naročnik ponovno odločil o zahtevku za revizijo z dne 15.2.2005. Naročnik v posameznih točkah utemeljuje svojo odločitev:
1. Dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti in določitve odgovorne osebe za varstvo pred sevanji naročnik ni zahteval, zato to ne more biti izločitveni razlog.
2. Izvajanje določb Zakona o varstvu konkurence nadzirajo organi tržne inšpekcije, z zakonom določene naloge pa opravlja tudi Urad za varstvo konkurence. ZJN-1 naročnikom nalaga le to, da pod enakimi pogoji omogočijo na trgu prisotnim subjektom sodelovanje na javnem razpisu.
3. Glede potrdila o solventnosti naročnik navaja, da ni izrecno navedel, ali mora ponudnik, če ima odprtih več transakcijskih računov, potrdilo predložiti za vsak aktivni račun ali bo pogoj izpolnjen s predložitvijo potrdila za vsaj en odprt račun. Naročnik na nejasnost pogoja ni bil opozorjen s strani ponudnikov, zato zanjo ni mogel vedeti, v primeru nejasnosti pa gre upoštevati odločanje v korist šibkejše stranke.
4. Naročnik tudi meni, da ni kršil načela javnosti in transparentnosti, ko vlagatelju ni omogočil vpogleda v vse želene listine. Po mnenju naročnika ni potrebno, da so deli ponudbe označeni kot zaupni, da se jih šteje kot take, saj že ZJN-1 v tretjem odstavku 78. člena definira, kaj se šteje kot zaupen podatek in naročniku prepoveduje njegovo razkritje. Vlagatelju je bil omogočen vpogled v ponudbo izbranih ponudnikov, tudi v tiste dele, ki se nanašajo na reference iz pridobljenih poslov v postopkih oddaje javnih naročil, ne pa tudi v dele ponudbe, ki lahko predstavljajo poslovno skrivnost.
5. Glede vlagateljevih navedb o neizpolnjevanju kadrovskih pogojev naročnik navaja, da se te nanašajo na ravnanja izbranih ponudnikov, ne pa na ravnanje naročnika, zato očitki ne morejo biti obravnavani kot kršitve naročnika pri postopku oddaje predmetnega javnega naročila.

Vlagatelj je z dopisom z dne 3.5.2005 naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. V dopisu vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi naročnikov sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo št. 228-02-3/2004 z dne 26.4.2005 ter naročniku naloži, da ponovno izvede postopek pregledovanja in ocenjevanja ponudb ter izbere vlagatelja kot najugodnejšega ponudnika, pred tem pa vlagatelju omogoči vpogled v dokumente izbranega ponudnika, ki ne predstavljajo poslovne skrivnosti. Vlagatelj se ne strinja s tem, da mu naročnik ni omogočil vpogleda v tisti del ponudbene dokumentacije izbranih ponudnikov, ki se nanaša na izpolnjevanje točke 3.4 poglavja XII razpisne dokumentacije (fotokopije potrdil za najmanj po 5 usposobljenih varnostnikov), ter v partnersko pogodbo. Po mnenju vlagatelja ne gre za poslovno skrivnost, zato je naročnik ravnal v nasprotju s sklepom Državne revizijske komisije. Da izbrani ponudniki ne izpolnjujejo pogoja iz točke 3.4 navodil ponudnikom, je razvidno iz dopisa Uprave RS za varnost pred sevanji z dne 7.4.2005. Vlagatelj ni mogel navesti novih dokazov, saj mu naročnik ni omogočil vpogleda v pravno relevantni javni del ponudbene dokumentacije izbranih ponudnikov.

Državna revizijska komisija je preučila navedbe vlagatelja in naročnika. Po pregledu in preučitvi dokumentacije postopka oddaje predmetnega javnega naročila ter ponudbene dokumentacije izbranih ponudnikov in presoji utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ni ugodila, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Pravilna ponudba je v skladu s 13. točko 3. člena ZJN-1 tista, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Naročnik mora v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji navesti pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku (41. člen ZJN-1). Pogoji, ki jih določi naročnik, so elementi, ki morajo biti v ponudbi v celoti izpolnjeni na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji, in so izključne narave (10. točka 3. člena ZJN-1). Gre torej za zahteve v smislu 13. točke 3. člena ZJN-1, zato je ponudba, ki ne izpolnjuje vseh pogojev, nepravilna, naročnik pa jo je po opravljenem pregledu dolžan zavrniti (prvi odstavek 76. člena ZJN-1). Nasprotno je ponudba, ki izpolnjuje vse zahteve, določene v razpisni dokumentaciji, pravilna in jo je naročnik dolžan upoštevati v postopku izbire najugodnejše ponudbe.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da izbrani ponudniki nimajo dovoljenja za opravljanje sevalne dejavnosti in da nimajo določene odgovorne osebe za varstvo pred sevanji, čeprav ZVISJV in Pravilnik to določata, zaradi česar bi moral naročnik njihovo ponudbo izločiti kot nepravilno. V povezavi s temi navedbami je treba obravnavati tudi vlagateljeve navedbe, da izbrani ponudniki ne razpolagajo z ustrezno usposobljenimi kadri.

Naročnik je v XI. poglavju razpisne dokumentacije naštel pogoje za priznanje sposobnosti, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki za sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila, ter listine, s katerimi se ti pogoji dokazujejo. Naročnik je tako med drugim določil, da mora biti ponudnik registriran za dejavnost, ki je predmet naročila, za kar mora predložiti fotokopijo izpiska iz sodnega registra podjetij (1. točka XI. poglavja razpisne dokumentacije). Ponudnik mora glede na predmet javnega naročila izpolnjevati z zakonom predpisane pogoje - imeti mora potrebno dovoljenje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila, za kar mora predložiti licenco za opravljanje fizičnega varovanja (2. točka XI. poglavja razpisne dokumentacije). V XII. poglavju razpisne dokumentacije je naročnik določil ekonomsko-finančne, tehnične in kadrovske pogoje za priznanje sposobnosti. V točki 3.3 XII. poglavja razpisne dokumentacije je naročnik od ponudnikov zahteval potrdilo Ministrstva za notranje zadeve o številu zaposlenih oseb iz 19. do 23. člena Zakona o zasebnem varovanju (Uradni list RS, št. 126/03; v nadaljevanju: ZZV), pri čemer mora imeti ponudnik za sklop 1 zaposlenih najmanj 80 ali več varnostnikov, izmed katerih jih mora biti najmanj pet posebej usposobljenih za opravljanje pristopne kontrole s pomočjo rentgena oz. varnostnimi vrati, za sklop 2 pa mora imeti zaposlenih 9 ali več varnostnikov, izmed katerih jih mora biti prav tako najmanj pet posebej usposobljenih za opravljanje pristopne kontrole s pomočjo rentgena oz. varnostnimi vrati. V točki 3.4 XII. poglavja razpisne dokumentacije je naročnik zahteval fotokopije potrdil za najmanj po pet posebej usposobljenih varnostnikov, izdanih na podlagi 101. in 109. člena Zakona o policiji (Uradni list RS, št. 49/98, 66/98, 93/01, 79/03) s strani Ministrstva za notranje zadeve - Generalna policijska uprava ali Zavoda za varstvo pri delu o uspešno končanem programu izpopolnjevanja delavcev gospodarskih družb, posameznikov, samostojnih posameznikov oziroma samostojnih obrtnikov za pregled s tehničnimi sredstvi - rentgeni, ki bodo neposredno opravljali pristopno kontrolo s pomočjo rentgena oziroma varnostnimi vrati za varovanje poslopja Okrožnega sodišča v Ljubljani na Tavčarjevi 9 in/ali za varovanje poslopja Okrožnega državnega tožilstva in Okrožnega sodišča v Ljubljani na Slovenski cesti 41.

Iz zgoraj navedenih določil razpisne dokumentacije je razvidno, da naročnik niti v poglavju XI (pogoji za priznanje sposobnosti) niti v poglavju XII (ekonomsko-finančni, tehnični in kadrovski pogoji za priznanje sposobnosti) razpisne dokumentacije ni zahteval predložitve dovoljenja za opravljanje sevalne dejavnosti ter odgovorne osebe, kot to zatrjuje vlagatelj. V skladu z določili razpisne dokumentacije so morali ponudniki, da bi se njihova ponudba štela za pravilno, predložiti fotokopijo izpiska iz sodnega registra podjetij, s katerim so dokazali dejstvo registracije za dejavnost, ki je predmet naročila, ter licenco za opravljanje fizičnega varovanja, s katero so dokazali, da imajo potrebno dovoljenje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet naročila. Tudi v XII. poglavju razpisne dokumentacije, kjer so našteti ekonomsko-finančni, tehnični in kadrovski pogoji, naročnik ni postavil zahteve za predložitev dovoljenja za opravljanje sevalne dejavnosti ali razpolaganje z odgovorno osebo za izvajanje sevalne dejavnosti, temveč so bili ponudniki dolžni predložiti potrdilo Ministrstva za notranje zadeve o ustreznem številu zaposlenih oseb za vsak sklop ter potrdila o uspešno končanem programu izpopolnjevanja za pregled s tehničnimi sredstvi - rentgeni za pet oseb v vsakem sklopu.

Iz ponudbene dokumentacije izbranih ponudnikov je razvidno, da so vsi izbrani ponudniki v skupni ponudbi predložili fotokopije izpiska iz sodnega registra podjetij, iz katerih je razvidno, da so registrirani za dejavnost varovanja, prav tako pa so vsi skupni ponudniki predložili licenco za fizično varovanje. Skupni ponudniki so predložili tudi potrdila Ministrstva za notranje zadeve o številu zaposlenih oseb, iz katerih je razvidno, da skupaj razpolagajo z 1993 osebami iz 19. do 23. člena ZZV, ter fotokopije potrdil za 30 posebej usposobljenih varnostnikov za pregled s tehničnimi sredstvi - rentgeni. Državna revizijska komisija na podlagi teh ugotovitev ni mogla slediti vlagateljevim navedbam, saj je ob upoštevanju določil razpisne dokumentacije ter 13. točke 3. člena ZJN-1 ugotovila, da ponudbe izbranih ponudnikov z vidika izpolnjevanja pogoja registracije in dovoljenja za opravljanje dejavnosti ter kadrovskih pogojev ni mogoče označiti za nepravilno.

Glede na vlagateljeve revizijske navedbe, da izbrani ponudniki ne razpolagajo z zadostnim številom usposobljenega kadra za izvedbo posla, je Državna revizijska komisija z namenom ugotavljanja popolnega dejanskega stanja v revizijskem postopku od izbranih ponudnikov v skladu z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN zahtevala tudi dodatna pojasnila oziroma dokumentacijo. Državna revizijska komisija je od izbranih ponudnikov zahtevala dokazila, da so bile osebe, za katere so le-ti predložili potrdila za posebej usposobljene varnostnike za pregled s tehničnimi sredstvi - rentgeni, v trenutku predložitve ponudbe v predmetnem javnem razpisu zaposlene pri izbranih ponudnikih. Ob tem Državna revizijska komisija opozarja, da naročnik tovrstnih dokazil v razpisni dokumentaciji ni zahteval (zato jih ponudniki v ponudbi tudi niso bili dolžni predložiti), čeprav je izrecno zahteval, da so posebej usposobljeni varnostniki za opravljanje pristopne kontrole zaposleni pri ponudniku (točka 3.3. XII. poglavja razpisne dokumentacije). Izbrani ponudniki so Državni revizijski komisiji posredovali potrdila o zaposlitvi za 11 oseb, za katere so v ponudbi predložili posebna potrdila o usposobljenosti. Iz potrdil je razvidno, da je bilo teh 11 oseb v trenutku predložitve ponudbe zaposlenih pri skupnem ponudniku Sintal d.d., Ljubljana.

V skladu s četrtim odstavkom 47. člena ZJN-1 se pri skupnih ponudbah izpolnjevanje pogojev iz 42. člena ZJN-1 ugotavlja za vsakega izvajalca posamično, izpolnjevanje pogojev po 42.a (ekonomsko-finančni, tehnični in kadrovski pogoji) in 43. členu ZJN-1 pa skladno s predmetom javnega naročila za vse izvajalce skupaj. Naročnik mora način ugotavljanja sposobnosti po 42.a in 43. členu ZJN-1 pri skupnih ponudbah določiti v razpisni dokumentaciji. Naročnik je na vprašanje enega od ponudnikov pred oddajo ponudb odgovoril (dokument "odgovori na vprašanja - pojasnila ponudnikom ..." z dne 13.5.2004), da se skladno s četrtim odstavkom 47. člena ZJN-1 pri skupni ponudbi izpolnjevanje pogojev iz 42. člena ugotavlja za vsakega izvajalca posamično in da bo naročnik pri skupni ponudbi izpolnjevanje pogojev iz X. poglavja razpisne dokumentacije ugotavljal za vsakega izvajalca posamično. Glede na četrti odstavek 47. člena ZJN-1 in navedeno pojasnilo naročnika gre tako ugotoviti, da se izpolnjevanje pogojev iz XII. poglavja razpisne dokumentacije (ekonomsko-finančni, tehnični in kadrovski pogoji za priznanje sposobnosti) v primeru skupne ponudbe ugotavlja za vse izvajalce skupaj. To pomeni, da ob upoštevanju točke 3.4 XII. poglavja razpisne dokumentacije za pravilnost skupne ponudbe v predmetnem postopku oddaje javnega naročila zadostuje, da pogoj razpolaganja z desetimi (za vsak sklop po 5) posebej usposobljenimi varnostniki izpolnijo bodisi skupni ponudniki skupaj, tako da vsi skupaj predložijo potrdila za zadostno število varnostnikov, bodisi pogoj izpolni le eden izmed njih, ki sam razpolaga z zahtevanim številom varnostnikov. Pri tem glede na določila razpisne dokumentacije za presojo pravilnosti ponudbe skupnih ponudnikov ni pomembno, na kakšen način si ponudniki razdelijo sklope ali posamezne objekte znotraj sklopov, saj lahko skupni ponudniki v skladu s četrtim odstavkom 47. člena ZJN-1 kadrovske pogoje izpolnijo skupaj.

Ker je, kot je Državna revizijska komisija ugotovila zgoraj, eden od izbranih ponudnikov v ponudbo predložil v razpisni dokumentaciji zahtevana potrdila za 11 posebej usposobljenih varnostnikov, ki so bili (kot se je ugotovilo v tem revizijskem postopku) v trenutku predložitve ponudbe zaposleni pri njem, ni mogoče ugotoviti, da izbrani ponudniki ne bi izpolnjevali pogojev iz točk 3.3 in 3.4 XII. poglavja razpisne dokumentacije.

V zvezi z vlagateljevimi trditvami o nepredložitvi dovoljenja za opravljanje sevalne dejavnosti Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da naročnik ni zahteval predložitve posebnih dovoljenj za opravljanje sevalne dejavnosti, kot to razlaga vlagatelj. Naročnik je v odgovoru na vprašanje ponudnikov izrecno odgovoril, da ponudniku ni treba imeti v lasti tehnične opreme za izvajanje pristopne kontrole oziroma rentgena za pregled prtljage (dokument "odgovori na vprašanja - pojasnila ponudnikom ..." z dne 11.5.2004). V tem odgovoru je naročnik še zapisal, da ponudnikom ni treba predložiti sprva zahtevane izjave o zagotavljanju ustrezne tehnične opreme za izvajanje pristopne kontrole, temveč morajo dokazati, da imajo najmanj po pet posebej usposobljenih varnostnikov, ki bodo neposredno opravljali pristopno kontrolo s pomočjo rentgena oziroma varnostnih vrat. Iz naročnikovih pojasnil je torej razvidno, da je glede dokazovanja usposobljenosti za opravljanje sevalne dejavnosti oziroma za ravnanje z rentgenskimi varnostnimi vrati zahteval le potrdila o petih posebej usposobljenih varnostnikih za vsak sklop, ne pa tudi drugih dokazil, za katera vlagatelj zatrjuje, da bi jih izbrani ponudniki morali predložiti. Naročnikove zahteve iz 2. točke XI. člena razpisne dokumentacije, da mora ponudnik glede na predmet javnega naročila izpolnjevati z zakonom predpisane pogoje - imeti potrebno dovoljenje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila, ni mogoče razlagati na način, kot to zahteva vlagatelj. Naročnik je namreč izrecno določil, da ponudniki ta pogoj izpolnijo s predložitvijo licence za opravljanje fizičnega varovanja (zahtevo po predložitvi licence za tehnično varovanje je naročnik s pojasnilom z dne 16.7.2004 umaknil iz razpisne dokumentacije), predložitve drugih dovoljenj pa naročnik v tem delu ni zahteval. Poleg tega bi lahko morebitna naročnikova zahteva, da morajo ponudniki že v trenutku predložitve ponudbe razpolagati z dovoljenjem za opravljanje sevalne dejavnosti (kot to interpretira vlagatelj), glede na način pridobivanja takega dovoljenja pomenila, da lahko le-to predloži le izvajalec, ki že izvaja varnostne preglede na naročnikovih rentgenskih vratih in ki potemtakem že razpolaga s takim dovoljenjem. Po drugi strani bi bila takšna zahteva nelogična za vse ostale ponudnike, ki varnostnega pregleda na naročnikovih rentgenskih vratih, za katera se izdaja dovoljenje, doslej niso izvajali. Po naravi stvari ponudniki, ki še niso imeli v posesti neke (z vidika določil ZVISJV) individualno določene stvari, ne morejo razpolagati z njeno tehnično dokumentacijo. Morebitna zahteva za predložitev dovoljenja za opravljanje sevalne dejavnosti v trenutku predložitve ponudbe pa bi predstavljala ne samo nelogično, temveč tudi nesorazmerno obveznost, saj bi postalo pridobljeno dovoljenje za neizbrane ponudnike kasneje brezpredmetno. V skladu z ZVISJV mora namreč oseba, ki namerava izvajati dejavnost z napravo ali opremo, ki sama ali zaradi sestavnih delov oddaja ionizirajoča sevanja oziroma ki namerava izvajati dejavnost, ki jo določi vlada kot sevalno dejavnost, svojo namero priglasiti (prvi odstavek 9. člena ZVISJV). Priglasitev namere mora med drugim vsebovati tudi podatke o sevalni dejavnosti in uporabljenem viru sevanja, vključno s podatki o lokaciji (prvi odstavek 10. člena ZVISJV). Pred začetkom izvajanja sevalne dejavnosti je treba pridobiti dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti (11. člen ZVISJV), k vlogi za pridobitev dovoljenja pa je treba med drugim predložiti tehnično dokumentacijo o vrsti uporabljenega vira sevanja, načinu uporabe ter ukrepih varstva pred sevanji v zvezi z uporabljeno vrsto virov sevanja (prvi odstavek 12. člena ZVISJV). Iz navedenih določil ZVISJV je torej razvidno, da je izdaja dovoljenja za opravljanje sevalne dejavnosti vezana na konkreten vir sevanja, za katerega mora oseba predložiti podatke in tehnično dokumentacijo. Ker so varnostna rentgenska vrata v predmetnem postopku oddaje javnega naročila v domeni naročnika in jih ponudnikom ni bilo treba zagotoviti, ponudniki tudi niso mogli razpolagati s tehnično dokumentacijo in drugimi potrebnimi podatki po ZVISJV. Zato bi bilo pridobivanje dovoljenja za opravljanje sevalne dejavnosti v trenutku predložitve ponudbe možno le v primeru, če bi naročnik (pod pogojem, da bi takšno dovoljenje sploh izrecno zahteval, pri čemer bi bila lahko takšna zahteva, kot je bilo že zapisano zgoraj, nelogična in nesorazmerna) ponudnikom predložil vso ustrezno dokumentacijo in podatke, ki jih zahteva ZVISJV. Ob tem gre pripomniti, da ZVISJV predvideva pridobitev dovoljenja "pred začetkom izvajanja sevalne dejavnosti", le-ta pa se bo na podlagi predmetnega postopka oddaje javnega naročila začela izvajati šele po zaključku le-tega.

V zvezi z vlagateljevimi navedbami o tem, da izbrani ponudniki kršijo ZVK, ki prepoveduje kartelne sporazume, omejevanje konkurence in zlorabo prevladujočega položaja na trgu, velja uvodoma ugotoviti, da navedene institute konkurenčnega prava ne ureja ZVK, temveč Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence (Uradni list RS, št. 56/99, 37/04; v nadaljevanju: ZPOmK). Ne glede na to gre vlagatelja opozoriti, da Državna revizijska komisija v reviziji postopkov oddaje javnih naročil ne ugotavlja obstoja kršitev pravil ZPOmK s strani ponudnikov kot subjektov na trgu, saj je za nadzor nad uporabo določb ZPOmK v skladu s 15., 17. in 18. členom ZPOmK pristojen Urad za varstvo konkurence. 5. člen ZJN-1, ki normira načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki, se nanaša na ravnanja naročnika, saj mu zapoveduje, da ne sme omejevati konkurence med ponudniki, zlasti ne sme omejevati možnih ponudnikov z neupravičeno uporabo omejitvenega postopka ali z uporabo diskriminatornih meril in mora pri tem ravnati skladno s pravili o varstvu konkurence. V reviziji postopkov oddaje javnih naročil na podlagi ZRPJN lahko zato Državna revizijska komisija ugotavlja skladnost ravnanja naročnika s pravili javnega naročanja, medtem ko presoja skladnosti ravnanja ponudnikov s predpisi, za nadzor katerih je v skladu z zakonom pristojen drug organ, ni v njeni pristojnosti.

Glede vlagateljevih navedb, da so izbrani ponudniki s predložitvijo le enega potrdila o solventnosti z le enega transakcijskega računa predložili pomanjkljive in zavajajoče podatke, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v 1. točki XII. poglavja razpisne dokumentacije kot dokazilo za izpolnjevanje ekonomsko-finančnih pogojev za pravne osebe predvidel dva dokumenta, in sicer fotokopijo potrdila BON-1/P s podatki in kazalniki za leto 2003 ter potrdilo o solventnosti s strani banke, kjer ima ponudnik odprt transakcijski račun, ki ne sme biti starejše od 10 dni pred dnem oddaje ponudb. Glede na edninsko dikcijo zahteve po predložitvi potrdila o solventnosti se zastavlja vprašanje, ali so ponudniki smeli razumeti to naročnikovo zahtevo na način, da zadostuje predložitev enega potrdila o solventnosti tudi v primeru, če ima ponudnik odprtih več transakcijskih računov pri različnih bankah. Ker naročnik v razpisni dokumentaciji ni izrecno zahteval, da morajo ponudniki v primeru, če imajo odprtih več transakcijskih računov, predložiti potrdila o solventnosti za vsakega izmed odprtih računov, je bilo po mnenju Državne revizijske komisije dopustno to zahtevo razumeti tako, kot je bila zapisana, torej kot zahtevo po predložitvi enega potrdila o solventnosti. Zahteva za predložitev potrdila o solventnosti se namreč izrecno nanaša na en transakcijski račun, zato ponudnik izpolni pogoj, če predloži zgolj eno potrdilo o solventnosti, iz katerega mora biti razvidno, da račun v zahtevanem časovnem razdobju ni bil blokiran, tudi če ima odprtih več transakcijskih računov pri različnih bankah. Ponudbe izbranih ponudnikov zato zaradi dejstva, da so le-ti predložili vsak po eno potrdilo o solventnosti, glede na dikcijo 1. točke XII. poglavja razpisne dokumentacije v tem delu ni mogoče obravnavati kot nepravilne.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo tudi zatrjeval, da je ustaljena praksa izbranih ponudnikov, da predložijo reference, ki jih izvajajo povsem drugi gospodarski subjekti. Po tem, ko je Državna revizijska komisija naročniku naložila, da mora vlagatelju omogočiti vpogled v tiste reference izbranih ponudnikov, ki so bile pridobljene v postopkih oddaje javnih naročil, in ko je naročnik vlagatelju vpogled v ta del ponudbe izbranih ponudnikov tudi omogočil (zapisnik o vpogledu z dne 13.4.2005), vlagatelj svojih navedb glede domnevno neresničnih referenc ni konkretiziral. Ne glede na to je Državna revizijska komisija vpogledala v ponudbo izbranih ponudnikov v tem delu in ugotovila, da so izbrani ponudniki za vse reference, ki so jih navedli v obrazcu "seznam opravljenih storitev ponudnika ... ", predložili originalna potrdila javnih in zasebnih naročnikov, na katere se reference nanašajo. V predloženih potrdilih referenčni naročniki potrjujejo strokovno izvedbo v obrazcu navedenih storitev z zneski in časovnimi obdobji izvajanja referenčnih del, pri čemer je iz vseh potrdil razvidno, da se izrecno nanašajo na skupne ponudnike, ne pa morda na druge gospodarske subjekte, kot to zatrjuje vlagatelj. Ob vpogledu v ponudbo izbranih ponudnikov je Državna revizijska komisija tudi ugotovila, da skupni ponudnik Sintal d.d., Ljubljana v obrazcu "seznam opravljenih storitev ponudnika ... " ni navedel objektov Okrožnega sodišča v Celju, Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani in Okrožnega sodišča v Novem mestu, kot je to zatrjeval vlagatelj. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija tako ni mogla ugotoviti, da reference, ki so jih v ponudbi predložili izbrani ponudniki, ne ustrezajo določilom razpisne dokumentacije in ZJN-1.

Državna revizijska komisija je s sklepom št. 018-87/05-35-731 z dne 4.4.2005 naročniku naložila, da mora vlagatelju omogočiti vpogled v ponudbo izbranih ponudnikov v tistem delu, ki ne predstavlja poslovne skrivnosti, zlasti pa v tiste reference izbranih ponudnikov, ki so bile pridobljene v postopkih oddaje javnih naročil. Naročnik je vlagatelju vpogled v ta del ponudbe izbranih ponudnikov omogočil (zapisnik o vpogledu z dne 13.4.2005), vendar pa se vlagatelj v obvestilu o nadaljevanju postopka ne strinja s tem, da mu naročnik ni omogočil vpogleda v tisti del ponudbene dokumentacije izbranih ponudnikov, ki se nanaša na izpolnjevanje točke 3.4 poglavja XII razpisne dokumentacije (fotokopije potrdil za najmanj po 5 usposobljenih varnostnikov), ter v partnersko pogodbo, saj po mnenju vlagatelja ne gre za poslovno skrivnost.

V zvezi s pravico do vpogleda v ponudbeno dokumentacijo konkurenčnih ponudnikov je Državna revizijska komisija že v prej navedenem sklepu zapisala, da ima vsakdo, ki ima ali je imel interes za dodelitev naročila, pravico pridobiti podatke o izvedenem postopku oddaje javnega naročila (drugi odstavek 6. člena ZJN-1). V primeru, ko posamezna oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila, zahteva vpogled v dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila, ji je naročnik v skladu z načelom transparentnosti oz. javnosti to dolžan omogočiti, pri čemer mora kot zaupne varovati vse podatke o ponudnikih, vsebovane v ponudbeni dokumentaciji, ki jih kot zaupne določa predpis o gospodarskih družbah ali drug predpis, in mora odkloniti dajanje takšnih obvestil, ki bi pomenila kršitev zaupnosti podatkov, dobljenih v ponudbah (8. člen ZJN-1). V zvezi s pravico do vpogleda v ponudbeno dokumentacijo konkurenčnih ponudnikov je treba še poudariti, da mora ponudnik, ki zahteva vpogled, takšno zahtevo konkretizirati in navesti, v katere ponudbene dokumente želi vpogledati. šele na podlagi takšne konkretizirane zahteve lahko namreč naročnik presodi, ali so deli ponudbene dokumentacije, v katere želi vpogledati ponudnik, javni in mu je zato dolžan dopustiti vpogled, ali pa gre za podatke, ki so na podlagi zakona zaupni in mu mora naročnik zato vpogled zavrniti.

Vlagatelj navaja, da je želel vpogledati tudi v potrdila za najmanj po 5 usposobljenih varnostnikov ter v partnersko pogodbo. V zvezi s potrdili o posebej usposobljenih varnostnikih gre ugotoviti, da sicer predstavljajo v delu, ki se nanaša na potrditev strokovne izobrazbe za določeno osebo, informacijo javnega značaja, vendar hkrati vsebujejo tudi osebne podatke oseb, za katere je potrdilo izdano, le-te pa je naročnik na podlagi prvega odstavka 8. člena ZJN-1 dolžan varovati v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov. Na podlagi vlagateljevih revizijskih navedb je Državna revizijska komisija vpogledala v potrdila posebej usposobljenih varnostnikov in (kot je razvidno iz zgoraj navedenega) ugotovila, da ponudbe izbranih ponudnikov z vidika izpolnjevanja točke 3.4 poglavja XII razpisne dokumentacije ni mogoče obravnavati kot nepravilne, saj so izbrani ponudniki predložili potrdila za ustrezno število posebej usposobljenih varnostnikov, ki so bili v trenutku predložitve ponudbe zaposleni pri enem od skupnih ponudnikov. Pri tem je tudi ugotovila, da se kadrovski pogoji v primeru skupne ponudbe izpolnjujejo za vse skupne ponudnike skupaj (točka 3.4 poglavja XII razpisne dokumentacije v povezavi s četrtim odstavkom 47. člena ZJN-1 in pojasnilom naročnika z dne 13.5.2004), in sicer ne glede na njihovo medsebojno razdelitev sklopov. Zato tudi vpogled v partnersko ponudbo, ki ga je zahteval vlagatelj z namenom ugotovitve načina razdelitve sklopov oziroma objektov med družbe skupne ponudbe, ne bi mogel biti neposredno povezan z uveljavljanjem pravnega varstva, kot ga je vlagatelj zahteval v zahtevku za revizijo. Ob tem gre pripomniti, da je tudi vlagatelj sam v zahtevku za revizijo navedel, da je informacije o razdelitvi posameznih sklopov oziroma objektov med izbrane ponudnike že pridobil.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov revizijskega postopka, in sicer 100.000,00 SIT za takso, 100 točk za sestanek s stranko, 1000 točk za prvo obrazloženo vlogo za nadaljevanje postopka, 1500 točk za udeležbo na pripravljalnem naroku, 3000 točk za prvo pripravljalno vlogo, 1000 točk za drugo obrazloženo vlogo za nadaljevanje postopka, 2% materialnih stroškov in 20% DDV.

Državna revizijska komisija je s sklepom št. 018-87/05-35-731 z dne 4.4.2005 razveljavila naročnikovo odločitev v postopku pravnega varstva, ker je ugotovila, da je navedba vlagatelja glede neupravičene zavrnitve v del ponudbene dokumentacije izbranih ponudnikov utemeljena. Ker je naročnik kršil 6. člen ZJN-1, je Državna revizijska komisija vlagatelju na podlagi prvega odstavka 156. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 58/03, 2/04; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN priznala stroške takse, 50 točk za obvestilo o nadaljevanju postopka ter 1500 točk za udeležbo na sestanku dne 21.3.2005, kar skupaj z materialnimi stroški in 20% DDV znaša 307.966,00 SIT.

Stroškov za sestanek s stranko, 950 točk za prvo obrazloženo vlogo za nadaljevanje postopka ter 3000 točk za prvo pripravljalno vlogo Državna revizijska komisija ni priznala kot potrebnih (prvi odstavek 155. člena ZPP). Ker vlagatelj v nadaljevanju postopka z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija povrnitev ostalih zahtevanih stroškov zavrnila na podlagi tretjega odstavka 22. člena ZRPJN.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 7.6.2005

predsednik senata
dr. Aleksij Mužina
predsednik Državne revizijske komisije


Vročiti:

- RS, Ministrstvo za javno upravo, Direktorat za investicije, nepremičnine in skupne službe državne uprave, Gregorčičeva 27a
- Odvetnik Zmago Marovt, Rozmanova 12, Ljubljana
- G7 družba za varovanje d.o.o., špruha 33, Trzin
- SINTAL d.d., Litostrojska cesta 40, Ljubljana
- VARNOST MARIBOR d.d., Kraljeviča Marka ulica 5, Maribor
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana