Na vsebino
EN

018-161/2005 Okrožno sodišče v Novi Gorici

Številka: 018-161/05-31- 1201
Datum sprejema: 1. 6. 2005

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN) po članici mag. Metki Cerar, ob sodelovanju svetovalke Saše Rode, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "izvajanje storitev fizičnega varovanja za sodno stavbo Okrožnega in Okrajnega sodišča v Novi Gorici" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje Varnost Kranj d.d., Bleiweisova 20, Kranj (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Okrožno sodišče v Novi Gorici, Kidričeva 14, Nova Gorica (v nadaljevanju: naročnik), dne 01.06.2005

odločila:

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev:

Dne 14.05.2004 je naročnik sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila in javni razpis "izvajanje storitev fizičnega varovanja za sodno stavbo Okrožnega in Okrajnega sodišča v Novi Gorici" objavil v Uradnem listu RS, št. 43/2005, z dne 29.04.2005, pod št. objave Ob-11850/05.

Vlagatelj je pred rokom za oddajo ponudb vložil zahtevek za revizijo, z dne 13.05.2005, v katerem naročniku očita, da je pri določitvi merila reference kršil Zakon o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1), in sicer zlasti drugi odstavek 6. člena, prvi in drugi odstavek 7. člena ter prvi, drugi odstavek 68. člena in drugi odstavek 50. člena.
Vlagatelj navedeno utemeljuje z dejstvom, da naročnik v objavi predmetnega javnega razpisa meril ni navedel, temveč je zgolj določil, da so merila navedena v razpisni dokumentaciji. Vlagatelj navaja, da je naročnik tako merila kot opis le-teh navedel šele v razpisni dokumentaciji, s čimer naj bi naročnik kršil 50. člen ZJN-1. Vlagatelj meni, da je naročnik z opisanim vplival na potencialne ponudnike, da so dvignili (in plačali) razpisno dokumentacijo, s tem pa so imeli neupravičene stroške.
Vlagatelj ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji navedel, da bo ocenjeval ponudbe na podlagi meril najnižja ponudbena cena, reference in prisotnost ISO certifikata. Po mnenju vlagatelja je merilo reference, kot ga je naročnik določil v razpisni dokumentaciji diskriminatorno, saj bo naročnik priznal le potrjene reference s področja javnega naročila (2.a člen ZJN-1) iz leta 2004, katerih skupna vrednost znaša najmanj 10.000.000,00 SIT. Prav tako pa naročnik od ponudnikov zahteva, da prikažejo, katera od teh naročil izvaja na območju Mestne občine Nova Gorica. Vlagatelj meni, da je naročnik z navedenim kršil načelo enakopravnosti. V obravnavanem primeru gre za razlikovanje med ponudniki, ki v javnem sektorju še ne opravljajo storitev varovanja (ali le-te opravljajo v manjši meri), so pa na trgu ravno tako uspešni. Prav tako vlagatelj izpostavlja, da je naročnik krajevno diskriminiral ponudnike, ko je od ponudnikov zahteval, da prikažejo, koliko naročil izvajajo na območju mesten občine Nova Gorica.
Vlagatelj zahteva, da naročnik razveljavi dosedanji postopek oddaje javnega naročila in pripravi ponovni javni razpis in razpisno dokumentacijo v skladu z ZJN-1.

Naročnik je vlagatelju poslal odločbo, z dne 17.05.2005, št. Su 040801/2005-285, s katero je zahtevek za revizijo zavrnil. Naročnik ugotavlja, da je pri pripravi javnega razpisa uporabil obrazec 1-SI, ki je predpisan s Pravilnikom o enotnih obrazcih za vse vrste objav, ki jih morajo naročniki objaviti po Zakonu o javnih naročilih (Ur. l. RS, št. 44/2004, v nadaljevanju: Pravilnik), ki na strani 5, pod točko IV.2 merila za oddajo dopušča tudi možnost, da naročnik merila določi v razpisni dokumentaciji (podtočka B2). Naročnik navaja, da se je odločil za to možnost, saj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ne gre zgolj za navedbo vrstnega reda (od najpomembnejšega do najmanj pomembnega merila) temveč za nesorazmerno ponderiranje posameznega merila v primerjavi z ostalima meriloma. Naročnik prav tako navaja, da po objavi javnega razpisa meril ni spreminjal in tako ni kršil 50. člena ZJN-1.
V zvezi z navedbo vlagatelja, da je naročnik s tem, ko je pri merilu reference določil, da bo ocenjeval le potrjene reference na področju javnega naročanja, ravnal diskriminatorno naročnik navaja, da iz razpisne dokumentacije (točke VII Merilo za izbor najugodnejšega ponudnika in obrazca "Reference") izhaja, da bo naročnik upošteval reference izvajanja predmetnih storitev za gospodarske službe (zasebni sektor) in za naročnike opredeljene v 2.a členu ZJN-1. Naročnik tako meni, da je očitek vlagatelja neutemeljen, saj naročnik ni diskriminatorno obravnaval ponudnikov.
Prav tako naročnik zavrača očitek vlagatelja, da je ravnal diskriminatorno, ko je od ponudnikov zahteval, da posebej označijo tista javna naročila, ki jih izvajajo na območju Mesta občine Nova Gorica. Naročnik navaja, da gre namreč zgolj za zahtevo po označitvi takšnih naročil, njihovo število pa ne predstavlja prednosti oziroma višjega števila točk.
Naročnik je vlagatelja skladno s 17. členom ZRPJN pozval, da mu v roku treh dni po prejemu tega sklepa, pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Po prejemu obvestila vlagatelja, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo (dopis z dne 20.05.2005), je naročnik z dopisom, št. Su 040801/2005-285, z dne 23.05.2005, odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je najprej presojala navedbo vlagatelja, da naj bi naročnik kršil določila 50. člena ZJN-1 s tem, ker v objavi javnega razpisa v Uradnem listu RS ni specificiral meril za izbiro najugodnejše ponudbe. Vlagatelj zatrjuje, da so zaradi takšnega ravnanja morali vsi potencialni ponudniki dvigniti (kupiti) razpisno dokumentacijo, če so se želeli seznaniti z merili.
Državna revizijska komisija na tem mestu ugotavlja, da je v obravnavanem primeru predvsem sporno dejstvo, ali ima vlagatelj interes zato, da se zaradi kršitve 50. člena ZJN-1 razveljavi celoten postopek oddaje javnega naročila.
V skladu s 274. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 12/2003, v nadaljnjem besedilu: ZPP), ki se v skladu s petim odstavkom 3. člena ZRPJN smiselno uporablja glede vprašanj, ki jih ZRPJN ne ureja, namreč sodišče izda sklep, s katerim se tožba zavrže, če med drugim ugotovi, da ni podana pravna korist tožeče stranke za vložitev tožbe.
Glede na navedbe vlagatelja, da naročnik ni objavil meril v objavi javnega razpisa v Uradnem listu RS, je potrebno ugotoviti, da vlagatelj ne navaja nobenega (opravičenega) razloga, kako naj bi bil s tem ravnanjem naročnika oškodovan, še posebej upoštevajoč dejstvo, da se je vlagatelj seznanil z vnaprej postavljenimi merili ob prejemu razpisne dokumentacije. Vlagatelj tako ni izkazal, v čem naj bil oškodovan oziroma kako naj bi bil z naročnikovo kršitvijo 50. člena ZJN-1 oškodovan. Državna revizijska komisija kot nesporno tako ugotavlja, da s tem ravnanjem naročnika vlagatelj ni bil oškodovana.
Nadalje gre ugotoviti, da ne drži navedba vlagatelja, da je moral (cit.) "vsak potencialni ponudnik dvigniti razpisno dokumentacijo, da bi se lahko seznanili z merili in njihovo vsebino, s čimer mu dejansko nastanejo neupravičeni stroški." Državna revizijska komisija opozarja vlagatelja, da bi se "neupravičenim stroškom", ki jih je imel z nakupom predmetne razpisne dokumentacije lahko izognil tako (kot pravilno ugotavlja tudi naročnik), da bi pred vplačilom le-te zahteval vpogled vanjo, kar mu omogoča prvi odstavek 24. člena ZJN-1, ki med drugim izrecno določa, da mora naročnik od dneva objave javnega razpisa dalje omogočiti zainteresiranim ponudnikom vpogled v razpisno dokumentacijo. Navedeno bi vlagatelj (in vsi ostali zainteresirani ponudniki) lahko storil že od dneva objave predmetnega javnega naročila v Uradnem listu RS, to je od dne 29.04.2005 dalje. Kot izhaja iz posredovane dokumentacije vlagatelj te možnosti ni izkoristil, pač pa je dne 05.05.2005 vplačal razpisno dokumentacijo, ki mu je bila istega dne tudi posredovana po pošti. Sicer pa iz istega odstavka 24. člena ZJN-1 izhaja tudi naročnikova pravica, da (lahko) zaračuna stroške razmnoževanja in pošiljanja razpisne dokumentacije, vlagatelj pa v revizijskem zahtevku ne oporeka višini zneska, ki ga je za razpisno dokumentacijo določil naročnik. Glede na navedeno ni mogoče zaključiti, da je naročnik vlagatelju (in vsem ostalim potencialnim ponudnikom) povzročil "neupravičene stroške".
Državna revizijska komisija opozarja, da vlagatelj v predmetnem revizijskem postopku s svojimi navedbami ne more nastopati kot branilec interesa ostalih potencialnih ponudnikov, temveč je, skladno z ZRPJN upravičen zgolj do pravnega varstva v zaščito lastnih interesov. Ker vlagatelj v zahtevku za revizijo ni uspel izkazati nedopustnega posega v lastne interese oziroma pravne koristi, Državna revizijska komisija v tem delu ni presojala (ne)pravilnosti ravnanja naročnika.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo v zvezi z merilom reference zatrjuje, da je naročnik, s svojo odločitvijo, da bo ocenjeval le potrjene reference s področja javnega naročila, izkazovanje le-teh omejil (le) na področje javnih naročil in/ali na izkazovanje referenčnih poslov, ki so jih potencialni ponudniki pridobili izključno od naročnikov, ki so navedeni v 2. a členu ZJN-1. V zvez s tem vlagatelja, ki se nanaša na domnevno diskriminatorno oblikovano merilo reference je potrebno ugotoviti, da teh navedb vlagatelja razpisna dokumentacija ne potrjuje.
Naročnik je v razpisni dokumentaciji v točki VII. merilo za izbor najugodnejšega ponudnika v podtočki 2. Reference namreč določil: "Pri tem merilu se bodo ocenjevale reference (naročila z gospodarskimi družbami in naročniki, opredeljenim v členu 2.a Zakona o javnih naročilih - ZJN-1) v letu 2004 na področju izvajanja fizičnega varovanja z receptorskimi deli. Največje možno število točk po tem merilu je 20 točk. Ponudnik mora v svoji ponudbi tudi prikazati, koliko od teh naročil izvaja na območju Mestne občine Nova Gorica. Ponudnik lahko v ponudbi med reference navede le tiste, kjer gre za izvajanje fizičnega varovanja z obvezno prisotnostjo varnostnika, pri čemer zgolj tehnično varovanje ne zadostujeâ??.".
Državna revizijska komisija ugotavlja, da spornega besedila iz razpisne dokumentacije ni mogoče tolmačiti v smeri vlagateljevih navedb. S citirano določbo je namreč naročnik napovedal, da bo ocenjeval vse potrjene reference s področja opravljanja storitev varovanja, ki se nanašajo na predmetni javni razpis, in sicer tako tiste, ki so jih ponudniki pridobili pri poslovanju z gospodarskimi družbami (zasebni sektor) in tudi tiste, ki so jih pridobili pri poslovanju z naročniki opredeljenimi v 2.a členu ZJN-1. Navedeno potrjuje tudi s strani naročnika vnaprej pripravljen obrazec "reference", iz katerega (prav tako) izhaja, da se bodo upoštevala vsa potrjena poslovna sodelovanja s področja fizičnega varovanja.
Ker iz razpisne dokumentacije izhaja, da bo naročnik upoštevati vse ustrezne in potrjene reference s področja predmetnega javnega naročila (izvedene v letu 2004, ki zahtevajo obvezno prisotnost varnostnika in v višini najmanj 10.000.000,00 SIT brez DDV), ne glede na to ali jih je ponudnik pridobil pri poslovanju z "zasebnim" ali "javnim" sektorjem, je bilo potrebno obravnavano navedbo vlagatelja zavrniti kot neutemeljeno.

Prav tako Državna revizijska komisija ni mogla slediti očitku vlagatelja, da je naročnik s svojo zahtevo, da naj ponudniki v ponudbi prikažejo, koliko naročil izvajajo na območju Mestne občine Nova Gorica, krajevno diskriminiral ponudnike.
Ker označitve naročil, ki se izvajajo na območju Mestne občine Nova Gorica, ni mogoče šteti niti kot pogoj niti kot merilo, Državna revizijska komisija šteje, da na podlagi zapisane in obravnavane zahteve naročniku ni mogoče očitati (krajevnega) diskriminiranja ponudnikov. Navedena zahteva namreč ne vplivati na (ne)priznanje sposobnosti, niti na samo vrednotenje ponudbe.

Glede na zapisano je bilo potrebno zahtevek za revizijo vlagatelja zavrniti kot neutemeljen. Državna revizijska komisija namreč ni ugotovila, da bi v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila naročnik kršil določbe ZJN-1 na način in v obsegu, ki ga zatrjuje vlagatelj.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU:Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 01.06.2005
mag. Metka Cerar
članica Državne revizijske komisije


Vročiti:
- Varnost Kranj d.d., Bleiweisova 20, Kranj
- Okrožno sodišče v Novi Gorici, Kidričeva 14, Nova Gorica
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran