018-160/2005 Zdravstveni dom Novo mesto

Številka: 018-160/05-34-1185

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljevanju: ZRPJN), po članu Franciju Kodela, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila po omejenem postopku za "medicinski material" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj KT- PREZENT, d.o.o., Pot k sejmišču 32, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnica Breda Razdevšek, Slomškova 4, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Zdravstveni dom Novo mesto, Kandijska cesta 4, Novo mesto (v nadaljevanju: naročnik), dne 31.05.2005

ODLOČILA

1. Vlagateljev primarni zahtevek za revizijo se v delu, v katerem se nanaša na s strani naročnika ugotovljeno nepravilnost vlagateljeve ponudbe zaradi predložitve razpisni dokumentaciji neustreznih artiklov pod zaporednima številkama 59 ter 60, zavrne kot neutemeljen.

2. V preostanku se vlagateljev primarni zahtevek za revizijo zavrže.

3. Vlagateljev podrejeni zahtevek za revizijo se zavrže.

4. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 11.02.2004 sprejel sklep o pričetku postopka oddaje javnega naročila, dne 20.02.2004 pa je v Uradnem listu RS, št. 15-16/2004, pod številko objave Ob- 4639/04, objavil javni razpis za prvo fazo postopka oddaje javnega naročila po omejenem postopku za "medicinski material".

Dne 29.04.2005 je naročnik izdal obvestilo o dodelitvi javnega naročila za dobavo blaga po podsklopih, iz katerega izhaja, da je javno naročilo v II. fazi omejenega postopka, za 3. obdobje, v podsklopu C/1, material za ordinacije, oddal ponudnikoma Prodent d.o.o., Zvezna ulica 2a, Ljubljana, ter Sanolabor d.d., Leskoškova 4, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrana ponudnika). Naročnik je vlagateljevo ponudbo izločil iz nadaljnjega ocenjevanja. Ob tem je med drugim navedel, da vlagatelj ponuja nekatere materiale, ki jih naročnik še ni uporabljal, kot tudi, da ponujeni materiali za dezinfekcijo in razkuževanje (npr. 58, 59, 60 itd.) niso identični po vsebnosti glede na izdelan standard razkuževanja in čiščenja pri naročniku.

Z vlogo, z dne 09.05.2005, je vlagatelj, ki v tem delu še ni bil zastopan po pooblaščencu- odvetniku, na naročnika naslovil zahtevek za revizijo. V njem je med drugim navedel, da ponujeni materiali za dezinfekcijo in razkuževanje (npr. 58, 59, 60 itd.) res niso popolnoma identični po vsebini glede na naročnikovo opredelitev v razpisni dokumentaciji in njegov želeni standard razkuževanja in čiščenja. Vendar standard razkuževanja in čiščenja ne more biti naročnikov ali ponudnikov; standard je standard prav zato, ker ga določajo predpisi in navodila ustreznih institucij ter inšpekcijskih služb. Cilj konkretnega standarda pa je ustrezna čistoča. Podjetje Durr izdeluje visoko kvalitetna dezinfekcijska sredstva, ki služijo istemu namenu, kot tista, katerih specifikacije je naročnik navedel v razpisni dokumentaciji. Le- te so diskriminatorne, saj ne dovoljujejo ponudbe konkurenčnega artikla tistemu artiklu, ki ga naročnik navaja. Artiklu ozko določa sestavo in pakiranje, kar je nedopustno po 5. in 7. členu Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 (102/2000 - popr.), 2/2004, 2/2004; v nadaljevanju: ZJN-1). Materiali proizvajalca Durr, ki jih je ponudil vlagatelj, ustrezajo vsem evropskim standardom in so registrirani kot ustrezni in primerni za slovensko tržišče. Dezinfekcijska sredstva podjetja Durr so visokega kakovostnega in cenovnega razreda, vlagatelj pa jih je naročniku ponudil po izredno nizki ceni. Materiali ustrezajo tudi evropski Direktivi o varovanju okolja, saj ne vsebujejo aldehidov. Na področju Slovenije ta dezinfekcijska sredstva uporabljajo zobozdravstvene ambulante, ki imajo najvišje zahteve, saj je tržna cena teh proizvodov, v primerjavi s proizvodi podjetja Henkel, dvakrat do trikrat višja. Iz navedenega izhaja, da ni nobenega logičnega argumenta, da naročnik vlagateljevo ponudbo zaradi tega zavrne, saj bi bili s tem kršeni načeli konkurence in enakopravnosti med ponudniki.
Vlagatelj v nadaljevanju zahtevka navaja argumente, s katerimi izpodbija preostale naročnikove ugotovitve, zaradi katerih naj bi bila vlagateljeva ponudba nepravilna, zahteva pa tudi obrazložitev zatrjevanih dejstev, da se vrednosti posameznih ponudb po podsklopih, s katerimi so bili ponudniki seznanjeno pri odpiranju ponudb, razlikujejo od tistih, ki jih naročnik objavlja v obvestilu o oddaji naročila, ter da je naročnik izbral dva najugodnejša ponudnika, kar predstavlja kršitev 76. člena ZJN-1.
Vlagatelj predlaga, da naročnik razveljavi svojo odločitev o izboru ponudnikov za podsklop C1 ter ponovno opravi postopek izbire najugodnejšega ponudnika. Vlagatelj v postopek priglaša tudi stroške, nastale v zvezi z revizijo, in sicer za plačano takso za revizijo, v znesku 100.000,00 SIT, za poštnino, v znesku 1.000,00 SIT, za fotokopiranje, v znesku 300,00 SIT, ter za manipulativne stroške, v znesku 30.000,00 SIT. Vlagatelj od naročnika zahteva tudi povrnitev poslanih mu vzorcev, ki naj bi jih sicer zaračunal po rednih prodajnih cenah.

Iz naročnikovega dokumenta, datiranega z dnem 11.05.2005, izhaja, da je naročnik testiral s strani vlagatelja posredovane vzorce št. 23, 26, 46, 59, 60, 142 159 ter 160. Iz njegovih ugotovitev glede vzorca št. 59 izhaja, da je naročnik zahteval "Dezinf. robčki za naknadno polnj. z 35 g 2- propanola in 25 g 1- propanola a 5 zav- 90kom, kot npr. Incides N", vlagatelj pa mu je posredoval vzorec "Durr dezinfekcijski robčki refil FD 350", iz katerega ni razvidna sestava in pakiranje. Iz naročnikovih ugotovitev glede vzorca št. 60 izhaja, da je naročnik zahteval "dezinfekcijsko sredstvo z glukoprotaninom 25% a 2 l, kot npr. Sekusept plus", vlagatelj pa mu je posredoval vzorec "Durr dezinf. sredstvo ID 212 a 120 ml", ki ne vsebuje zahtevane sestave, niti ni cenovno ugodnejše od dezinfekcijskih sredstev, ki jih ima naročnik v uporabi. Naročnik je ob tem navedel še, da kontrole dokazujejo, da so razkužila, ki jih uporablja sedaj, ustrezna, zaradi česar si ne dovoli "eksperimentiranja z neznanimi razkužili".

Naročnik je s sklepom, št. 96/05-8 (28/04), z dne 13.05.2005, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa je naročnik med drugim navedel, da je bil vlagatelj z sestavo in količino materialov, ki jih zahteva naročnik, seznanjen že v prvem obdobju, ko je ravno tako oddal svojo ponudbo, pa glede teh ni zahteval pojasnil. Naročnik je dalje navedel, da je sestavo materialov za razkuževanje in dezinfekcijo opredelil, pri čemer se je odločil tudi, da bo te materiale uporabljal v obdobju treh let, če se med tem ne ugotovi posebno odstopanje. Naročnik je v obrazložitvi svojega sklepa citiral tudi ugotovitve preizkusa vlagateljevih vzorcev, kot so podane v zgoraj omenjenem naročnikovem dokumentu, z dne 11.05.2005. Naročnik je v svojem sklepu navedel še, da bo neuporabljene vzorec ponudniku vrnil takoj, ko bo končan revizijski postopek.

Vlagatelj, tokrat zastopan po pooblaščencu- odvetniku, je z vlogo, z dne 19.05.2005, naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo. Ob tem je glede s strani naročnika zatrjevane neustreznosti artikla št. 59 med drugim navedel, da je njegova zahtevana sestava pisana na kožo določenemu dobavitelju in je diskriminatorna, robčki, ki jih je vlagatelj ponudil, pa popolnoma ustrezajo namenu uporabe. Glede zatrjevane neustreznosti artikla št. 60 je vlagatelj navedel, da ponujeno dezinfekcijsko sredstvo ID212 ustreza po EU standardih vsem pogojem za dezinfekcijo instrumentov. Vlagatelj je v obvestilu predstavil tudi svoje stališče do ostalih navedb naročnika, kot izhajajo iz sklepa, s katerim je ta odločil o njegovem zahtevku za revizijo. Vlagatelj v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo predlaga, da naročnik razveljavi obvestilo o dodelitvi javnega naročila za dobavo blaga po podsklopih, z dne 29.04.2005, podrejeno pa, da razveljavi postopek oddaje javnega naročila, II. faza izvedbe naročila, za 3. obdobje- sklop C- zobozdravstveni material, podsklop C/1- material za ordinacije. Vlagatelj od naročnika zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, in sicer stroškov zahtevka za revizijo, v protivrednosti 2000 točk po veljavni Odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2003 (70/2003 - popr.); v nadaljevanju: Odvetniška tarifa), povečano za 20% DDV, ter stroškov plačane takse za revizijo, v znesku 100.000,00 SIT. Vlagatelj pa v postopek priglaša tudi nadaljnje stroške, in sicer stroške pregleda in študija odgovora naročnika, v protivrednosti 100 točk po Odvetniški tarifi, stroške obvestila stranki, v protivrednosti 50 točk po Odvetniški tarifi, stroške zahteve za nadaljevanje, v protivrednosti 1000 točk po Odvetniški tarifi, ter 2% materialne stroške, v protivrednosti 23 točk po Odvetniški tarifi, vse povečano za 20% DDV.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu s 1. in 2. alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN ter v skladu s šestim odstavkom 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Ker je vlagatelj v svoji zahtevi za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo postavil primarni zahtevek, s katerim zahteva razveljavitev naročnikove odločitve o dodelitvi javnega naročila, poleg tega pa tudi podrejeni zahtevek, s katerim zahteva razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila, je Državna revizijska komisija v okviru revizijskega postopka najprej preverjala utemeljenost vlagateljevega primarnega zahtevka.

Državna revizijska komisija z vpogledom v naročnikovo obvestilo o dodelitvi javnega naročila za dobavo blaga po sklopih ugotavlja, da je ta v njem podal več argumentov za izločitev vlagateljeve ponudbe iz nadaljnjega obravnavanja, med njimi pa je podal tudi argument, da je vlagatelj v svoji ponudbi ponudil naročnikovim zahtevam neustrezne artikle. Slednjega je Državna revizijska komisija v revizijskem postopku preverila najprej, pri tem pa je ugotovila, da je naročnik vlagateljevo ponudbo upravičeno izločil kot nepravilno.
Z vpogledom v dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik svoje zahteve po artiklih, za katere naj ponudniki oddajo ponudbe, podal v obliki elektronske baze, ki jo je prejel vsak od ponudnikov. V njej so bile poleg zaporednih številk artiklov navedene s strani naročnika zahtevane vrste blaga, z opisom zahtevanih lastnosti in sestave le-tega, ponudnik pa je v bazo vpisal artikel, ki ga ponuja, ter njegovo ceno. Z vpogledom v razpisno dokumentacijo in izpis izpolnjene baze, kot ga je v svoji ponudbi predložil vlagatelj, gre ugotoviti, da je naročnik pri artiklu pod zaporedno številko 59 postavil naslednjo zahtevo: "Dezinf. robčki za naknadno polnj. z 35 g 2- propanola in 25 g 1- propanola a 5 zav- 90kom, kot npr. Incides N", pri artiklu pod zaporedno številko 60 pa je postavil naslednjo zahtevo: "Dezinf. sred. z glukoprotaninom 25% a 2 l, kot npr. Sekusept plus". Z vpogledom v vlagateljevo ponudbo gre ugotoviti tudi, da je slednji pri naročnikovi zahtevi glede artikla št. 59 ponudil artikel: "Durr Dezinf. robčki refil FD350", pri naročnikovi zahtevi glede artikla št. 60 pa artikel: "Durr Dezinf. sred. ID212 a 2 l".

Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da med strankama v predmetnem postopku dejansko ne obstoji spor o tem, da vlagatelj vsaj pri obravnavanih postavkah (artikel št. 59 in 60) ni ponudil blaga z lastnostmi in sestavo, kot jo je zahteval naročnik. Naročnik je namreč na to dejstvo najprej opozoril v obvestilu o dodelitvi javnega naročila, kasneje pa tudi v sklepu, s katerim je odločil o vlagateljevem zahtevku za revizijo, vlagatelj pa je v odzivu na ta dokumenta s strani naročnika ugotovljeno neskladje tudi sam potrdil. V svojem zahtevku za revizijo je vlagatelj tako navedel: "Ponujeni materiali za dezinfekcijo in razkuževanje (npr. 58, 59, 60 itd.) res niso popolnoma identični po vsebnosti glede na naročnikovo opredelitev v razpisni dokumentaciji in njegov želeni standard razkuževanja in čiščenja.", ob tem pa je dodal še: "Podjetje Durr izdeluje visoko kvalitetna dezinfekcijska sredstva, ki služijo istemu namenu, kot tista, katerih specifikacije je naročnik navedel v razpisni dokumentaciji. Navedena specifikacija je diskriminatorna, saj ne dovoljuje ponudbe konkurenčnega artikla tistemu artiklu, ki ga naročnik navaja.". Podobno vlagatelj v svoj zahtevi za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo glede artikla št. 59 navaja še: "Zahtevana sestava je pisana na kožo določenemu dobavitelju in je diskriminatorna. Robčki, ki jih je vlagatelj ponudil, popolnoma ustrezajo namenu uporabeâ??". Iz citiranih vlagateljevih navedb nesporno izhaja, da vlagatelj priznava s strani naročnika ugotovljeno dejstvo, da je vsaj pri artiklih št. 59 in 60 ponudil blago, ki ne ustreza zahtevam razpisne dokumentacije. Ob tem pa vlagatelj izpostavlja, da so s strani naročnik podane zahteve po artiklih diskriminatorne in pisane na kožo določenemu ponudniku. V zvezi s slednjimi navedbami je potrebno vlagatelja opozoriti, da skladno s petim odstavkom 12. člena ZRPJN po prejemu odločitve o dodelitvi naročila ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred prejemom te odločitve naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred prejemom odločitve naročnika o dodelitvi naročila. Ker gre pri očitku o tem, da so vlagateljeve razpisne zahteve diskiminatorne, nedvomno za kršitev, ki je bila vlagatelju znana že pred prejemom odločitve o dodelitvi naročila, s tem povezanih navedb v tej fazi postopka oddaje javnega naročila ni več mogoče obravnavati.

V povzetku zapisanega gre ugotoviti, da je vlagatelj pri artiklih pod zaporedno številko 59 in 60 nesporno ponudil blago, ki ne ustreza zahtevam razpisne dokumentacije.

Iz določil 13. alineje prvega odstavka 3. člena ZJN-1 izhaja, da je pravilna ponudba tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Podobno je, kot izhaja iz določil 2. člena Pravilnika o ugotovitvi, kdaj šteje ponudba za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo (Uradni list RS, št. 33/2004), ponudba med drugim nepravilna, če se po odpiranju ponudb na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da ne izpolnjuje v celoti vseh zahtev iz razpisne dokumentacije. Iz določil prvega odstavka 76. člena ZJN-1 dalje izhaja, da mora v postopku oddaje javnega naročila naročnik po opravljenem pregledu zavrniti vse ponudbe, ki niso primerne, sprejemljive ali pravilne.

Državna revizijska komisija ob upoštevanju zgoraj zapisanih ugotovitev glede dejanskega stanja zadeve in na podlagi opredeljene pravne podlage ugotavlja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo, iz razloga njenega ugotovljenega neskladja z zahtevami razpisne dokumentacije, upravičeno izločil iz nadaljnje obravnave (jo zavrnil), vlagateljeve revizijske navedbe, s katerimi zatrjuje nepravilnost takšne odločitve naročnika, pa je potrebno kot neutemeljene zavrniti.

Ker vlagatelj z obravnavanim delom zahtevka ni uspel izkazati neskladja naročnikove odločitve o izločitvi (zavrnitvi) njegove ponudbe s predpisi s področja oddaje javnih naročil, je Državna revizijska komisija njegov primarni revizijski zahtevek, na podlagi določil 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, v delu, v katerem se nanaša na s strani naročnika ugotovljeno nepravilnost vlagateljeve ponudbe zaradi predložitve razpisni dokumentaciji neustreznih artiklov pod zaporednima številkama 59 ter 60, zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državna revizijske iz 1. točke izreka tega sklepa.

Skladno s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN lahko zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ji je bila ali bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija ob dejstvu odločitve, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa, ugotavlja, da vlagatelj v preostanku primarnega zahtevka za revizijo ne izkazuje aktivne legitimacije, potrebne za obravnavo njegovih preostalih revizijskih navedb. Tudi v primeru, če bi se le- te izkazale za utemeljene, to namreč ne bi moglo vplivati na izboljšanje pravnega položaja vlagatelja, katerega ponudba je bila, kot že argumentirano, upravičeno izločena (zavrnjena) kot nepravilna.

Iz navedenih razlogov je Državna revizijska komisija, na podlagi določil 1. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, vlagateljev primarni zahtevek za revizijo v delu, v katerem ni bil zavrnjen skladno s 1. točko izreka tega sklepa, zavrgla.

S tem je utemeljena odločitev Državna revizijske iz 2. točke izreka tega sklepa.

Ker vlagatelj s svojim primarnim zahtevkom ni uspel, je Državna revizijska komisija v nadaljevanju revizijskega postopka presojala njegov podrejeni zahtevek po razveljavitvi celotnega predmetnega postopka oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija je ob tem ugotovila, da je vlagatelj v svojem prvotno vloženem zahtevku za revizijo od naročnika zahteval, da "razveljavi odločitev o izboru ponudnikov za podsklop C1, ter ponovno opravi postopek izbire najugodnejšega ponudnika". Državna revizijska komisija ugotavlja tudi, da je naročnik v svoji zahtevi za nadaljevanje revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo prvotno podani revizijski zahtevek razširil tako, da je podrejeno zahteval razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija v zvezi z razširitvijo zahtevka za revizijo opozarja, da podlago odločitve naročnika o zahtevku za revizijo tvorijo le tista dejstva, ki so bila navedena, in le tisti zahtevki, ki so bili postavljeni do konca postopka v zvezi z zahtevkom za revizijo pred naročnikom, ki ga določajo 13. do vključno 16. člen ZRPJN. Do tega trenutka morajo biti podane vse procesne predpostavke za dopustnost zahteve za revizijo, po tem trenutku pa se presoja tudi utemeljenost vlagateljeve zahteve za revizijo. Naročnik odloči o zahtevku za revizijo ex nunc, v kolikor vlagatelj ni zadovoljen z odločitvijo naročnika, pa lahko, v skladu z 17. členom ZRPJN, zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj pa pri tem ne more pa navajati novih dejstev in postavljati novih zahtevkov, saj s temi dejstvi in zahtevki ni bil seznanjen naročnik, ko je sprejel svojo odločitev, in o njih zato tudi ni mogel odločati ali se izjaviti. Citirano pravilo udejanja eno izmed temeljnih načel revizije postopkov javnega naročanja - načelo hitrosti, in velja tako za vložitev zahtevka kot tudi za morebitno dopolnitev zahtevka (tako npr. v obvestilu oz. zahtevi za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo). Ob nasprotnem tolmačenju bi bila zaobidena določba 16. člena ZRPJN o odločanju naročnika o revizijskem zahtevku pred odločanjem Državne revizijske komisije o le-tem.

Iz navedenih razlogov je Državna revizijska komisija vlagateljev podrejeni zahtevek, ki predstavlja nedopustno razširitev njegovega zahtevka za revizijo, na podlagi določil 1. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, zavrgla.

S tem je utemeljena odločitev Državna revizijske iz 3. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v postopek priglasil stroške, nastale v zvezi z revizijo. Ker niti s primarnim niti s podrejenim zahtevkom vlagatelj ni uspel, je Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, njegovo zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, zavrnila kot neutemeljeno.

S tem je utemeljena odločitev Državna revizijske iz 4. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

Ljubljana, 31.05.2005

Franci Kodela, univ. dipl. prav.,
Član Državne revizijske komisije


Vročiti:
- Zdravstveni dom Novo mesto, Kandijska cesta 4, Novo mesto,
- Odvetnica Breda Razdevšek, Slomškova 4, Ljubljana,
- Prodent d.o.o., Zvezna ulica 2a, Ljubljana,
- Sanolabor d.d., Leskoškova 4, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana.