018-102/2005 Ministrstvo za kulturo

Številka: 018-102/05-33-817

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 18. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02 in 2/04; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s petim odstavkom 3. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljevanju: ZRPJN), po članu Jožefu Kocuvanu, ob sodelovanju višje svetovalke Tatjane Falout, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila male vrednosti za dobavo in montažo avdio-vizualne opreme in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje ICOM d.o.o., Gregorčičeva 9 a, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za kulturo, Maistrova ulica 10, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne18.04.2005

ODLOČILA

Zahtevek za revizijo se zavrže.

Obrazložitev

Naročnik je dne 20.09.2004 na podlagi 13. člena Navodil za oddajo naročil malih vrednosti št. 403-1168/2002, z dne 02.12.2002 sprejel sklep o začetku postopka za oddajo naročila male vrednosti za dobavo in montažo avdio-vizualne opreme.
Naročnik je dne 14.09.2005, z dopisom, št. 403-14/2004/97, štiri potencialne ponudnike povabil k oddaji ponudb.

Naročnik je z obvestilom o oddaji naročila izbranemu ponudniku št. 403-14/2004/117, z dne 05.10.2004, vse ponudnike obvestil, da je predmetno javno naročilo oddal vlagatelju.

Ponudnik TSE d.o.o., Ljubljana je z dopisom, z dne 12.10.2004 zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, ki mu jo je naročnik posredoval z dopisom št. 403-14/2004/121, z dne 14.10.2004.

Dne 22.02.2005 je naročnik sprejel sklep št. 403-72/2005-1, s katerim je predmetni postopek oddaje javnega naročila v celoti razveljavil. Naročnik navaja, da je v času, ko je postal sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika že pravnomočen, vendar še pred sklenitvijo pogodbe z vlagateljem ugotovil, da nekateri naročeni artikli ne ustrezajo obstoječim tehničnim pogojem v sejni sobi naročnika. Glede na navedeno je naročnik predmetni postopek oddaje javnega naročila male vrednosti razveljavil.

Zoper zgoraj navedeno odločitev naročnika je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo (dokument, z dne 04.03.2005). Vlagatelj uvodoma ugotavlja, da je naročnik predmetni postopek oddaje javnega naročila male vrednosti razveljavil, kljub temu, da je bil vlagatelj izbran kot najugodnejši ponudnik.
Vlagatelj navaja, da je naročnika že pred oddajo ponudbe, in sicer že na ogledu naročnikove sejne sobe, opozoril na velika neskladja v zahtevanih tehničnih elementih. Opozorila je vlagatelj zapisal tudi v ponudbo, ki jo je oddal naročniku. Vlagatelj nadalje navaja, da se je po prejetem obvestilu o izbiri še večkrat sestal z naročnikom. Vlagatelj navaja, da je naročniku pet mesecev strokovno svetoval, izdeloval simulacije, pregledoval tehnično dokumentacijo izvedenih del in situacijo v prostoru, opravljal različne gradbene in tehnične meritve, mu posredoval svoj know-how, naročnik pa mu je vseskozi zagotavljal, da bo naročilo izvedeno. Iz tega razloga je moral imeti vlagatelj na računu vseskozi zagotovljena sredstva, v višini 12 mio SIT, s katerimi je nameraval plačati svoje dobavitelje. Vlagatelj zatrjuje, da mu je bila zaradi opisanih ravnanj naročnika, povzročena velika škoda, za katero je odgovoren naročnik.
Vlagatelj še navaja, da je bil z njegovim angažiranjem pripravljen optimalen načrt za kakovostno tehnološko opremo, ki ne presega razpisane vsote, zato po njegovem mnenju ni razlogov za razveljavitev obravnavanega postopka. Vlagatelj zaključuje z ugotovitvijo, da naročnika sprejeta ponudba zavezuje, saj te obveznosti vnaprej ni izključil. Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, ki so mu nastali v zvezi z revizijo v znesku plačane revizijske takse (100.000,00 SIT).

Naročnik je s sklepom, št 403-14/2004/143, z dne 15.03.2005, zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnil. Naročnik navaja, da je predmetni postopek oddaje javnega naročila male vrednosti razveljavil iz dveh razlogov, in sicer:
1. Ministrstvo za finance je pred zaključkom predmetnega postopka oddaje javnega naročila male vrednosti izdalo Pravilnik o zaključku izvrševanja državnega in občinskih proračunov za leto 2004 (Uradni list RS, št. 109/04), s katerim je določilo, da neposredni uporabniki proračuna RS lahko v letu 2004 prevzemajo le obveznosti, ki zapadejo v breme proračuna RS za leto 2004 do vključno petka, 08.10.2004. Naročnik zato pogodbe z izbranim ponudnikom ni mogel podpisati. Ministrstvo za finance je naročnika v mesecu novembru 2004 obvestilo, da bo za nekatere pogodbe morda le dovolilo prevzem obveznosti, zato je naročnik pozval vlagatelja naj poda seznam, iz katerega bo razvidno, kateri del predmetnega javnega naročila lahko izvede takoj, da bo plačilo le-tega zapadlo v letu 2004. Ministrstvo za finance prevzema obveznosti nato ni dovolilo, predmetno javno naročilo pa ni bilo uvrščeno v načrt nabav Ministrstva za kulturo za leto 2005.
2. Vlagatelj je naročnika dne 16.11.2004 obvestil, da seznam artiklov iz razpisne dokumentacije, ni tehnično ustrezen oziroma, da le-ta ne ustreza obstoječim tehničnim pogojem v sejni sobi naročnika. V naslednjih mesecih pa so se spremenile tudi cene nekaterih artiklov in niso več ustrezale tistim, ki jih je vlagatelj navedel v svoji ponudbi.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 24.03.2005, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je dne 01.04.2005 Državni revizijski komisiji odstopil v odločanje zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu.

Naročnik je dne 13.04.2005 in dne 14.04.2005 Državni revizijski komisiji odstopil še zahtevano dodatno dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu in po proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija na podlagi 18. člena ZPP, v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Kot izhaja iz navedb vlagatelja in naročnika je v obravnavanem primeru spor med strankama nastal, ker je naročnik dne 22.02.2005, s sklepom št. 403-72/2005-1, predmetni postopek oddaje javnega naročila male vrednosti razveljavil, kljub temu, da je bil vlagatelj z odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila, št. 403-14/2004/117, z dne 05.10.2004, izbran kot najugodnejši ponudnik.

Državna revizijska komisija je morala ob upoštevanju zgoraj opisane situacije uvodoma ugotoviti, ali gre v predmetni zadevi za spor, v katerem je pristojna odločati oziroma odgovoriti na vprašanje, ali je v obravnavanem primeru vlagatelj upravičen zahtevati pravno varstvo svojih pravic v revizijskem postopku.
Vprašanje o tem, ali obravnavana zadeva sodi v pristojnost Državne revizijske komisije je namreč procesna predpostavka, na katero mora Državna revizijska komisija paziti po uradni dolžnosti (18. člen ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN).

Meje odločanja Državne revizijske komisije v postopku pravnega varstva ponudnikov in javnega interesa, so določene s predpisi, ki urejajo oddajo javnih naročil. Oddajo javnih naročil urejata ZRPJN in Zakon o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1).

ZRPJN v 1. členu (Predmet zakona) določa, da se s tem zakonom ureja pravno varstvo ponudnikov in javnega interesa v postopkih oddaje javnih naročil, ki se izvaja z revizijo postopkov oddaje javnih naročil, opredeljenih v predpisih o javnih naročilih, določa organe, ki so pristojni za varstvo pravic ponudnikov in javnega interesa, in postopek revizije po tem zakonu.

V obravnavanem primeru so relevantne predvsem vse tiste določbe ZJN-1, ki se nanašajo na sprejem odločitve o oddaji naročila in (posledično) urejajo formalni zaključek razpisne faze postopka oddaje javnega naročila.
ZJN-1 v prvem odstavku 78. člena določa, da mora naročnik o svoji odločitvi o oddaji naročila oziroma priznanju sposobnosti obvestiti vse ponudnike. V drugem odstavku 78. člena ZJN-1 je določeno, da lahko ponudnik, ki ni bil izbran, najkasneje v roku osmih dni od dneva prejetja pisnega odpravka odločitve naročnika od naročnika zahteva dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila oziroma priznanju sposobnosti. Iz navedene določbe izhaja tudi, da začne teči rok za vložitev zahtevka za revizijo od dneva prejema dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila oziroma priznanju sposobnosti skladno z zakonom, ki ureja revizijo postopkov javnega naročanja. ZRPJN v prvem odstavku 12. člena določa, da se zahtevek za revizijo lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, pri čemer je po odločitvi o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti rok za vložitev zahtevka za revizijo deset dni od prejema odločitve o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti.

Vsi roki iz prejšnjega odstavka so prekluzivni, kar pomeni, da po njihovem poteku, posameznega z zakonom določenega dejanja (vezanega na ta rok) ni več mogoče opraviti ter da posledično postane odločitev naročnika, sprejeta v postopku oddaje javnega naročila, pravnomočna. Pravnomočna odločitev pa veže vse stranke v postopku oddaje javnega naročila, saj je z zahtevkom za revizijo ni več mogoče izpodbijati. Navedeno velja tudi za odločitev naročnika o izbiri najugodnejšega ponudnika.
Z nastopom pravnomočnosti odločitve naročnika o oddaji naročila oziroma priznanju sposobnosti je torej postopek oddaje javnega naročila (oz. natančneje: tista faza, ki se nanaša na primerjavo in ocenjevanje ponudb ter na izbiro najugodnejše ponudbe) formalno končan.

Iz dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila izhaja, da je bil vlagatelj z obvestilom o oddaji naročila izbranemu ponudniku št. 403-14/2004/117, z dne 05.10.2004, pravnomočno izbran kot najugodnejši ponudnik. Navedeno dejstvo med strankama v tem postopku ni sporno. Iz predložene dokumentacije je namreč razvidno, da v zakonsko določenem roku, noben od udeleženih ponudnikov ni vložil zahtevka za revizijo.
Iz povratnic v predloženi dokumentaciji izhaja, da je bilo obvestilo o oddaji naročila izbranemu ponudniku št. 403-14/2004/117, z dne 05.10.2004, vsem sodelujočim ponudnikom vročeno dne 08.10.2004. Ponudnik TSE d.o.o., Ljubljana je zahteval izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila, vendar pa po prejemu le-te (dne 18.10.2005) ni vložil zahtevka za revizijo. Pravnomočnost naročnikove odločitve o oddaji naročila je tako nastopila dne 28.10.2004, to je z dnem, ko je (v skladu s pravili iz 111. člena ZPP) potekel deset dnevni rok za vložitev zahtevka za revizijo, od dne, ko je ponudnik TSE d.o.o., Ljubljana prejel dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila.

Glede na vse zgoraj navedeno je potrebno ugotoviti, da je spor med strankama v tem postopku nastal šele potem, ko je bil sklep naročnika o oddaji javnega naročila, že pravnomočen. Izpodbijane odločitve naročnika tako ni mogoče obravnavati kot eno izmed dejanj, ki jih ureja ZJN-1 v postopku oddaje javnega naročila, zato Državna revizijska komisija ni pristojna za njeno razsojanje. Prav tako v smislu določil ZJN-1 ni mogoče obravnavati kot dejanja postopka oddaje javnega naročila vseh tistih naročnikovih in vlagateljevih dejanj, ki sta jih (na pobudo naročnika) opravila šele potem, ko je naročnik že sprejel odločitev o oddaji javnega naročila, z dne 05.10.2004. Le-ta so bila namreč opravljena po pravnomočnosti odločitve o izbiri najugodnejše ponudbe, kar pomeni, da ne sodijo med dejanja v postopku oddaje javnega naročila v smislu ZJN-1, temveč sodijo v fazo njegove izvedbe v smislu splošnega obligacijskega prava.

Ob vsem zgoraj navedenem je potrebno ugotoviti, da v obravnavani zadevi ne gre za spor, ki bi se nanašal na eno izmed faz postopka oddaje javnega naročila v smislu določil ZJN-1, temveč za spor, ki sodi že v izvedbeno fazo javnega naročila. Odločanje o sporih, ki se ne nanašajo na sam postopek oddaje javnega naročila oziroma, ki so nastali šele po pravnomočni odločitvi o oddaji javnega naročila (odločanje o morebitni dolžnosti sklenitve pogodbe na podlagi pravnomočnega sklepa o oddaji javnega naročila in/ali o odškodninski odgovornosti za takšno opustitev) pa ne sodi v pristojnost Državne revizijske komisije, temveč je zanje pristojno sodišče splošne pristojnosti.

Državna revizijska komisija se je zato morala v obravnavanem primeru izreči za nepristojno, vlagateljev zahtevek za revizijo pa kot nedopusten zavreči.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 18.04.2005

Jožef Kocuvan, univ. dipl.ekon.
član Državne revizijske komisije


Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za kulturo, Maistrova ulica 10, Ljubljana
- ICOM d.o.o., Gregorčičeva 9 a, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana