018-147/2005 Mestna občina Koper

Številka: 018-147/05-31-1182

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 14/03 in 42/04, v nadaljevanju: ZRPJN), v senatu članice mag. Metki Cerar kot predsednice senata, člana Francija Kodele kot člana senata in članice Vesne Cukrov kot članice senata, ob sodelovanju svetovalca Marka Žviplja, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izgradnjo severne obvoznice v Kopru z vsemi spremljajočimi komunalnimi napravami, in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje CPK d.d., Ulica 15. maja 14, Koper, ki ga zastopa odvetnica Milena Sevnik - Jakoš, Miklošičeva 26, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Mestna občina Koper, Verdijeva 10, Koper (v nadaljevanju: naročnik), dne 31.05.2005

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 10.02.2005 sprejel sklep, št. K351-3/2005, o začetku postopka oddaje javnega naročila za izgradnjo severne obvoznice v Kopru z vsemi spremljajočimi komunalnimi napravami ter dne 29.03.2005 sklep o popravi sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila. Javni razpis za predmetno javno naročilo je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 23-24/05, z dne 11.03.2005, pod številko objave Ob-6865/05 ter dopolnitev v Uradnem listu RS, št. 30-31/05, z dne 25.03.2005, pod številko objave Ob-8280/05.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 08.04.2005, v katerem navaja kršitev 5., 7. in 42.a člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1).
1. Vlagatelj prereka razpisni pogoj, da morajo ponudniki predložiti referenco za gradnjo kanalizacijskih kanalov (fekalnega, meteornega) premera 600 do 1200 mm in dolžine najmanj 500 m (vsaj ena investicija). Vlagatelj navaja, da tako postavljen pogoj nesorazmerno zožuje referenco gradnje zgolj na kanalizacijske kanale s premerom 600 do 1200 mm (uveljavljen standard je 200 do 250 mm), ki je nestandarden premer, katerega ga pretežno uporablja zgolj naročnik, s tem pa naročnik omejuje konkurenco zgolj na ponudnika, ki je takšna gradbena dela do sedaj izvajal za naročnika. Vlagatelj pojasnjuje, da je tehnologija gradnje kanalizacijskih kanalov premera 600 do 1200 mm enaka tehnologiji gradnje premera 200 do 250 mm, razlika pa je zgolj v teži posameznih elementov, medtem ko sta spajanje in obdelava elementov praktično enaka. Vlagatelj tudi navaja, da naročnikov pogoj, da bo upošteval zgolj reference gradnje kanalizacijskih kanalov (premera 600 do 1200 mm) v dolžini najmanj 500 m, nima neposredne zveze s sposobnostjo ponudnikov, saj je ponudnik, ki je sposoben izvesti dve gradnji, vsako v dolžini 250 m, gotovo tudi sposoben izvesti eno gradnjo v skupni dolžini 500 m. Vlagatelj dodaja, da ni neposredne povezave med dolžino gradnje in njeno zahtevnostjo, naročnika pa ne zanimajo reference gradnje ceste s pripadajočimi komunalnimi napravami, temveč le izgradnja kanalizacijskega dela.
2. Vlagatelj navaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval, da ponudniki prijavijo osebo, ki izpolnjuje pogoje za odgovornega vodjo del po 76. in 77. členu Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/2004; v nadaljevanju: ZGO-1) in ki mora imeti še posebej prikazane reference o gradnji vodovoda enakega ali večjega premera in dolžine najmanj 500 m, gradnji kanalizacije premera 600 do 1200 mm in dolžine najmanj 500 m in gradnji kabelske kanalizacije. V pojasnilu razpisne dokumentacije je naročnik poudaril, da mora ponudnik prijaviti le eno osebo za odgovornega vodjo del, ki mora izpolnjevati pogoje za odgovornega vodjo del po ZGO-1 in mora imeti delovne izkušnje, kar je po mnenju vlagatelja v nasprotju s 76. členom ZGO-1. Vlagatelj pripominja, da s tem ponudniki bodisi kršijo kogentno normo 76. člena ZGO-1 bodisi so prisiljeni oddati ponudbo brez partnerjev ali podizvajalcev ter predmetno naročilo v celoti izvesti samostojno (kar predstavlja kršitev 46. oziroma 47. člena ZJN-1). Navedeno je tudi v nasprotju z določili razpisne dokumentacije, ki urejajo oddajo ponudbe s podizvajalci in oddajo skupne ponudbe. Vlagatelj tudi ugotavlja, da je pogoj, po katerem mora imeti odgovorni vodja del prikazane reference o gradnji vodovoda enakega ali večjega premera in dolžine najmanj 500 m, gradnji kanalizacije premera 600 do 1200 mm in dolžine najmanj 500 m in gradnji kabelske kanalizacije, nesorazmeren, saj v predmetnem javnem naročilu ne gre za opravljanje dejavnosti, ki bi bila vezana na neko specialno znanje posamezne osebe (v konkretnem primeru odgovornega vodje del) ali na neke specifične delovne izkušnje, ki bi zagotavljala kvalitetno izvedbo oziroma usposobljenost že samo zaradi dejstva, ker je določena oseba že bila odgovorni vodja del za vse naštete gradnje. Po mnenju vlagatelja kvalitetna izvedba predmetnega javnega naročila ni odvisna od osebnih izkušenj in znanja odgovornega vodje del, ki teh del neposredno sploh ne izvaja, ampak v prevladujočem delu zgolj nadzira njihovo izvajanje. Vlagatelj se v tej zvezi smiselno sklicuje na svoje navedbe v točki 1.
Vlagatelj naročniku predlaga imenovanje izvedenca gradbene stroke ter predlaga, da se razveljavijo pogoji in druga določila, ki jih v kršitvah navaja vlagatelj, ter jih črta iz razpisne dokumentacije oziroma spremeni tako, da bodo skladni z ZJN-1 ter objavi ustrezno spremembo oziroma popravek razpisne dokumentacije oziroma podredno, da v celoti razveljavi javno naročilo. Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov v višini 200.000,00 SIT plačane takse, stroške odvetniškega zastopanja ter priprave revizijskega zahtevka v višini 3000 točk, DDV ter 3% odvetniških stroškov.

Naročnik je s sklepom, št. K351-3/2005, z dne 22.04.2005, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen ter zavrnil vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov.
Naročnik navaja, da je sporen pogoj pod točko 1 zahtevka za revizijo postavil v obsegu, ki je potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom javnega naročila. Naročnik navaja, da je v razpisni dokumentaciji določil reference tako glede gradnje ceste, kot tudi za vse komunalne naprave. Sporna referenca po mnenju naročnika odraža sposobnosti v veliko manjšem obsegu, kot izhaja obseg gradbenih del iz razpisne oziroma tehnične dokumentacije. Naročnik se strinja z vlagateljem, da gre za premer, ki odstopa od običajnih, ki se uporabljajo za gradnjo kanalizacijskih vodov v strnjenih naseljih, vendar pa takšen premera uporabljajo številni drugi naročniki. Naročnik dodaja, da ni diskriminiral ponudnikov, saj je od vseh zahteval enako referenco, med potencialnimi ponudniki pa je več izvajalcev, ki izpolnjujejo zahtevani pogoj in lahko pridobijo zahtevano referenco. Naročnik navaja, da je strokovno in tehnično bolj zahtevno vgrajevati cevi večjih premerov kot cevi manjših premerov, saj to pogojuje tudi strokovno in tehnično boljšo opremljenost ter kadrovsko in organizacijsko usposobljenost ponudnika. Vgrajevanje cevi večjih premerov se izvaja s številčnejšo ekipo delavcev, norma ure polaganje takšnih cevi je daljša, pri polaganju pa je potrebno večje strokovno znanje. Medtem ko je premer cevi 200 mm do 300 mm možno polagati tudi ročno, je horizontalno in vertikalno poravnavanje cevi v jarku večjih premerov potrebno izvajati strogo strojno. Naročnik pripominja, da s postavitvijo spornega pogoja ne omejuje konkurence, saj lahko ponudniki konkurirajo v vlogi podizvajalca ali pa kot glavni ponudniki združijo reference s soponudniki ali podizvajalci. Naročnik vztraja, da je premer cevi v projektni dokumentaciji in popisih določil projektant na osnovi hidravličnega izračuna, zato naročnik na izbiro premera nima nobenega vpliva. Glede na sestavo tal in pogoje geomehanika je projektant v popisih in tehničnem poročilu predvidel, da bo izkop segal pretežno v območje nasipnega materiala, na večjih globinah pa v cono morskih sedimentov, ki predstavljajo slabo nosilna tla. Naročnik glede vlagateljeve navedbe, da pogoj gradnje kanalizacijskih kanalov premera 600 do 1200 mm v dolžini najmanj 500 m, nima neposredne zveze s sposobnostjo ponudnikov, odgovarja, da je postavljen pogoj korekten, saj je predvidena dolžina kanalov v predmetnem javnem naročilu 1800 m.
V zvezi z navedbami vlagatelja pod točko 2 se je naročnik glede na pretekle negativne izkušnje odločil, da mora postavljene pogoje v skladu z ZGO-1 izpolnjevati le en odgovorni vodja del, ki mora imeti ustrezne delovne reference. Trditve vlagatelja, da takšna postavitev pogoja pomeni kršitev ZGO-1 oziroma nezmožnost sodelovanja s partnerji ali podizvajalci, so neutemeljene. ZGO-1 govori o izvajalcih, podizvajalcev pa sploh ne omenja, zato se za njih domnevno sporne določbe iz ZGO-1 ne uporabljajo. Naročnik navaja, da je v razpisni dokumentaciji dovolj jasno opredelil možnost nastopa s partnerji. Nosilec posla je tisti izvajalec, ki je določen v prvem odstavku 76. člena ZGO-1.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 28.04.2005, naročnika obvestil, da vztraja pri svojih navedbah iz zahtevka za revizijo ter da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.
Vlagatelj zahteva povračilo stroškov, in sicer za obvestilo o nadaljevanju postopka 250 točk, DDV ter 3% materialnih stroškov.

Naročnik je z dopisom, št. K3513-3/2005, z dne 05.05.2005 ter z dopisom, št. K3513-3/2005, z dne 17.05.2005, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V zvezi z vlagateljevimi navedbami pod točko 1. Državna revizijska komisija uvodoma povzema sporno določilo razpisne dokumentacije pod točko 9 v poglavju 4.2. (Navodila o načinu dokazovanja izpolnjevanja pogojev za priznanje sposobnosti). Naročnik je kot pogoj za udeležbo zahteval, "da je bil ponudnik v zadnjih treh letih pozitivno ocenjen izvajalec pri gradnji kanalizacijskih kanalov (fekalnega, meteornega) premera 600 do 1200 mm in dolžine najmanj 500 m (vsaj ena investicija)".

Glede navedbe, da citirani pogoj nesorazmerno zožuje referenco gradnje na nestandarden premer, s čimer naročnik omejuje konkurenco med ponudniki, Državna revizijska komisija ugotavlja, da ZJN-1 načeloma ne prepoveduje postavitve pogoja z nestandardnimi karakteristikami oziroma specifikacijami, kolikor se s tem ne krši kogentnih določil v zvezi z oblikovanjem pogojev. Naročnik tako sme s postavljenimi pogoji ponudnike razlikovati (kar je tudi smisel postavitve pogojev), to razlikovanje pa mora biti utemeljeno na podlagi objektivnih okoliščin. Diferenciacija je med ponudbami po ZJN-1 dopuščena (in celo zaželjena), njene meje pa predstavlja diskriminatornost pogojev, ki bi utegnili objektivno neupravičeno preferirati potencialne ponudnike. V zvezi s tehničnimi pogoji za priznanje sposobnosti ZJN-1 v prvem odstavku 42.a člena določa, da lahko naročnik za izpolnjevanje le-teh določi raven in druge okvire tehnične sposobnosti, in sicer v obsegu, ki je potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom javnega naročila.

Državna revizijska komisija je vpogledala v dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila in ugotovila, da je naročnik v načrtu meteorne kanalizacije v projektni dokumentaciji (Mapa 2, postavka 4.3. Globinsko odvodnjavanje - kanalizacija) predvidel dobavo in vgradnjo polipropilenskih cevi (s premeri 20 cm, 25 cm, 30 cm, 40 cm, 50 cm, 60 cm, 80 cm, 100 cm) in dobavo in montažo kanalizacijskih cevi iz armiranega poliestra (DN 1200 mm). Naročnik je v načrtu fekalne kanalizacije (Mapa 2, postavka 4.3. Globinsko odvodnjavanje - kanalizacija) določil dobavo in montažo kanalizacijskih cevi iz armiranega poliestra (DN 200 mm, DN 250 mm, DN 300 mm, DN 400 mm, DN 600 mm).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku pri postavitvi pogoja v zvezi s premerom kanalizacijskih kanalov ni mogoče očitati njegovega oblikovanja na način, ki bi bil neproporcionalen glede na konkreten predmet naročila (montaža in vgradnja kanalizacijskih cevi). Naročnikov pogoj (pozitivna ocena pri gradnji kanalizacijskih kanalov s premerom 600 do 1200 mm) je tako potrebno šteti za potreben in primeren način za dosego cilja, to je ugotovitve, da je ponudnik v zadnjem času že kvalitetno opravljal posle, ki so predmet naročila ter je vsaj pri meteorni kanalizaciji določen v skladu s predmetom dobave naročila. Ker je naročnik pri gradnji meteorne kanalizacije zahteval montažo in vgradnjo cevi premera 20 - 100 cm oziroma DN 1200 mm, so torej predmet dobave tudi cevi premera 60 - 100 cm ter DN 1200 mm, zato ni mogoče potrditi, da je sporen pogoj, presojan v mejah navedb vlagateljevega zahtevka za revizijo, določen pretirano oziroma da ni povezan s predmetom javnega naročila. Državna revizijska komisija ni preverjala skladnosti obravnavanega pogoja tudi v zvezi z gradnjo fekalne kanalizacije, saj kot referenca zadostuje "vsaj ena investicija", katera se, kot izhaja iz obravnavanega pogoja, lahko nanaša na izkušnje pri gradnji meteorne ali fekalne kanalizacije.

Na enako stališče se je bilo potrebno postaviti tudi pri presoji pogoja, po katerem bo naročnik upošteval zgolj reference gradnje kanalizacijskih kanalov (premera 600 do 1200 mm) v dolžini najmanj 500 m. Naročnik je v načrtu fekalne kanalizacije (Mapa 2, postavka 4.3. Globinsko odvodnjavanje - kanalizacija, N '010) pri dobavi in montaži kanalizacijskih cevi iz armiranega poliestra, DN 600 mm, predvidel dolžino 653,00 m, spričo česar ni mogoče šteti, da naročnikov pogoj v zvezi z referenco v dolžini najmanj 500 m ni povezan s predmetom javnega naročila. Ob navedenem Državna revizijska komisija dodaja, da pri presoji utemeljenosti obravnavane navedbe ni v celoti sledila argumentom naročnika v odgovoru na zahtevek za revizijo, kjer le-ta navaja, da je pogoj postavljen korektno, saj je predvidena dolžina kanalov v predmetnem javnem naročilu 1800 m. Naročnik je namreč v dodatnih pojasnilih razpisne dokumentacije, z dne 30.03.2005, na vprašanje ponudnika (ali je mišljeno, da je ponudnik izvedel predmetne gradnje v dolžini najmanj 500 m, da jih je izvedel kumulativno v tej dolžini) odgovoril, da se pogoj ne priznava kumulativno. Vendarle je bilo potrebno, glede na zgornje ugotovitve, vlagateljevo navedbo v zvezi z dolžino gradnje kanalizacijskih kanalov zavrniti kot neutemeljeno.

Državna revizijska komisija je zavrnila tudi navedbe vlagatelja pod točko 2., ki se nanašajo na nezakonitost oblikovanja pogojev za odgovornega vodjo del. Naročnik je pod točko 9 v poglavju 4.2. (Navodila o načinu dokazovanja izpolnjevanja pogojev za priznanje sposobnosti) določil, da morajo ponudniki predložiti dokazila o izpolnjevanju kadrovskih pogojev, in sicer (med drugim): "dokazila o razpolaganju z osebo, ki izpolnjuje pogoje za odgovornega vodjo del po 76. in 77. členu ZGO-1 ter izjava ponudnika o delovnih izkušnjah odgovorne osebe in izjavo ponudnika, da bo zagotavljal stalno prisotnost odgovornega vodje del na gradbišču v času izvajanja del; odgovorni vodja del mora imeti še posebej prikazane reference o gradnji vodovoda enakega ali večjega premera in dolžine najmanj 500 m, gradnji kanalizacije premera 600 do 1200 mm in najmanj 500 m in gradnji kabelske kanalizacije.". Naročnik je v dodatnih pojasnilih razpisne dokumentacije, z dne 30.03.2005, zapisal, da zahteva le eno osebo za odgovornega vodjo del.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da s citiranim pogojem naročnik ni posegel v pravila ZGO-1, ki urejajo obveznost imenovanja odgovornega vodje del. V 76. členu ZGO-1 je določeno, da mora izvajalec, ki prevzame celotno gradnjo, imenovati odgovornega vodjo del, izvajalec, ki prevzame le določena dela, pa mora imenovati odgovornega vodjo takšnih posameznih del. Glede na oblikovanje predmetnega javnega naročila (javno naročilo namreč ni oblikovano na sklope) bo izvajalec izbrani ponudnik, ki bo prevzel odgovornost za celotno gradnjo. Drugače povedano; predmetno javno naročilo ne predvideva oddaje naročila izvajalcu, ki bo prevzel le določena dela, zato imenovanje odgovornega vodje posameznih del v razpisni dokumentaciji ni potrebno.

Državna revizijska komisija tudi ni mogla slediti očitku vlagatelja, da je prisiljen oddati ponudbo brez partnerjev ali podizvajalcev ter predmetno naročilo v celoti izvesti samostojno. Naročnik v razpisni dokumentaciji ne prepoveduje oddaje skupne ponudbe oziroma ponudbe s podizvajalci, pač pa navedeno izrecno ureja na str. 20 razpisne dokumentacije. V primeru oddaje ponudbe s podizvajalci je ponudnik tisti, ki v razmerju do naročnika v celoti odgovarja za izvedbo prejetega naročila, in sicer ne glede na število podizvajalcev (prvi odstavek 46. člena ZJN-1).

V primeru oddaje skupne ponudbe je naročnik v skladu z določilom 47. člena ZJN-1 določil, da mora skupina izvajalcev predložiti pravni akt o skupni izvedbi naročila, če bo njihova ponudba izbrana. Naročnik nadaljuje, da mora pravni akt natančno opredeliti odgovornosti posameznih izvajalcev za izvedbo naročila in opredeliti nosilca posla, ki sklene pogodbo o izvedbi javnega naročila in predloži ustrezna sredstva zavarovanja. Ponudniki odgovarjajo naročniku neomejeno solidarno. Državna revizijska komisija izpostavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji določil, da mora v primeru predložitve skupne ponudbe pogoje za usposobljenost od točke 1 do 7 in točko 10 izpolnjevati vsak izvajalec posamezno, ekonomsko-finančne, tehnične in kadrovske pogoje ter reference (točki 8 in 9) pa lahko izpolnjujejo izvajalci skupno. Iz navedenega izhaja, da sporen pogoj, po katerem naročnik zahteva le eno osebo za odgovornega vodjo del, ni v koliziji z določili razpisne dokumentacije, ki urejajo oddajo skupne ponudbe, saj naročnik pri oddaji skupne ponudbe ne zahteva dokazil o razpolaganju z osebo, ki izpolnjuje pogoje za odgovornega vodjo del, za vsakega izmed ponudnikov skupne ponudbe, pač pa lahko skupni ponudniki določijo za odgovornega vodjo del le enega izmed njih.

Državna revizijska komisija je preverila tudi navedbo vlagatelja, da je pogoj, po katerem mora imeti odgovorni vodja del prikazane reference o gradnji vodovoda enakega ali večjega premera in dolžine najmanj 500 m, gradnji kanalizacije premera 600 do 1200 mm in dolžine najmanj 500 m in gradnji kabelske kanalizacije, nesorazmeren ter da kvalitetna izvedba predmetnega javnega naročila ni odvisna od osebnih izkušenj in znanja odgovornega vodje del. Državna revizijska komisija ugotavlja, da postavljen pogoj ni določen nesorazmerno, upoštevaje zgornje ugotovitve Državne revizijske komisije pod točko 1 zahtevka za revizijo. Predmet tega javnega naročila je namreč tudi gradnja vodovoda, kanalizacije ter kabelske kanalizacije v tem pogoju določenih merah. Iz navedb vlagatelja, da predmetno javno naročilo ni vezano na specifične delovne izkušnje, ki zagotavljajo kvalitetno izvedbo že samo zaradi dejstva, ker je določena oseba že bila odgovorni vodja del za takšne gradnje, pa ni razvidna kršitev pravil javnega naročanja. Državna revizijska komisija pripominja, da je ravno namen postavitve referenc zagotovitev, da je ponudnik že kvalitetno opravljal določene posle, zato takšna zahteva naročnika per se (sama po sebi) ni nezakonita. Kolikor pa vlagatelj meni, da je naročnik s postavitvijo obravnavanega pogoja nedopustno omejil možnost pridobitve javnega naročila, bi moral takšno trditev konkretizirati ter na podlagi pravil o trditvenem in dokaznem bremenu, ki izhajajo iz smiselne uporabe določil Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 58/03, 2/04, 7., 212. člen in nasl.) za takšne trditve posredovati dokaze, česar pa ni storil. Ker Državna revizijska komisija pri oblikovanju pogoja, ki se nanaša na odgovornega vodjo del, glede na navedbe vlagatelja v zahtevku za revizijo, ni ugotovila kršitve določb ZJN-1, je bilo potrebno vlagateljevo navedbo pod točko 2 zavrniti kot neutemeljeno.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Vlagatelj je skladno z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je potrebno zavrniti tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 31.05.2005

Predsednica senata
mag. Metka Cerar
članica Državne revizijske komisije


Vročiti:
- Mestna občina Koper, Verdijeva 10, Koper
- Odvetnica Milena Sevnik - Jakoš, Miklošičeva 26, Ljubljana
- Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana