018-142/2005 Dom počitka Mengeš

Številka: 018-142/05-32-1057

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu mag. Metke Cerar kot predsednice, članice Vesne Cukrov kot poročevalke in člana Jožefa Kocuvana kot člana senata, ob sodelovanju svetovalke Renate Duračak, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izvedbo GOI del pri adaptaciji Doma počitka Mengeš ter na podlagi zahtevka za revizijo postopka javnega naročila podjetja KOMIN INŽENIRING d.o.o., Gospodinjska ul. 8, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnica Milena-Sevnik Jakoš, Miklošičeva 26, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Dom počitka Mengeš, Glavni trg 13, Mengeš (v nadaljevanju: naročnik), dne 19.05.2005

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je sprejel sklep, št. B-010-2004, z dne 29.11.2004, o pričetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila, po odprtem postopku ter dne 04.03.2005 v Uradnem listu RS, št. 20-21/2005, pod št. objave Ob-6131/05, objavil javni razpis za izvedbo GOI del pri adaptaciji Doma počitka Mengeš.

Vlagatelj je dne 07.04.2005 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, naj se v celoti razveljavi oddajo predmetnega javnega naročila. Kot izhaja iz zahtevka, je vlagatelj dne 25.03.2005 naročniku poslal dopis za dodatna pojasnila v zvezi z razpisno dokumentacijo, na katerega je dne 05.04.2005 dobil lastnoročno napisan odgovor na istem listu, ki ga je posredoval naročniku. Odgovori oziroma pojasnila na vprašanja vseh ostalih potencialnih ponudnikov naj bi bili uradno naslovljeni na nedoločeno število ponudnikov in izpisani v računalniški obliki. Po mnenju vlagatelja je naročnik s takim ravnanjem kršil tretji odstavek 25. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1) oz. je naročnik kršil tudi načelo varstva konkurence in načelo enakopravnosti ponudnikov.
V nadaljevanju vlagatelj navaja, da zahteve iz razpisne dokumentacije niso v skladu z razpisanim projektom, saj garancijski rok do višine 20 let predstavlja nemogoči pogoj. Po mnenju vlagatelja to pomeni, da bi ponudnik, če bi teoretično hotel ponuditi garancijo za 20 let, moral v projekt vračunati tudi zamenjavo oken in obnovo fasade po določenem obdobju, kar je v nasprotju z načelom gospodarnosti ter po njegovem mnenju predstavlja tudi kršitev določb prvega odstavka 23. člena ZJN-l, saj kot navaja vlagatelj, je s tem razpisna dokumentacija v nasprotju z razpisanim projektom.
Vlagatelj nadalje navaja, da naročnik pri pogojih za ugotavljanje usposobljenosti in navodilih o načinu dokazovanja pri razpisnem obrazcu 5.b, kot dokazilo o izpolnjevanju pogojev med drugim zahteva delovno knjižico. Meni, da naročnik za omenjene pogoje ne bo dobil ustreznih dokazil, saj delovna knjižica ni povezana s predmetom naročila oz. zahtevanim pogojem, kar naj bi po mnenju vlagatelja pomenilo kršitev določil 42a. člena ZJN-l. Vlagatelj še navaja, da naročnik ne sme postavljati pogoja redne zaposlitve, saj za to nima zakonske ali druge tehtne podlage, razpisna dokumentacija pa ne bo omogočila pravilne ocenitve prispelih ponudb saj po vlagateljevem mnenju, reference ne bodo razvidne iz navedenih dokazil (delovne knjižice). Navedeno po mnenju vlagatelja predstavlja diskriminatorno in nepotrebno zahtevo v povezavi s kršitvijo prvega odstavka 23. člena ZJN-l.
Vlagatelj priglaša tudi povračilo stroškov v višini 200.000,00 SIT za takso, 3000 odvetniških točk za sestavo zahtevka za revizijo, 3% materialnih stroškov, vse povečano za 20% DDV.

Naročnik je s sklepom, z dne 21.04.2005, zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnil kot neutemeljen. Vlagateljev očitek, da je v dosedanjem postopku oddaje predmetnega javnega naročila neenakopravno obravnaval udeležence ter hkrati kršil določbe tretjega odstavka 25. člena ZJN-1, je zavrnil. Kot navaja naročnik, se je vprašanje vlagatelja nanašalo zgolj na potrditev kadrovskega pogoja in ne na dodatno pojasnilo ali obrazložitev razpisne dokumentacije. Po mnenju naročnika je bil vlagatelj primerno obveščen o vsebini kadrovskega pogoja ter mu zaradi tega, ker se z vsebino naročnikovega dopisa niso seznanili tudi preostali potencialni ponudniki, ni in mu tudi ne bi mogla nastati škoda. Naročnik še pojasni, da je v predpisanem roku in na predpisan način pripravil vsa pojasnila v zvezi z nejasno razpisno dokumentacijo ter jih posredoval po telefaksu in priporočeno po pošti vsem potencialnim ponudnikom (tudi vlagatelju). Naročnik glede druge navedbe vlagatelja navaja, da so razpisni pogoji glede garancijskih rokov in bančne garancije v izključni domeni naročnika, saj gre za del strokovne in poslovne odločitve naročnika, ki ima svoj temelj v tržni ponudbi ter upoštevaje namembnost objekta (za prebivalce doma, ki so povprečno starejši od 85 let naj bi bilo pogosto poseganje v objekt z vidika gradnje ali obnove zelo moteče in obremenjujoče). Naročnik pojasnjuje, da se je za zahtevano garancijsko dobo oken in fasade odločil po tem, ko je z raziskavo trga ugotovil, da jo je možno na trgu pridobiti. Ponudniki naj bi namreč imeli možnost, da izberejo tak izdelek (okna), ki odgovarja nemškemu certifikatu RAL (na profil, izolacijsko steklo, okovje, okna in vrata), certifikatu ISO za opravljanje kakovosti in certifikatu ISO za okolje varstveno skrb in varnost pri delu.
Glede izpolnjevanja kadrovskega pogoja za ugotavljanje usposobljenosti naročnik navaja, da se je za ta pogoj odločil glede na pomembnost, vrednost investicije in namembnost predmeta javnega naročila v smislu doseganja maksimalne zavezanosti ponudnika k pravilni, kvalitetni in pravočasni izvedbo del. Naročnik dodaja, da pogoj rednega delovnega razmerja odgovornega vodja del pri ponudniku ne predstavlja kršitve prvega odstavka 23. člena ZJN-l in 42.a člena ZJN-l, saj predmetna razpisna dokumentacija predstavlja osnovo za pripravo pravilne ponudbe, pogoji za priznanje usposobljenosti pa so v 42.a členu ZJN-l navedeni primeroma in jih naročnik lahko določi po svoji presoji, kar je v konkretnem primeru tudi storil s konkretizacijo v razpisni dokumentaciji (stran 10, točka d.6 in obrazec 5b), pri čemer pa po mnenju naročnika kadrovski pogoj delovnega razmerja nikakor ni moč šteti za diskriminatoren, upoštevajoč višino in pomembnost investicije.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 26.04.2005, naročniku sporočil, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. V navedenem obvestilu vlagatelj povzema navedbe iz zahtevka za revizijo ter priglaša tudi povračilo stroškov v višini 50 odvetniških točk za sestavo predmetnega obvestila o nadaljevanju postopka.

Naročnik je z dopisom, z dne 04.05.2005, odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je najprej presojala navedbo vlagatelja o tem, da je naročnik na njegovo vprašanje odgovoril drugače (to je lastnoročno na isti papir) kot preostalim, hkrati pa z vsebino njegovega vprašanja ni seznanil preostalih ponudnikov. Ugotoviti gre, da vlagatelj v svojem zahtevku opozarja na domnevno kršitev tretjega odstavka 25. člena ZJN-1 ter neenakopravno obravnavanje ponudnikov, pri čemer pa niti z besedo ne pojasni, kako mu je takšno naročnikovo ravnanje povzročilo škodo ali ga negativno diskriminiralo. Iz dokumentacije namreč izhaja, da mu je naročnik odgovoril na zastavljeno vprašanje, prav tako mu je poslal tudi odgovore oziroma pojasnila na vprašanja, ki so jih zahtevali drugi ponudniki. Med strankama o tem ni spora, saj to priznava tudi vlagatelj. V zvezi z očitki vlagatelja, da bi naročnik moral njegovo vprašanje ter odgovor nanj posredovati tudi drugim ponudnikom, Državna revizijska komisija opozarja, da vlagatelj v predmetnem revizijskem postopku s svojimi navedbami ne more nastopati kot branilec interesa ostalih potencialnih ponudnikov, temveč je, skladno z ZRPJN upravičen zgolj do pravnega varstva v zaščito lastnih interesov. Ker vlagatelj v zahtevku za revizijo ni uspel izkazati nedopustnega posega v lastne interese, Državna revizijska komisija, v tem delu ni presojala (ne)pravilnosti ravnanja naročnika.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljevo trditev, da naročnikova zahteva iz razpisne dokumentacije glede garancijskega roka v višini 20 let, ki jo naročnik zahteva (med drugim) za izvedena dela na fasadi in oknih, predstavlja nemogoč pogoj, ki ga ni mogoče izpolniti. Kot dokaz svoji trditvi je vlagatelj zahtevku za revizijo priložil dva dokumenta, z dne 26.04.2005.
Ob obravnavi navedenega je uvodoma potrebno poudariti, da je Državna revizijska komisija, skladno s 7. in 212. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in 96/02; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, upoštevala pravila o trditvenem in dokaznem bremenu, v skladu s katerim mora vlagatelj zatrjevati dejstva, iz katerih izvirajo domnevne kršitve, ponuditi pa mora tudi dokaze, na podlagi katerih je taka dejstva mogoče ugotoviti. Izpostaviti je potrebno, da je zahtevek za revizijo namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila domnevno storil naročnik, zato mora vsebovati jasne trditve o domnevnih kršitvah naročnika. Navedbam, iz katerih ni mogoče jasno razbrati, katerim domnevnim kršitvam vlagatelj oporeka oziroma katerih namen je zgolj ugibanje o določenih dejstvih, v skladu s pravilom o trditvenem in dokaznem bremenu v revizijskem postopku ni mogoče slediti. Državna revizijska komisija v zvezi z navedbami vlagatelja ugotavlja, da so očitane kršitve podane pavšalno; vlagatelj jih ne opiše in konkretizira, niti ne navaja dejstev in dokazov, s katerimi bi te kršitve utemeljil. V zahtevku za revizijo vlagatelj zgolj navaja, da gre za "nemogoč pogoj", ne navede pa niti konkretne kršitve naročnika niti utemeljeno ne pojasni, zakaj naj ne bi bilo, glede na relevanten trg, zahteve naročnika nemogoče izpolniti.
V zvezi s predloženimi dokazi, ki jih je vlagatelj priložil zahtevku za revizijo, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je na njihovi podlagi možno zaključiti zgolj to, da eden izmed (sicer mnogih) ponudnikov PVC oken vlagatelju ne nudi 20-letne garancije ter da eden izmed (sicer mnogih) ponudnikov ALU oken zagotavlja 10-letno garancijo. Kot še ugotavlja Državna revizijska komisija, pa vlagatelj s predloženima dokumentoma ni uspel dokazati, da na relevantnem trgu ni mogoče pridobiti jamstva na izvedena dela za okna in fasado na način, ki ga zahteva naročnik. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija presodila, da je zahtevek za revizijo v tem delu neutemeljen.

V nadaljevanju revizijske presoje je Državna revizijska komisija obravnavala tudi trditev vlagatelja, da je zahteva razpisne dokumentacije, kjer naročnik kot dokazilo za izpolnjevanje pogojev zahteva delovno knjižico, nesmiselna in diskriminatorna do ponudnikov ter predstavlja kršitev 42.a člena ZJN-1. Slednje vlagatelj utemeljuje s tem, da naj bi delovna knjižica ne bila povezana s predmetom javnega naročila, poleg tega pa naj naročnik za takšno zahtevo ne bi imel zakonske podlage.
Iz vpogleda v razpisno dokumentacijo izhaja, da je naročnik na strani 10, točka d.6. določil:
"Seznam zaposlenih in drugih strokovnjakov, ki bodo odgovorni za izvedbo pogodbe in sicer: vodja razpisanih del (Razpisni obrazec št. 5).
Ključni kadri, ki bodo vodili izvedbo imajo ustrezne kvalifikacije in reference. Pogoji:
3. Odgovorni vodja razpisanih del ima najmanj visoko strokovno izobrazbo ...
kar se dokazuje z dokazili o vpisu v imenik včlanjenih podjetij in strokovnjakov pri inženirski zbornici, fotokopija diplome, strokovni izpit, delovna knjižica (razpisni obrazec št. 5b).".
Naročnik je nadalje v razpisnem obrazcu št. 5.b določil:
"Vstaviti dokazila o vpisu v imenik včlanjenih podjetij in strokovnjaka odgovornega vodja razpisanih del pri inženirski zbornici ter vsa dokazila o izpolnjevanju zahtevanih pogojev iz tč.III.2.D.d.6-fotokopija diplome, strokovni izpit, delovna knjižica."
Glede na citirani določbi razpisne dokumentacije Državna revizijska komisija ni sledila trditvam vlagatelja, da zahteva iz razpisne dokumentacije naročnika po redno zaposlenem odgovornem vodji del pri ponudniku ni razvidna in je zato presojala, ali je z določitvijo takšnega pogoja naročnik kršil določbe ZJN-1.
V 42.a členu ZJN-1 (Ekonomsko-finančni, tehnični in kadrovski pogoji za priznanje sposobnosti) je v prvem odstavku določeno: "Za izpolnjevanje ekonomsko-finančnih, tehničnih in kadrovskih pogojev, lahko naročnik določi raven in druge okvire ekonomsko-finančne, tehnične in kadrovske sposobnosti, v obsegu, ki je potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom javnega naročila. V tem primeru mora naročnik izločiti iz postopka ponudbo ponudnika, ki ne dokaže, da:
1. je ekonomsko-finančno sposoben; ali
2. razpolaga z zadostnimi tehničnimi ali kadrovskimi zmogljivostmi.".
V drugem odstavku istega člena je določeno, da mora naročnik, v kolikor se zanje odloči, za dokazovanje izpolnjevanja teh pogojev od ponudnikov zahtevati pisne dokaze. V nadaljevanju te zakonske določbe so primeroma navedeni dokazi za izpolnjevanje ekonomsko-finančnih, tehničnih in kadrovskih pogojev za priznanje sposobnosti, in sicer je za 2. točko prvega odstavka 42.a člena ZJN-1 med drugim določeno, da lahko naročnik zahteva, da ponudniki predložijo tudi: "i) druge izkaze v skladu z namenom javnega naročila.". Izhajajoč iz zapisanega je naročnik torej pri določanju dodatnih pogojev ter njihovem izkazovanju sicer avtonomen, vendarle pa morajo biti pogoji povezani s predmetom javnega naročila. Kot je pojasnil naročnik, se je za pogoj redne zaposlitve odgovornega vodje del pri ponudniku odločil predvsem zaradi vrednosti investicije v smislu doseganja maksimalne zavezanosti ponudnika k pravilni, kvalitetni in pravočasni izvedbi predmetnih del.
Državna revizijska komisija je pri presojanju zakonitosti ravnanja naročnika upoštevala predvsem to, da je odgovorni vodja del posameznik, ki izvajalcu odgovarja za skladnost vseh del pri gradnji s projektno dokumentacijo, na podlagi katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje, gradbeni predpisi in predpisi s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu na gradbiščih. Prav zaradi odgovornosti ter hierarhičnega nadzora odgovornega vodje del nad zaposlenimi, je lažje slediti kvalitetni ter dosledni izvedbi del v primeru, ko je odgovorni vodja del redno zaposlen pri ponudniku, ki oddaja ponudbo. Posledično gre zaključiti, da zahteva naročnika o tem, da mora biti odgovorni vodja del redno zaposlen pri ponudniku, ni v nasprotju s predmetom in namenom javnega naročila in je kot take ni mogoče šteti za nezakonito. Glede na to, da je naročnik kot pogoj določil, da mora biti odgovorni vodja del redno zaposlen pri ponudniku, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik (upoštevajoč njegovo avtonomijo pri določanju pogojev, kot dokazilo o izpolnjevanju tega pogoja) lahko zahteva fotokopijo delovne knjižice, saj je le-ta najbolj verodostojen dokument, ki izkazuje veljavno redno delovno razmerje. Državna revizijska komisija skladno z zgoraj navedenim zaključuje, da so trditve vlagatelja, da je naročnik določil tako pogoj kot tudi način izpolnjevanja pogoja v nasprotju z 42. a členom, neutemeljene. V konkretnem postopku oddaje javnega naročila je namreč mogoče ugotoviti, da je pogoj redne zaposlitve pri ponudniku povezan s predmetom ter namenom javnega naročila, nesporen pa je tudi način izpolnjevanja tega pogoja. Glede na navedeno je bilo potrebno vlagateljev zahtevek za revizijo tudi v tem delu zavrniti kot neutemeljen.

Ker je Državna revizijska komisija pri presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo ugotovila, da naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila ni storil kršitev, ki mu jih očita vlagatelj v zahtevku za revizijo, je skladno s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN vlagateljev zahtevek za revizijo v celoti zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je skladno z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je potrebno zavrniti tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 19.05.2005

Predsednica senata:
mag. Metka Cerar
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Dom počitka Mengeš, Glavni trg 13, Mengeš
- Odvetnica Milena-Sevnik Jakoš, Miklošičeva 26, Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana