Na vsebino
EN

018-115/2005 Komunala NM

Številka: 018-115/05-32-864
Datum sprejema: 23. 4. 2005

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št.: 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članici Vesni Cukrov, ob sodelovanju svetovalke Renate Duračak, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo vozil po sklopih ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje ATRIK, družba za proizvodnjo komunalne opreme d.o.o., Litijska cesta 261, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika KOMUNALA NOVO MESTO d.o.o., Podbevškova 12, Novo mesto (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 23.04.2005

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se v celoti razveljavi postopek za oddajo javnega naročila za dobavo vozil za sklop A: Smetarsko vozilo za pobiranje odpadkov, objavljen v Uradnem listu RS, št. 17-18/2005, z dne 25.02.2005, pod št. objave Ob-5138/05.
2. Dopolnitev zahtevka za revizijo, z dne 01.04.2005, se zavrže.
3. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se ugodi. Naročnik je dolžan plačati vlagatelju stroške v višini 100.000,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 27.01.2005 sprejel sklep, št. 60-GS-394/05, o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po sklopih. V Uradnem listu RS, št. 17-18/2005, z dne 25.02.2005 je naročnik pod št. objave Ob-5138/05, objavil javni razpis za dobavo vozil po sklopih in sicer sklop A: Smetarsko vozilo prilagojeno za pobiranje odpadkov in sklop B: osebno vozilo.

Vlagatelj je dne 16.03.2005, pred rokom za oddajo ponudb, vložil zahtevek za revizijo zoper sklop A: Smetarsko vozilo za pobiranje odpadkov, v katerem naročniku očita, da vsebujejo razpisni pogoji v delu X-Tehnična predstavitev predmeta naročila, v točki 2. Smetarska nadgradnja, v 7. alinei, zahtevo o določenih lastnostih predmeta javnega naročila, za katero je prepričan, da nima zakonsko opravičljive podlage. Vlagatelj navaja, da je naročnik podal zahtevo, da morajo biti "cilindri za premik drsne plošče montirani z zunanje strani". Po mnenju vlagatelja je zahtevana tehnična specifikacija v nasprotju s 32. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št 39/00, 109/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1), saj je nedopustna, kajti ni videti prav nobene opravičljive razlage, zakaj bi taka tehnična rešitev kakorkoli bolj prispevala k funkcionalnosti pobiranja odpadkov. Po mnenju vlagatelja takšna tehnična specifikacija predstavlja izločevalen element in pomeni negativno konkurenco med ponudniki. Vlagatelj zatrjuje, da zahteva naročnika, po cilindrih za premik drsne plošče montirane z zunanje strani, nasprotuje tudi 5. členu ZJN-1. Vlagatelj trdi, da izvedba s cilindri za premik drsne plošče montirane z zunanje strani, v primerjavi z izvedbo cilindrov montiranih z notranje strani ni objektivno opravičljiv razlog, saj gre v obeh primerih za vozilo, ki naj bi bilo izdelano po istem standardu, definirano z enako uporabo. Vlagatelj dodaja, da zahtevana tehnična specifikacija direktno nasprotuje tudi 7. členu ZJN-1.
V nadaljevanju vlagatelj navaja, da je smiselno enako argumentacijo kot že zgoraj potrebno uporabiti tudi glede razpisnih pogojev v poglavju OPIS in OPREMA, alinea 4.-širina vozila: 2300 mm (merjeno brez ogledal) _+ 5%. Glede navedene zahteve vlagatelj navaja, da za tak pogoj ni možno najti opravičljive funkcionalne razlage, razen morda te, da je pisana na kožo kateremu izmed posameznim ponudnikom. Standardna širina šasij večine evropskih proizvajalcev je širša od navedene vrednosti, zato predstavlja po mnenju vlagatelja diskriminatorno zahtevo, ki jo predmet razpisa ne opravičuje.
Nadalje vlagatelj navaja, da je naročnik postavil diskriminatoren pogoj tudi v alinei 3. (točka OPIS IN OPREMA), medosna razdalja: 3900 mm (dve osi), saj tudi v tem primeru vsi ponudniki ožjih šasij nimajo standardne medosne razdalje 3900 in je s tega stališča tudi ta zahteva neupravičena. Teze, da bi bila funkcionalnost ali uporaba vozila zaradi navedenih razlik in drugačnosti glede medosne razdalje kakorkoli drugačna ali boljša, ni možno zagovarjati. Vlagatelj zahteva razveljavitev razpisa (pravilno: razveljavitev postopka oddaje predmetnega javnega naročila) in naročniku predlaga, naj ponovno pretehta in opredeli pogoje v razpisni dokumentaciji. Vlagatelj priglaša povračilo stroškov v višini 100.000,00 SIT.

Naročnik je dne 29.03.2005 sprejel sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik navaja, da je izvedba cilindra za premik drsne plošče pri večini evropskih proizvajalcev znana že vrsto let in prisotna pri proizvajalcih kot so npr.: Farid-Brivio, Faun, Atrik, Dennis Eagle, Stummer, Zoeller. Naročnik dodaja, da je bilo na lanskih dnevih odprtih vrat vlagatelja predstavljeno vozilo takšne izvedbe ter da so tehnologi podjetja vlagatelja sami navajali prednosti izvedbe z argumenti kot so :
- delovanje po principu "izvlačenja"
- isti izkoristek pri nižjem tlaku
- manjša obraba in s tem daljša življenjska doba
- manjša poraba goriva
- manj emisijâ??
Naročnik navaja, da so argumentirane prednosti tovrstne izvedbe vozila točne, realne ter pri naročniku tudi v praksi testirane. Naročnik nadaljuje, da je v ožjem mestnem jedru kar nekaj območij, ko zaradi širine obstoječih naročnikovih vozil ni možno oskrbovati vseh območij, s tem pa nastajajo bistveno višji stroški, saj je potrebno zagotavljati dodatne delovne ekipe, ki zabojnike izvlečejo iz teh območij do prevzemnih mest. širina vozil, določena v razpisni dokumentaciji bi omogočila naročniku dostop do večine sedaj nedostopnih con, zato kot navaja naročnik, želi imeti predmetno vozilo, ki bi imelo "delovno širino" max. 2300 mm, torej približno enako širino kabine in nadgradnje. Pri omejitvi pa, kot navaja naročnik, dopušča odstopanje za +_5% za določena izbočenja, kot so senčniki, zavesice, blatniki. Naročnik navaja, da je iz tehničnih opisov dobaviteljev predmetnih vozil zanesljivo razbrati, da je takšno širino vozila lahko doseči, težava lahko nastopi pri minimalnem preseganju skupne širine samo pri prvih blatnikih, to zoženje pa se da po mnenju naročnika enostavno izvesti, saj je preveril pri oblikovalcih plastičnih materialov.
Naročnik zavrača očitke vlagatelja, da medosna razdalja 3900 mm predstavlja diskriminatoren pogoj in dodaja, da imata dva vodilna evropska proizvajalca to medosno razdaljo v standardni izvedbi. Naročnik poudarja, da se napovedujejo organizacijske spremembe, ki bi v prihodnjem letu bistveno spremenile potrebo po komunalni opremi in navaja, da imajo vsa komunalna vozila za izvajanje dejavnosti v Novomeški Komunali, ki trenutno oskrbuje s svojimi storitvami šest lokalnih skupnosti, v izvedbi medosja 3900 mm.
Naročnik dodaja, da želi z zahtevano medosno razdaljo zagotoviti določeno kompatibilnost, ki bi ob pričakovanih spremembah zagotavljala enostavne prestavitve nove nadgradnje na staro vozilo, kjer je nadgradnja že obrabljena in tehnološko zastarela, novo vozilo pa bi lahko nadgradil z drugo izvedbo (avtocisterna ali avtodvigalo). Naročnik je zato mnenja, da je pogoj medosne razdalje opravičljiv. Nazadnje naročnik poudarja, da smetarsko vozilo za zbiranje in odvoz odpadkov vedno zahteva določene posebnosti in pogoje, ki jih narekujejo spremembe v prostoru, zato gre za izdelek po meri in zahtevah naročnika in tem zahtevam se proizvajalec opreme mora znati prilagoditi.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 01.04.2005, naročniku sporočil, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. V navedenem obvestilu vlagatelj povzema navedbe iz zahtevka za revizijo in naknadno navaja, da je na naročnika naslovil kar dva sklopa vprašanj in sicer dne 08.03.2005 in dne 11.03.2005 ter da odgovora od naročnika na drugi sklop vprašanj ni nikoli prejel, odgovor naročnika na prvi sklop vprašanj pa je prejel na dan odpiranja ponudb.

Naročnik je z dopisom št. 60-GS-1178/05, z dne 07.04.2005, odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je najprej presojala navedbo vlagatelja, da je zahteva naročnika, ko je v razpisni dokumentaciji določil, da morajo biti: "â??.cilindri za premik drsne plošče montirani z zunanje strani.." v nasprotju z 32. členom ZJN-1. Vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo zatrjuje, da je nedopustno zahtevati izvedbo cilindra za premik drsne plošče na takšen način in hkrati ni nobene opravičljive razlage, zakaj bi taka zahteva naročnika bolj prispevala k funkcionalnosti; navsezadnje gre v predmetnem postopku za pobiranje odpadkov. Obenem je po mnenju vlagatelja zahteva naročnika po montiranju cilindrov z zunanje strani v nasprotju z 7. členom ZJN-1, saj diskriminira ponudnike, ki take izvedbe ne izpolnjujejo. Naročnik je v svoji odločitvi pojasnil, da je prednost izvedbe z zunanjimi cilindri ravno v tem, da so na ta način hidravlični cilindri izven območja vsipavanja odpadkov, to pa hkrati pomeni, da ne prihaja do poškodb cilindrov (npr. praske na blatnicah). Posledica teh poškodb je puščanje hidravličnega olja, ki se nenadzorovano steka in meša med odpadke. Po naročnikovem mnenju pa je izvedba montaže z zunanje strani boljša tudi z vidika lažjega vzdrževanja, saj so cilindri za premik drsne plošče za čiščenje lažje dostopni. Poleg tega naročnik dodaja, da so prav na dnevu odprtih vrat vlagatelja, tehnologi vlagatelja sami navajali prednosti izvedbe montiranja z zunanje strani. Državna revizijska komisija poudarja, da je naročnik avtonomen pri postavljanju zahtev, le-te pa morajo biti objektivno opravičljive. Kot je razvidno iz naročnikove razpisne dokumentacije in argumentacije v revizijskem postopku, naročnik dovolj opravičljivo navaja razloge za montiranje cilindrov za premik drsne plošče z zunanje strani. Državna revizijska komisija pa hkrati ugotavlja, da naročnikova zahteva tudi ni v nasprotju z načelom enakopravnosti ponudnikov, določenim v 7. členu ZJN-1, saj ne diskriminira drugih ponudnikov. Kot navaja naročnik v sklepu o zavrnitvi zahtevka, je nekaj proizvajalcev na trgu, ki ponujajo montiranje cilindrov za premik drsne plošče z zunanje strani. Vsled navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da je navedba vlagatelja v tem delu zahtevka za revizijo neutemeljena.

Vlagatelj je nadalje oporekal tudi zahtevi naročnika po širini vozila, saj je naročnik v razpisni dokumentaciji v delu X-Tehnična predstavitev predmeta naročila, v točki 2. Smetarska nadgradnja, v 7. alinei, določil širino nadgradnje 2300 mm, pri tem pa je na strani 17 razpisne dokumentacije pri opisu in opreme vozila Sklop A/ smetarsko vozilo prilagojeno za pobiranje odpadkov, 4 alinei določil: " - širina vozila: 2300 mm(merjeno brez ogledal) +_ 5%". Vlagatelj navaja, da je standardna širina šasij širša od navedene vrednosti, zato gre po mnenju vlagatelja pri tej zahtevi naročnika za diskriminatorno obravnavanje ponudnikov. Naročnik se ne strinja z navedeno obrazložitvijo vlagatelja in poudarja, da je v ožjem mestnem jedru kar nekaj situacij, ko zaradi širine vozila ni mogoče oskrbovati vseh območjih. Taka širina predmetnega vozila bi naročniku omogočala dostop do večine sedaj nedostopnih mest. Državna revizijska na podlagi navedenega ugotavlja, da je naročnik na podlagi pravila o dokazno - trditvenem bremenu, navedel dovolj prepričljivih razlogov, ki opravičujejo zahtevo po taki širini vozila. Zaradi navedenega je sledila obrazložitvi naročnika, da zahteva "širina vozila: 2300 mm(merjeno brez ogledal) +_ 5%", ne diskriminira ponudnikov na način, kot je določena v razpisni dokumentaciji in hkrati ne pomeni kršitev načela zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-1) in kršitev načela enakopravnosti med ponudniki (7. člen ZJN-1).

Nasprotno pa gre ugotoviti pri zahtevi naročnika iz razpisne dokumentacije, ko je na strani 17 pri opisu in opreme vozila Sklop A/ smetarsko vozilo prilagojeno za pobiranje odpadkov, 3 alinei določil: " - medosna razdalja: 3900 mm (dve osi). Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je zahteva naročnika po dolžini medosne razdalje diskriminatorna predvsem iz razloga, ker je možno boljšo funkcionalnost doseči tudi z manjšo ali pa tudi z večjo dolžino medosne razdalje. Državna revizijska komisija uvodoma izpostavlja, da mora naročnik razpisno dokumentacijo pripraviti na način, da zajame čim širši krog potencialnih ponudnikov, seveda ob upoštevanju svojih potreb. Vendar pa morajo biti tako oblikovane potrebe objektivno opravičljive. Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre zahtevo naročnika po dolžini medosne razdalje razumeti diskriminatorno do ostalih ponudnikov, ki take dolžine vozila ne ponujajo. Načelo nediskriminacije pomeni, da so vsi udeleženci v enakem položaju in da ne sme biti nihče diskriminiran zaradi razlogov, ki za javno naročilo niso bistveni. Prepoved diskriminacije želi preprečiti pristranski izbor, ki bi upošteval okoliščine, ki niso objektivno opravičljive. Stopnja zagotavljanja enakopravnega položaja ponudnikov in s tem uresničevanje tega načela je v veliki meri odvisna od uresničevanja posameznih interesov, vendar pa se kolizija med različnimi interesi ne more reševati na račun neupravičenega omejevanja enakopravnosti ponudnikov. Tudi ob upoštevanju naročnikovih argumentov, da želi zagotoviti določeno kompatibilnost vozil, Državna revizijska komisija poudarja, da bi moral naročnik s tovrstnim javnim naročilom (oddaja javnega naročila po odprtem postopku) dopustiti možnost sodelovanja tudi ponudnikom, ki ponujajo vozila z manjšimi razdaljami med dvema osema, saj iz naročnikove obrazložitve, kot izhaja iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, ni moč zaključiti, da je edino potreba po dolžini medosne razdalje točno 3900 mm objektivno opravičljiva. Naročnik namreč ni v zadostni meri in na prepričljiv način obrazložil razlogov, zakaj ne dopušča ponudnikom, da ponudijo predmetno vozilo z manjšo medosno razdaljo kot točno 3900 mm, vsled česar je Državna revizijska komisija v tem delu sledila vlagateljevim navedbam. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je predmetna določba razpisne dokumentacije, poleg tega, da ni objektivno opravičljiva s tem posledično tudi v nasprotju z načelom enakopravnosti ponudnikov, ki je opredeljeno v 7. členu ZJN-1. V prvem odstavku navedenega člena je določeno: "Naročnik mora zagotoviti, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja." Namen navedenega načela je zagotoviti vsem ponudnikom enakopraven položaj pri konkuriranju za pridobitev javnega naročila. Glede na to, da bi bilo naročniku, na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije v fazi vrednotenja ponudb omogočeno neupoštevanje načela enakopravnosti ponudnikov, je Državna revizijska komisija na podlagi druge alinee prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila predmetni postopek oddaje javnega naročila v celoti razveljaviti.

Državna revizijska komisija lahko, skladno s tretjim odstavkom 23. člena ZRPJN, naročniku poda napotke za pravilno izvedbo predmetnega postopka oddaje javnega naročila. Naročnik mora tako v primeru ponovitve postopka oddaje predmetnega javnega naročila pripraviti razpisno dokumentacijo ob upoštevanju zgoraj navedenih ugotovitev Državne revizijske komisije. V zvezi s tem Državna revizijska komisija navaja, da mora naročnik predvsem svoje zahteve določiti na način, da bo glede na zahtevan predmet javnega naročila zajel čim širši krog proizvajalcev oziroma ponudnikov in tako ravnal v skladu z določili ZJN-1.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Dopolnitve zahtevka za revizijo z novotami, ki jih je vlagatelj podal v zahtevi za nadaljevanje postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo, z dne 01.04.2005, Državna revizijska komisija pri presojanju ne more upoštevati, saj je glede teh nastopila prekluzija. Podlago odločitve naročnika o zahtevku za revizijo tvorijo le tista dejstva, ki so bila navedena, in le tisti zahtevki, ki so bili postavljeni, do konca postopka v zvezi z zahtevkom za revizijo pred naročnikom, ki ga določajo 13. člen do vključno 16. člena ZRPJN. Do tega trenutka morajo biti podane vse procesne predpostavke za dopustnost zahteve za revizijo in utemeljenost zahteve za revizijo se presoja po tem trenutku. V kolikor vlagatelj ni zadovoljen z odločitvijo naročnika, lahko v skladu z 17. členom ZRPJN zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, ne more pa postavljati novih dejstev in novih zahtevkov, saj s temi dejstvi in zahtevki ni bil seznanjen naročnik, ko je sprejel svojo odločitev, in o njih zato tudi ni mogel odločati ali se izjaviti.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Državna revizijska komisija je skladno s šestim odstavkom 22. člena ZRPJN odločila, da mora naročnik vlagatelju povrniti stroške, potrebne za izvedbo tega revizijskega postopka, in sicer stroške plačane takse v višini 100.000,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 3. točko izreka tega sklepa.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 23.04.2005
Vesna Cukrov, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije

Vročiti:
- KOMUNALA NOVO MESTO d.o.o., Podbevškova 12, Novo mesto
- ATRIK, družba za proizvodnjo komunalne opreme d.o.o., Litijska cesta 261, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana.

Natisni stran