Na vsebino
EN

018-114/2005 DARS d.d.

Številka: 018-114/05-35-962
Datum sprejema: 6. 5. 2005

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), v senatu članice mag. Metke Cerar kot predsednice senata, predsednika dr. Aleksija Mužine kot poročevalca in člana Francija Kodele kot člana senata, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izgradnjo viadukta 6-2/1 Boršt in viadukta 6-6/1 Polance na odseku HC Razdrto-Vipava; Rebernice in na podlagi zahtevka za revizijo, ki so ga vložili skupni ponudniki SCT d.d., Slovenska 56, Ljubljana, Primorje d.d., Vipavska 3, Ajdovščina in SGP Kraški zidar d.d., Kolodvorska 1, Sežana (v nadaljevanju: prvi vlagatelj), ter zahtevka za revizijo, ki sta ga vložila skupna ponudnika Primorje d.d., Vipavska 3, Ajdovščina in SCT d.d., Slovenska 56, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), pri čemer prvega in drugega vlagatelja zastopa odvetnik Stojan Zdolšek, Miklošičeva 24, Ljubljana, zoper ravnanje naročnika DARS Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. Divizije 4, Celje, izpostava Ljubljana, Dunajska 7 (v nadaljevanju: naročnik), dne 6.5.2005

odločila:

1. Revizijski zahtevek prvega vlagatelja, da se sklep o oddaji javnega naročila v sklopu 1 razveljavi in da se kot najugodnejši ponudnik izbere prvi vlagatelj, se zavrne kot neutemeljen.
2. Revizijski zahtevek drugega vlagatelja, da se sklep o oddaji javnega naročila v sklopu 2 razveljavi in da se kot najugodnejši ponudnik izbere drugi vlagatelj, se zavrne kot neutemeljen.
3. Obvestilo prvega vlagatelja o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo (dokument z dne 1.4.2005) se v delu, ki ga je šteti kot dopolnitev zahtevka za revizijo, zavrže.
4. Obvestilo drugega vlagatelja o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo (dokument z dne 1.4.2005) se v delu, ki ga je šteti kot dopolnitev zahtevka za revizijo, zavrže.
5. Zahteva prvega vlagatelja za povračilo stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.
6. Zahteva drugega vlagatelja za povračilo stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 10.11.2004 sprejel sklep št. 2004/00526 o začetku postopka oddaje javnega naročila za izgradnjo viadukta 6-2/1 Boršt in viadukta 6-6/1 Polance na odseku HC Razdrto-Vipava; Rebernice, javni razpis pa je objavil v Uradnem listu RS, št. 126-127/2004, z dne 26.11.2004, pod št. objave Ob. 32172/04. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb z dne 27.1.2005 je razvidno, da je naročnik prejel pet pravočasnih ponudb.

Naročnik je dne 24.2.2005 izdal sklep o oddaji javnega naročila št. 402-26/04-RPP-ŽP/526, iz katerega je razvidno, da je javno naročilo za izvedbo viadukta 6-2/1 Boršt II (sklop 1) in javno naročilo za izvedbo viadukta Polance 6-6-/1 (sklop 2) oddal skupnim ponudnikom Vegrad d.d., Velenje, CPK d.d., Koper, GP Mostogradnja AD, Beograd in Ginex internacional d.o.o., Nova Gorica, ki jih zastopa odvetnik Zmago Marovt, Rozmanova 12/I, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve naročnikovega sklepa je tudi razvidno, da je naročnik ponudbi prvega in drugega vlagatelja zavrnil kot nepravilni. Za ponudbo prvega vlagatelja je naročnik ugotovil, da je nepravilna, ker naj bi dva partnerja v skupni ponudbi, SCT d.d., Ljubljana in SGP Kraški zidar d.d., Sežana, priložila potrjen obrazec 5.1(j) za seznam ključnih kadrov, ki ga nista izpolnila, priložila pa sta seznam kadrov na svojem obrazcu, katerega vsebina ni ustrezala zahtevam obrazca iz razpisne dokumentacije, ker manjka kolona "leta zaposlitve kot odgovorni vodja del". Podobno je naročnik ugotovil tudi za ponudbo drugega vlagatelja, saj naj bi partner v skupni ponudbi SCT d.d., Ljubljana prav tako predložil neizpolnjen obrazec 5.1(j), seznam kadrov na lastnem obrazcu pa ni ustrezal zahtevam obrazca iz razpisne dokumentacije, ker tudi v tem primeru manjka kolona "leta zaposlitve kot odgovorni vodja del".

Oba vlagatelja sta z dopisoma z dne 7.3.2005 od naročnika v skladu z drugim odstavkom 78. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1) zahtevala dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila. Istočasno sta z dopisoma z dne 7.3.2005 od naročnika zahtevala tudi pridobitev podatkov in vpogled v dokumentacijo izbranega ponudnika. V teh dopisih sta vlagatelja navedla, da potrebujeta podatke, ker bosta zaradi nezakonitosti odločitve naročnika o dodelitvi naročila vložila zahtevek za revizijo.

Prvi vlagatelj je z dopisom z dne 8.3.2005 vložil zahtevek za revizijo, v katerem naročniku očita nezakonito ravnanje pri izločitvi njegove ponudbe. Prvi vlagatelj navaja, da naročnik ni predpisal obvezne izpolnitve obrazca 5.1(j), temveč so bili lahko zahtevani podatki navedeni tudi na obrazcu, ki ga je sestavil ponudnik, pod pogojem, da struktura in vsebina ustreza zahtevam iz predloženega obrazca. Prvi vlagatelj zatrjuje, da priložen seznam kadrov v celoti tako vsebinsko kot strukturno ustreza obrazcem iz razpisne dokumentacije. Partner v skupni ponudbi SGP Kraški zidar d.d., Sežana je v ponudbi priložil seznam ključnih kadrov, predlaganih za vodenje oz. izvajanje del po pogodbi in drugih strokovnih sodelavcev, kjer je navedel vse zahtevane podatke za vsakega izmed kadrov naslednje: mesto, ime, leta zaposlitve (splošno), leta zaposlitve na podobnem delovnem mestu in leta zaposlitve kot odgovorni vodja del. Kolono "leta zaposlitve kot odgovorni vodja del" je partner v skupni ponudbi SGP Kraški zidar d.d., Sežana predstavil za vsakega izmed navedenih kadrov posebej, v prilogi z oznako "življenjepis". Enako ponudbo je v delu, ki se nanaša na seznam ključnih kadrov, predlaganih za vodenje oz. izvajanje del po pogodbi in drugih strokovnih sodelavcev, oddal tudi partner v skupni ponudbi SCT d.d., Ljubljana, zato je odločitev naročnika, da je ponudba prvega vlagatelja nepravilna, nezakonita, zatrjuje le-ta. Prvi vlagatelj tudi navaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval seznam z navedbo izobrazbenih in strokovnih kvalifikacij za kadre, predvidene za izvajanje del po pogodbi, organizacijsko shemo ključnih kadrov, predlaganih za vodenje in izvajanje del po pogodbi, in drugih strokovnih delavcev, odgovornih za izvedbo pogodbe in nadzor kakovosti, ter da je treba za predlaganega odgovornega vodjo del kot dokazilo o izpolnjevanju pogojev predložiti odločbo Inženirske zbornice Slovenije. Drugih pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da se lahko šteje, da ponudnik razpolaga z ustreznimi zmogljivostmi, naročnik ni določil. Tako kot pogoj ni določil, da morajo ključni kadri, predlagani za vodenje oziroma izvajanje del po pogodbi in drugi strokovni sodelavci ponudnika, izkazati, da so določeno obdobje delali kot odgovorni vodje del. Na podlagi tega podatka naročnik ni ocenjeval ponudb, saj je kot merilo za izbiro določil najnižjo ceno. Nadalje prvi vlagatelj navaja, da je naročnik oddal javno naročilo v sklopu 1 izbranemu ponudniku za vrednost 1.103.376.760,81 SIT, medtem ko je prvi vlagatelj ponudil ponudbeno ceno 1.006.728.743,50 SIT, zato prvi vlagatelj meni, da bi moral naročnik oddati javno naročilo njemu, upoštevajoč postavljeno merilo najnižje cene.
Prvi vlagatelj predlaga, da naročnik zahtevku za revizijo v celoti ugodi, izpodbijani sklep o oddaji javnega naročila razveljavi in za najugodnejšega ponudnika izbere prvega vlagatelja. Prvi vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov revizijskega postopka, in sicer povrnitev takse za zahtevek za revizijo v višini 400.000,00 SIT ter odvetniške stroške v višini 3600 točk za sestavo zahtevka za revizijo, povečane za 20% DDV.

Tudi drugi vlagatelj je z dopisom z dne 8.3.2005 vložil zahtevek za revizijo, v katerem naročniku enako kot prvi vlagatelj očita nepravilno obravnavanje ponudbe v delu, ki se nanaša na partnerja v skupni ponudbi SCT d.d. Ljubljana, glede seznama ključnih kadrov, predlaganih za vodenje oz. izvajanje del po pogodbi in drugih strokovnih sodelavcev. Drugi vlagatelj navaja, da bi mu moral naročnik oddati javno naročilo, upoštevajoč postavljeno merilo najnižje cene, saj je bil izbrani ponudnik za sklop 2 za vrednost 1.503.432.892,22 SIT, medtem ko je drugi vlagatelj ponudil ponudbeno ceno 1.326.396.816,96 SIT.
Drugi vlagatelj predlaga, da naročnik zahtevku za revizijo v celoti ugodi, izpodbijani sklep o oddaji javnega naročila razveljavi in za najugodnejšega ponudnika izbere drugega vlagatelja. Drugi vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov revizijskega postopka, in sicer povrnitev takse za zahtevek za revizijo v višini 400.000,00 SIT ter odvetniške stroške v višini 3300 točk za sestavo zahtevka za revizijo, povečane za 20% DDV.

Naročnik je dne 23.3.2005 izdal dokument št. 402-44/05-2004/0052, iz katerega je razvidno, da je zahtevo vlagateljev za pridobitev podatkov in vpogled v dokumentacijo izbranega ponudnika zavrnil. Naročnik svojo odločitev utemeljuje z argumentom, da vlagatelja zahtevata pravno varstvo zgolj v smeri ocenitve njunih ponudb kot pravilnih ter da se navedbe v zahtevkih za revizijo v ničemer ne nanašajo na zahtevi po vpogledu v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika. Naročnik navaja, da se zahtevka za revizijo ne nanašata na domnevno nepravilnost izbrane ponudbe, iz navedb v revizijskih zahtevkih pa ne izhaja, da bi vlagatelja pri vpogledu v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika vztrajala. Naročnik tudi navaja, da bi lahko vlagatelja podatke, za katere bi izvedela pri vpogledu v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, uporabila pri naslednjih razpisih in bi z morebitnim tovrstnim ravnanjem vlagateljev izbranemu ponudniku nastala občutna škoda v smislu določb drugega odstavka 39. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 6/99, 54/99, 45/01).

Naročnik je dne 29.3.2005 izdal sklep št. 402-44/05/526-I, s katerim je zahtevek za revizijo prvega vlagatelja zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je v razpisni dokumentaciji zahteval izpolnjeno, potrjeno in podpisano poglavje 10 vključno z vsemi dokazili, zahteval pa je tudi, da morajo biti dokumenti, navedeni v pododstavkih 1 do 13, izpolnjeni brez izjeme. Priloga 5.1.(j) je sestavni del poglavja 10, katerega vsi sestavni deli morajo biti izpolnjeni, potrjeni in podpisani. Naročnik navaja, da je dopustil možnost računalniške izpolnitve obrazcev in da je morala v tem primeru struktura in vsebina ustrezati zahtevam iz obrazca, ki ga mora ponudnik potrditi in priložiti ponudbi. Naročnik ponavlja, da sta partnerja v skupni ponudbi SCT d.d., Ljubljana in SGP Kraški zidar d.d., Sežana priložila potrjen obrazec 5.1(j) za seznam ključnih kadrov, ki ga nista izpolnila, priložila pa sta seznam kadrov na svojem obrazcu, katerega vsebina ni ustrezala zahtevam obrazca iz razpisne dokumentacije, ker manjka kolona "leta zaposlitve kot odgovorni vodja del", v koloni "mesto" pa tudi ni navedbe, kdo je predlagan kot odgovorni vodja del. Priloge, ki jih je partner v skupni ponudbi SCT d.d., Ljubljana priložil obrazcu 5.1.(j), niso podpisane, temveč le žigosane. Naročnik ugotavlja, da ponudba prvega vlagatelja ni pravilna, saj ne izpolnjuje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije, prvi vlagatelj pa tudi napačno navaja ponudbene cene.

Naročnik je s sklepom z dne 29.3.2005 zavrnil tudi zahtevek za revizijo drugega vlagatelja. Razlogi, s katerimi naročnik utemeljuje svojo odločitev, so vsebinsko enaki tistim iz sklepa, s katerim je naročnik zavrnil zahtevek za revizijo prvega vlagatelja.

Prvi vlagatelj je naročnika z dopisom z dne 1.4.2005 obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Prvi vlagatelj navaja, da je naročnik po vložitvi zahtevka za revizijo storil nove kršitve v postopku, zato jih prvi vlagatelj brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v zahtevku za revizijo. Prvi vlagatelj tako navaja, da je od naročnika zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, naročnik pa o tej zahtevi ni odločil in prvemu vlagatelju ni posredoval niti dodatne obrazložitve niti ni njegove zahteve zavrnil. Prvi vlagatelj je od naročnika zahteval tudi pridobitev podatkov in vpogled v dokumentacijo izbranega ponudnika, vendar je naročnik to njegovo zahtevo zavrnil, s čimer naj bi bil kršen 6. člen ZJN-1, saj bi naročnik moral dopustiti vpogled v tiste dele dokumentacije, ki so javni. Naročnik je s tem, ko prvemu vlagatelju ni posredoval obrazloženega obvestila o oddaji javnega naročila in ko je zavrnil vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, dejansko odvzel možnost vložiti zahtevek za revizijo iz razloga nepravilnosti ponudbe izbranega ponudnika. Zoper opisano nezakonito ravnanje je prvi vlagatelj dne 1.4.2005 vložil tudi zahtevek za revizijo. Prvi vlagatelj nadaljuje, da je bil po vložitvi zahtevka za revizijo seznanjen tudi z dodatno obrazložitvijo, ki jo je naročnik posredoval ponudniku GIZ GRADIS, Ljubljana, iz katere naj bi bilo razvidno, da je naročnik izbranega ponudnika pozval k naknadnemu pojasnilu referenc in da je šele na podlagi tega ugotovil njihovo ustreznost, kar pomeni, zatrjuje prvi vlagatelj, da je bila ponudba izbranega ponudnika nepravilna. Naročnik je dodatno obrazložitev in vpogled v dokumentacijo izbranega ponudnika omogočil le ponudniku GIZ GRADIS, Ljubljana, ne pa tudi prvemu vlagatelju, čeprav je to zahteval. Prvi vlagatelj Državni revizijski komisiji predlaga, naj imenuje izvedenca, ki naj preveri pravilnost ponudbe izbranega ponudnika glede izpolnjevanja vseh zahtev in pogojev razpisne dokumentacije. Prvi vlagatelj tudi navaja, da odločitev naročnika v sklepu z dne 29.3.2005 ni bila obrazložena, s čimer je podana bistvena kršitev postopka, pri čemer zapisnik komisije ne more nadomestiti obrazložitve sklepa. Glede naročnikovih ugotovitev o nepravilnosti ponudbe pa prvi vlagatelj navaja, da je iz njegove ponudbe razvidno, kdo je odgovorni vodja del, ter da je partner v skupni ponudbi SCT d.d., Ljubljana seznam ključnih kadrov podpisal in žigosal, s čimer je potrdil verodostojnost vseh podatkov. Naročnik je nova dejstva ugotovil šele pri odločanju o zahtevku za revizijo, kar ni dopustno, še zatrjuje prvi vlagatelj, in predlaga, naj Državna revizijska komisija postavi izvedenca tudi za ugotovitev pravilnosti njegove ponudbe. Prvi vlagatelj tudi predlaga, da Državna revizijska komisija odloči na javni obravnavi, pri čemer naj zahtevku za revizijo v celoti ugodi, prvemu vlagatelju omogoči vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, naročniku pa naloži plačilo vseh stroškov, ki so prvemu vlagatelju nastali z revizijo. V stroškovniku prvi vlagatelj navaja 3600 točk za sestavo obvestila o nadaljevanju z 20% DDV.

Tudi drugi vlagatelj je naročnika z dopisom z dne 1.4.2005 obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. V tem dopisu drugi vlagatelj navaja vsebinsko enake navedbe kot prvi vlagatelj in zahteva 3300 točk za sestavo obvestila z 20% DDV.

Iz dokumentacije je razvidno, da sta prvi in drugi vlagatelj dne 1.4.2005 vložila nova zahtevka za revizijo, v katerih predlagata, da naročnik ugodi zahtevi za pridobitev podatkov in vpogled v ponudbeno dokumentacijo ter razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, kot najugodnejša ponudnika pa izbere prvega in drugega vlagatelja. Navedbe vlagateljev iz teh zahtevkov za revizijo so vsebinsko enake tistim iz obvestil o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo (dokumenta z dne 1.4.2005).

Naročnik je z dopisom št. 402-44/05 2004/00429 z dne 6.4.2005 odstopil zahtevka za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je oba revizijska postopka, začeta z vložitvijo zahtevkov za revizijo prvega in drugega vlagatelja (dokumenta z dne 8.3.2005), v skladu s prvim odstavkom 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 58/03, 2/04; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, združila za skupno obravnavanje in izdala skupno odločitev.

Državna revizijska komisija je preučila navedbe prvega in drugega vlagatelja ter naročnika. Vpogledala je v postopkovno dokumentacijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila, ponudbeno dokumentacijo prvega in drugega vlagatelja ter izbranega ponudnika, in sicer v ponudbene predračune ter obrazce 5.1.j in njihove priloge. Državna revizijska komisija ni odločala o izvedbi dokazov, ki sta jih prvi in drugi vlagatelj predlagala v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo (dokumenta z dne 1.4.2005). V skladu s 5. točko tretjega odstavka 12. člena ZRPJN mora vlagatelj dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo, navesti že v zahtevku za revizijo.

Glede predloga prvega in drugega vlagatelja, naj Državna revizijska komisija izvede javno obravnavo, gre ugotoviti, da je postopek odločanja o zahtevku za revizijo pred Državno revizijsko komisijo mogoče primerjati s pritožbenim postopkom pred sodiščem druge stopnje, kot ga ureja ZPP, katerega določbe se v reviziji postopkov oddaje javnih naročil smiselno uporabljajo na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN. Državna revizijska komisija o zahtevku za revizijo namreč odloča šele po tem, ko je o njem že meritorno odločil naročnik (ali pa glede njegove odločitve velja fikcija po prvem odstavku 16. člena ZRPJN). Skladno z določili 347. člena ZPP sodišče druge stopnje odloča o pritožbi praviloma brez obravnave; zgolj v primeru, če senat sodišča druge stopnje spozna, da je potrebno za pravilno ugotovitev dejanskega stanja ponoviti vse ali le nekatere od že izvedenih dokazov pred sodiščem druge stopnje, pa mora razpisati obravnavo. Državna revizijska komisija je ob obravnavanju konkretne zadeve ugotovila, da razpis javne obravnave ni potreben, saj med vlagateljema in naročnikom ni spora glede dejanskega stanja, t.j. glede vprašanja, na kakšen način so bili v ponudbeni dokumentaciji izpolnjeni obrazci 5.1(j), temveč je spor o tem, ali način izpolnitve obrazcev 5.1(j) (in njihovih prilog) ustreza zahtevam razpisne dokumentacije. Interpretacija (uporaba, razumevanje) razpisne dokumentacije pa ne pomeni ugotavljanja dejanskega stanja. Gre za uporabo materialnega prava, ki sodi v zgornjo premiso pravnega (sodniškega) silogizma. Tudi iz navedenih razlogov Državna revizijska komisija predlogu obeh vlagateljev za razpis javne obravnave ni sledila.

Na podlagi preučitve navedb strank in vpogleda v navedeno dokumentacijo je Državna revizijska komisija revizijski zahtevek prvega in drugega vlagatelja zavrnila kot neutemeljen, in sicer zaradi razlogov, navedenih v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

Kot je razvidno iz sklepa o oddaji javnega naročila (dokument z dne 24.2.2005) je naročnik ponudbi prvega in drugega vlagatelja zavrnil kot nepravilni. Za ponudbo prvega vlagatelja je naročnik ugotovil, da je nepravilna, ker naj bi partnerja v skupni ponudbi SCT d.d., Ljubljana in SGP Kraški zidar d.d., Sežana priložila potrjen obrazec 5.1 (j) za seznam ključnih kadrov, ki ga nista izpolnila, priložila pa sta seznam kadrov na svojem obrazcu, katerega vsebina naj ne bi ustrezala zahtevam obrazca iz razpisne dokumentacije, ker manjka kolona "leta zaposlitve kot odgovorni vodja del". Podobno je naročnik ugotovil tudi za ponudbo drugega vlagatelja, saj naj bi partner v skupni ponudbi SCT d.d., Ljubljana prav tako predložil neizpolnjen obrazec 5.1 (j), seznam kadrov na lastnem obrazcu pa naj ne bi ustrezal zahtevam obrazca iz razpisne dokumentacije, ker tudi v tem primeru manjka kolona "leta zaposlitve kot odgovorni vodja del". Državna revizijska komisija je pri presoji skladnosti ponudb prvega in drugega vlagatelja z določbami razpisne dokumentacije upoštevala tisto dejansko stanje, ki ga je naročnik ugotovil v sklepu o oddaji javnega naročila (dokument z dne 24.2.2005) in ki med strankami ni sporno, ni pa upoštevala razlogov za domnevno nepravilnost ponudb, ki jih je naročnik naknadno navedel v sklepih, s katerimi je zavrnil oba zahtevka za revizijo, s čimer je bilo dopolnjeno dejansko stanje. Naročnik je dolžan v postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb le-te popolno pregledati in v notifikaciji odločitve o dodelitvi naročila oz. dodatni obrazložitvi navesti vse razloge, zaradi katerih je ponudbo določenega ponudnika zavrnil kot nepravilno. Učinkovito pravno varstvo (4. točka prvega odstavka 3. člena ZRPJN) je namreč lahko v postopkih oddaje javnih naročil zagotovljeno le, če ima ponudnik možnost v revizijskem postopku izpodbijati vse naročnikove ugotovitve, ki se nanašajo na nepravilnost njegove ponudbe. Ker v obvestilu o nadaljevanju postopka praviloma ni dopustno navajati novih kršitev, tudi naročnik v sklepu, s katerim odloči o zahtevku za revizijo, ne sme navajati novih razlogov za nepravilnost ponudbe (in s tem dopolnjevati dejansko stanje), če tega ni storil že v odločitvi o dodelitvi naročila ali dodatni obrazložitvi svoje odločitve.

Iz ponudbene dokumentacije prvega vlagatelja je razvidno, da je partner v skupni ponudbi SCT d.d., Ljubljana v ponudbi priložil poglavje 10 "sposobnost", v katerem je med drugim tudi obrazec 5.1(j). Partner v skupni ponudbi SCT d.d., Ljubljana obrazca 5.1(j) iz poglavja 10 ni izpolnil, pač pa ga je žigosal in podpisal ter nanj napisal "glej prilogo". V prilogi 5.1(j) "kadri" je partner v skupni ponudbi SCT d.d., Ljubljana sestavil tabelo, ki vsebuje 4 stolpce, in sicer mesto, ime, leta zaposlitve (splošno) ter leta zaposlitve na podobnem delovnem mestu. V te štiri stolpce je partner v skupni ponudbi SCT d.d., Ljubljana vpisal podatke za 10 oseb, ki jih ponuja kot ključne kadre za vodenje in izvajanje del po pogodbi. Za tabelo s ključnimi kadri je partner v skupni ponudbi SCT d.d., Ljubljana priložil organizacijsko shemo predlaganih kadrov, izjavo o izvajanju kontrole kakovosti ter življenjepise ključnih kadrov. Iz življenjepisa osebe, ki je v tabeli in organizacijski shemi navedena kot direktor projekta, je razvidno, na katerih projektih in v katerih časovnih obdobjih je bila na mestu odgovornega vodje del, pri čemer je partner v skupni ponudbi SCT d.d., Ljubljana za to osebo priložil še odločbo Inženirske zbornice Slovenije, potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu ter potrdilo o prijavi - odjavi za pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje. Popolnoma enako dejansko stanje je Državna revizijska komisija ugotovila tudi po vpogledu v ponudbo drugega vlagatelja, in sicer v delu, ki se nanaša seznam ključnih kadrov partnerja v skupni ponudbi SCT d.d., Ljubljana.

Tudi partner v skupni ponudbi SGP Kraški zidar d.d., Sežana je v ponudbi prvega vlagatelja priložil neizpolnjen, a podpisan in žigosan obrazec 5.1(j) iz poglavja 10 s pripisom "v prilogi!", v prilogi 5.1(j) pa je sestavil tabelo s štirimi stolpci (mesto, ime, leta zaposlitve (splošno) in leta zaposlitve na podobnem delovnem mestu), v katere je za ponujene ključne kadre vpisal posamezne podatke. Tabeli je partner v skupni ponudbi SGP Kraški zidar d.d., Sežana priložil organizacijsko shemo in življenjepise ključnih kadrov, za osebo, ki jo je v tabeli označil za odgovornega vodjo del in je v življenjepisu zanjo navedel, v katerem časovnem obdobju in na katerem projektu je bila na mestu odgovornega vodja del, pa je priložil še odločbo Inženirske zbornice Slovenije, potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu in potrdilo o zaključenem študiju na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani.

Presoja o tem, ali sta ponudbi prvega in drugega vlagatelja ob upoštevanju zgoraj ugotovljenega dejanskega stanja pravilni, je glede na definicijo iz 13. točke 3. člena ZJN-1 odvisna od zahtev, ki jih je glede vsebine in načina dokazovanja pogojev za ključne kadre oz. odgovorno osebo v razpisni dokumentaciji določil naročnik. Naročnik je v navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: navodila) v podčlenu 5.1 naštel dokazila, ki jih morajo predložiti ponudniki, da bodo dokazali sposobnost za uspešno izvedbo del po pogodbi. V točki 5.1(j) je naročnik zapisal, da morajo ponudniki predložiti:

"Seznam ključnih kadrov, predlaganih za vodenje oziroma izvajanje Del po Pogodbi in drugih strokovnih delavcih ponudnika, ki bodo odgovorni za izvedbo pogodbe in odgovornih za nadzor kakovosti in sicer na samem gradbišču in izven njega. Seznam mora vsebovati navedbo izobrazbenih in strokovnih kvalifikacij za kadre, predvidene za izvajanje del po pogodbi.
Ponudbi je potrebno priložiti organizacijsko shemo ključnih kadrov predlaganih za vodenje oziroma izvajanje del po pogodbi, drugih strokovnih delavcev odgovornih za izvedbo pogodbe in za nadzor kakovosti.
Za predlaganega odgovornega vodjo del je kot dokazilo o izpolnjevanju minimalnih pogojev (podčlen 5.3(d) teh Navodil ponudnikom), potrebno priložiti Odločbo Inženirske zbornice Slovenije."

Na koncu podčlena 5.1 navodil je naročnik zapisal, da mora v primeru, če se obrazci izpolnjujejo z računalnikom, struktura in vsebina ustrezati zahtevam iz obrazca, ki ga mora ponudnik potrditi in priložiti k ponudbi.

V obrazcu 5.1(j), ki je bil predviden v poglavju 10 "Sposobnost", je naročnik ponovil besedilo točke 5.1(j) navodil, pod besedilom pa je sestavil tabelo s petimi stolpci, in sicer mesto, ime, leta zaposlitve (splošno), leta zaposlitve na podobnem delovnem mestu, leta zaposlitve kot odgovorni vodja del. Pod to tabelo je naročnik ponovil zahtevo glede strukturne in vsebinske enakosti pri izpolnjevanju obrazca 5.1(j) v primeru, če se le-ta izpolnjuje z računalnikom.

V podčlenu 5.3 navodil je naročnik določil vsebino minimalnih pogojev, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki, pri čemer je v točki d) zapisal:

"Odgovorni vodja del mora biti oseba z visoko ali višjo izobrazbo gradbene stroke z opravljenim strokovnim izpitom in 10-letnimi izkušnjami pri podobnih projektih po naravi in sestavi in to najmanj 5 let kot odgovorni vodja del.
Enake pogoje mora izpolnjevati tudi oseba, ki jo Izvajalec določi za svojega zastopnika po Vzorcu pogodbe (18. člen)".

V primeru, ko ponudbo predloži skupina ponudnikov (tako prvi kot drugi vlagatelj nastopata s skupno ponudbo), je treba pri vsebini in načinu dokazovanja pogojev iz podčlenov 5.1 in 5.3 navodil upoštevati tudi podčlena 5.2 in 5.4. V podčlenu 5.2 je namreč naročnik zapisal, katere zahteve mora izpolnjevati skupna ponudba, ki jo predloži skupina dveh ali več izvajalcev kot partnerjev, pri čemer je določil, da mora ponudba vsebovati za vsakega partnerja v skupini izvajalcev dokazila glede sposobnosti, navedena v podčlenih 5.1(a) do vključno (n). V podčlenu 5.4 navodil pa je naročnik določil, da se v primeru predložitve skupne ponudbe, ki jo predloži skupina dveh ali več izvajalcev kot partnerjev, zmogljivosti posameznih partnerjev v skupini izvajalcev seštevajo, da se ugotovi skupna sposobnost izpolnitve minimalnih pogojev po podčlenu 5.3 navodil.

Iz navedenih določil razpisne dokumentacije je mogoče ugotoviti nekatere nejasnosti, ki na eni strani izvirajo iz razmerja med vsebino pogoja glede odgovornega vodje del (točka 5.3(d) navodil) in načinom njegovega dokazovanja (točka 5.1(j) navodil) oziroma strukturo obrazca 5.1(j), na drugi strani pa izvirajo tudi iz razmerja med podčlenoma 5.2 in 5.4 navodil. Naročnik je namreč kot vsebino pogoja glede odgovornega vodje del ((točka 5.3(d) navodil) določil: visoka ali višja izobrazba gradbene stroke, opravljen strokovni izpit, 10 let izkušenj pri podobnih projektih, od tega najmanj 5 let kot odgovorni vodja del. Kot dokaz, da ponudnik izpolnjuje ta pogoj, je naročnik predvidel izpolnjen in potrjen seznam ključnih kadrov (obrazec 5.1(j)), v katerem je bila posebna vrstica namenjena za odgovornega vodjo del, organizacijsko shemo ter odločbo Inženirske zbornice Slovenije. Iz strukture obrazca 5.1(j) ni jasno razvidno, v katere stolpce morajo ponudniki vpisati posamezne podatke, da bodo zadostili vsebinskim zahtevam, določenim v točki 5.3(d) navodil, saj je iz stolpcev "leta zaposlitve na podobnem delovnem mestu" in "leta zaposlitve kot odg. vodja del" mogoče sklepati, da naročnik za odgovornega vodjo del zahteva vpis dveh identičnih podatkov. Pri odgovornem vodji del bi namreč lahko bilo "podobno delovno mesto" tudi delovno mesto odgovornega vodje del. Prav tako ni jasno, ali so morali ponudniki izpolniti stolpec "leta zaposlitve kot odg. vodja del" le za odgovornega vodjo del ali tudi (kot bi bilo mogoče sklepati glede na strukturo obrazca 5.1(j)) za vse ostale ključne kadre, pri čemer iz razpisne dokumentacije ni bilo mogoče ugotoviti, da naročnik tudi za ostale kadre zahteva določene izkušnje kot odgovorni vodja del. Takšna morebitna zahteva naročnika (npr. za finančnika) bi bila tudi nelogična. Iz strukture obrazca 5.1(j) torej ni jasno razvidno, vpis katerih podatkov zahteva naročnik in za katere kadre jih je treba vpisati, še zlasti ob upoštevanju dejstva, da vsebina pogoja iz točke 5.3(d) navodil navaja zahteve, za katere iz razpisne dokumentacije ni jasno razvidno, na kakšen način naj jih ponudnik dokaže.

Dodatno postanejo zgoraj zapisane določbe razpisne dokumentacije nejasne tudi ob upoštevanju podčlenov 5.2 in 5.4 navodil, v katerih naročnik določa, kakšne so zahteve v primeru predložitve skupne ponudbe. Iz podčlena 5.2 je namreč razvidno, da naročnik za vsakega od skupnih ponudnikov zahteva izpolnjen in potrjen seznam ključnih kadrov (obrazec 5.1(j)). V podčlenu 5.4 pa naročnik dopušča, da se zmogljivosti skupnih ponudnikov glede izpolnitve pogoja odgovornega vodje del iz točke 5.3(d) seštevajo, iz česar gre sklepati, da lahko ta pogoj izpolni le eden od skupnih ponudnikov. Iz razmerja med podčlenoma 5.2 in 5.4 tako ni jasno, ali mora vsak izmed skupnih ponudnikov predložiti v celoti izpolnjen obrazec 5.1(j) tudi v primeru, če pogoj odgovornega vodje del izpolni le eden izmed njih, in ali torej v tem primeru zadostuje, da tisti skupni ponudniki, ki svojega odgovornega vodje del ne predlagajo, predložijo nepopolno izpolnjeno tabelo 5.1(j) (brez izpolnjene vrstice in stolpca, ki se nanašata na odgovornega vodjo del).

Glede na ugotovljene strukturne in vsebinske nejasnosti pri obravnavanih zahtevah naročnika Državna revizijska komisija zato ni mogla ugotoviti, da ponudbi prvega in drugega vlagatelja teh zahtev ne izpolnjujeta in da bi ju naročnik zato moral zavrniti kot nepravilni. Tako za ponudbo prvega kot tudi za ponudbo drugega vlagatelja je naročnik očitno ocenil, da je ponudnik Primorje d.d., Ajdovščina predložil obrazec 5.1(j) in druga dokazila o odgovornem vodji del v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije, saj na ta del ponudbe vlagateljev ni imel nobenih pripomb. Ob upoštevanju podčlena 5.4 navodil bi torej lahko sklepali, da sta tako prvi kot drugi vlagatelj izpolnila pogoj, določen v točki 5.3(d), že s tem, ko je (za naročnika) ustrezen obrazec 5.1(j) predložil eden od skupnih ponudnikov.

Tudi v primeru, če določila razpisne dokumentacije razumemo na način, da bi moral vsak izmed skupnih ponudnikov izpolniti in predložiti obrazec 5.1(j), po mnenju Državne revizijske komisije glede na nejasnosti razpisne dokumentacije ni mogoče ugotoviti, da prvi in drugi vlagatelj v obrazcih 5.1(j) in njihovih prilogah nista navedla vseh zahtevanih podatkov. Kot je bilo že ugotovljeno sta namreč oba partnerja v skupni ponudbi obrazec 5.1(j) sestavila in izpolnila sama (kar je naročnik izrecno dopustil), pri čemer so bili podatki o odgovornem vodji del, ki jih je zahteval naročnik, razvidni iz samih tabel in prilog, ki sta jih partnerja v skupni ponudbi priložila obrazcema. Glede na ugotovljeno nejasnost načina dokazovanja izpolnjevanja obravnavanega kadrovskega pogoja tako ni bilo mogoče ugotoviti, da bi sporni obrazci 5.1(j) ne izkazovali podatkov, ki jih je v razpisni dokumentaciji zahteval naročnik.

Državna revizijska komisija je v skladu z načelom primerljivosti, ki izhaja iz načela enakopravnosti kot temeljnega načela prava javnih naročil, preverila tudi, kako je obravnavane zahteve izpolnil izbrani ponudnik, ki tako kot oba vlagatelja nastopa s skupno ponudbo ponudbenih partnerjev. Pri tem je Državna revizijska komisija ob vpogledu v ponudbeno dokumentacijo le-tega ugotovila, da je partner v skupni ponudbi Vegrad d.d., Velenje v ponudbi predložil izpolnjeno tabelo 5.1(j), v katero je vpisal podatke za ključne kadre, pri čemer je za odgovornega vodjo del vpisal podatke o letih zaposlitve, letih zaposlitve na podobnem delovnem mestu in letih zaposlitve kot odgovorni vodja del. V nadaljevanju je partner v skupni ponudbi Vegrad d.d., Velenje priložil še organizacijsko shemo ter ostale dokumente (potrdila, odločbe, diplome, življenjepise), ki se nanašajo na ponujene ključne kadre. Na podoben način je obrazec 5.1(j) izpolnil tudi partner v skupni ponudbi CPK d.d., Koper, medtem ko sta partnerja v skupni ponudbi GP Mostogradnja AD, Beograd in Ginex internacional d.o.o., Nova Gorica v ponudbo priložila obrazca 5.1(j), v katerih nista navedla nobenih podatkov o odgovorni osebi. Glede na dejstvo, da je bila ponudba izbranega ponudnika ocenjena kot pravilna, gre sklepati, da je tudi naročnik pri interpretaciji določb razpisne dokumentacije očitno pri presoji pravilnosti ponudbe izbranega ponudnika upošteval predvsem podčlen 5.4 navodil, ne pa tudi podčlena 5.2 navodil, vsaj ne na način, kot je slednjega upošteval pri ocenjevanju ponudbe prvega in drugega vlagatelja.

Ne glede na zgornjo ugotovitev, da ponudb prvega in drugega vlagatelja z vidika vprašanja obličnosti in vsebine obrazca 5.1(j) s seznamom ključnih kadrov ni mogoče obravnavati kot nepravilnih, pa vlagateljema ni mogoče slediti v delu, kjer zatrjujeta, da bi moral naročnik njuno ponudbo izbrati kot najugodnejšo. Kot je razvidno iz točke 13.2 navodil, je edino merilo za ocenitev ponudb najnižja cena. Vlagatelja zatrjujeta, da sta v obeh sklopih ponudila najnižjo ceno, in sicer prvi vlagatelj 1.006.728.743,50 SIT v sklopu 1, drugi vlagatelj pa 1.362.369.816,96 SIT v sklopu 2, medtem ko naj bi izbrani ponudnik ponudil 1.103.376..760,81 SIT v sklopu 1 in 1.503.432.892,22 SIT v sklopu 2.

Iz ponudbenih predračunov je razvidno, da sta vlagatelja primerjala svoje ponudbene cene brez vsebovanega DDV s cenami izbranega ponudnika z vključenim DDV. Ponudbena cena prvega vlagatelja v sklopu 1 namreč znaša 1.006.728.743,50 SIT brez DDV, z vključenim DDV pa 1.208.074.492 SIT, medtem ko znaša ponudbena cena izbranega ponudnika v sklopu 1 919.480.634,01 SIT brez DDV, z DDV pa 1.103.376.760,81 SIT. Ponudbena cena drugega vlagatelja v sklopu 2 znaša 1.362.369.816,96 SIT brez DDV, z DDV pa 1.634.876.180,36 SIT, medtem ko je ponudbena cena izbranega ponudnika v sklopu 2 1.252.860.743,52 SIT brez DDV, z DDV pa 1.503.432.892,22 SIT. Iz ponudbenih predračunov je torej razvidno, da sta ponudbeni ceni vlagateljev (če jih seveda primerjamo na enakih osnovah) v obeh sklopih višji od ponudbenih cen izbranega ponudnika, zaradi česar ni mogoče slediti revizijskemu zahtevku prvega in drugega vlagatelja in razveljaviti sklep naročnika o oddaji javnega naročila, saj naročnik tudi ob upoštevanju revizijskih navedb prvega in drugega vlagatelja ne bi sprejel drugačne odločitve, kot je razvidna iz izreka sklepa o oddaji javnega naročila št. 402-26/04-RPP-ŽP/526 z dne 24.2.2005.

Glede navedb obeh vlagateljev v obvestilih o nadaljevanju postopka, da odločitev naročnika o zahtevkih za revizijo ni bila obrazložena in da obrazložitve ne more nadomestiti zapisnik komisije, zaradi česar naj bi bila podana bistvena kršitev postopka po določilu 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, Državna revizijska komisija ugotavlja, da ZRPJN ne določa formalne oblike naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo. Vendar pa mora le-ta nedvomno vsebovati obrazložitev odločitve, ki je nujna iz več razlogov. Dolžnost obrazložitve izhaja že iz določil ZPP, ki se v reviziji postopkov oddaje javnih naročil uporablja na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN. Odločitev o zahtevku za revizijo pomeni odločitev o zahtevku za pravno varstvo, po subsidiarni uporabi pravil o vsebini sodbe (kot tudi pravil o vsebini sklepa) pa mora organ, ki odloča o zahtevku za pravno varstvo, svojo odločitev obrazložiti (za sodbo takšno zahtevo postavlja 324. člen ZPP, za sklep pa 331. člen ZPP). Da je takšna interpretacija norme 16. člena ZRPJN (da mora biti odločitev obrazložena) tudi v skladu z namenom ureditve revizije v tem zakonu, pa izhaja iz teleološke razlage 16. člena ZRPJN, v povezavi s 17. členom ZRPJN. Naročnik namreč v primeru, če zahtevku za revizijo ne ugodi, pozove vlagatelja, da se opredeli do tega, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika. Takšno odločitev pa lahko vlagatelj sprejme le na podlagi obrazloženih razlogov za naročnikovo odločitev.

Državna revizijska komisija ob pregledu naročnikovih odločitev o zahtevkih za revizijo ugotavlja, da je naročnik vlagateljema posredoval sklepa (dokumenta z dne 29.3.2005), iz katerih je razvidna njegova odločitev o zahtevkih za revizijo, kot prilogo sklepov pa je vlagateljema posredoval tudi zapisnika seje naročnikove strokovne komisije z dne 25.3.2005. Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz vlagateljema posredovanih dokumentov, ki jih je mogoče obravnavati le kot celoto naročnikove odločitve, izhaja meritorna opredelitev do revizijskih navedb obeh vlagateljev, naročnik pa s posredovanjem takšne odločitve ni kršil določb ZRPJN, ki obličnosti obvestila glede odločitve o revizijskem zahtevku, kot že navedeno, ne določa. V konkretnem primeru pogoji za vrnitev zahtevka v ponovno (meritorno) odločanje niso izpolnjeni, saj je naročnik vsebinsko obravnaval revizijske navedbe vlagateljev in se do njih in revizijskih zahtevkov slednjih tudi meritorno opredelil. Iz navedenih razlogov so navedbe vlagateljev, ki se nanašajo na neobrazloženost naročnikove odločitve o zahtevkih za revizijo, neutemeljene.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. in 2. točko izreka tega sklepa.

Oba vlagatelja sta v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo (dokumenta z dne 1.4.2005) dopolnila zahtevek za revizijo z novimi kršitvami in novimi zahtevki. Državna revizijska komisija pri presoji zahtevkov za revizijo ne more upoštevati tistih navedb, ki se nanašajo na domnevne kršitve, ki niso bile zatrjevane že v zahtevku za revizijo, zato jih je v tem delu zavrgla. Glede kasneje zatrjevanih kršitev je namreč v skladu s prvim in tretjim odstavkom 12. člena ZRPJN nastopila prekluzija. Podlago odločitve naročnika o zahtevku za revizijo tvorijo le tista dejstva, ki so bila navedena, in le tisti zahtevki, ki so bili postavljeni do konca postopka v zvezi z zahtevkom za revizijo pred naročnikom, ki ga določajo 13. člen do vključno 16. člen ZRPJN. Do tega trenutka morajo biti podane vse procesne predpostavke za dopustnost zahtevka za revizijo, pri čemer se tudi utemeljenost zahtevka za revizijo presoja po tem trenutku. Naročnik odloči o zahtevku za revizijo (ex nunc). V kolikor vlagatelj ni zadovoljen z odločitvijo naročnika, lahko v skladu s 17. členom ZRPJN zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, ne more pa navajati novih kršitev in postavljati novih zahtevkov, saj s temi kršitvami in zahtevki ni bil seznanjen naročnik, ko je sprejel svojo odločitev in o njih zato tudi ni mogel odločati. Citirano pravilo udejanja eno izmed temeljnih načel revizije postopkov javnega naročanja - načelo hitrosti in velja tako za vložitev zahtevka za revizijo kot tudi za morebitno njegovo dopolnitev. Zaradi navedenega Državna revizijska komisija v tem delu ni meritorno obravnavala navedb o novih kršitvah, ki sta jih vlagatelja navedla v obvestilih o nadaljevanju postopka.

Oba vlagatelja sicer zatrjujeta, da je naročnik storil nove kršitve po vložitvi zahtevkov za revizijo, zaradi česar jih vlagatelja brez svoje krivde nista mogla uveljavljati že ob vložitvi zahtevkov. Ne da bi se Državna revizijska komisija opredeljevala do vprašanja, katero točko v revizijskem postopku je mogoče smiselno primerjati s prvim narokom za glavno obravnavo (prvi odstavek 286. člena ZPP) in na kakšen način je določilo 286. člena ZPP glede na tretji in četrti odstavek 12. člena ZRPJN mogoče smiselno uporabiti v postopkih revizije postopkov oddaje javnih naročil, gre ugotoviti, da sta oba vlagatelja z dopisoma z dne 7.3.2005 od naročnika zahtevala dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila ter pridobitev podatkov in vpogled v dokumentacijo izbranega ponudnika. Tako prvi kot drugi vlagatelj sta takoj naslednji dan, dne 8.3.2005, vložila zahtevka za revizijo, ne da bi počakala na dodatno obrazložitev naročnika in njegovo odločitev o vpogledu v dokumentacijo izbranega ponudnika. Ob tem gre pripomniti, da je navedba vlagateljev, da sta zahtevka za revizijo z dne 8.3.2005 vložila v izogib sankcijam zamude roka, neutemeljena. V ZRPJN namreč ni najti nobene določbe, na podlagi katere bi bilo mogoče ločevati ugovore zoper obvestilo o dodelitvi naročila in ugovore zoper dodatno obrazložitev odločitve o dodelitvi naročila, posledično pa tudi ni mogoče, da bi po prejemu dodatne obrazložitve odločitve o dodelitvi naročila nastopila prekluzija glede dejstev, s katerimi je bil vlagatelj seznanjen že z obvestilom o dodelitvi naročila. Poleg tega začne v primeru vložene zahteve za dodatno obrazložitev po prejemu le-te teči nov prekluzivni 10 dnevni rok za vložitev zahtevka za revizijo. Oba vlagatelja bi torej lahko počakala na prejem dodatne obrazložitve odločitve o dodelitvi naročila in odločitev naročnika o vpogledu v dokumentacijo izbranega ponudnika, ne da bi pri tem nastopila prekluzija glede dela njunih navedb, zaradi česar bi lahko vse nove kršitve, ki jih navajata v obvestilu o nadaljevanju postopka, navedla že v zahtevku za revizijo, če bi ga vložila po prejemu dodatne obrazložitve odločitve o dodelitvi naročila in vpogledu v dokumentacijo izbranega ponudnika (oz. morebitni zavrnitvi le-tega s strani naročnika). Ob tem gre pripomniti, da se bo po pravnomočnem zaključku revizijskega postopka za naročnika nadaljeval 15 dnevni rok za izdajo dodatne obrazložitve odločitve o dodelitvi naročila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 3. in 4. točko izreka tega sklepa.

Prvi in drugi vlagatelj sta zahtevala povračilo stroškov, nastalih v zvezi z revizijo. Ne glede na to, da je bilo v postopku revizije ugotovljeno, da ponudbi prvega in drugega vlagatelja ni mogoče obravnavati kot nepravilni, je Državna revizijska komisija njuna revizijska zahtevka zavrnila, saj, kot je bilo že pojasnjeno, ugotovitev o napačni naročnikovi oceni ponudb prvega in drugega vlagatelja glede na edino merilo najnižje cene in glede na ponudbene cene prvega in drugega vlagatelja ter izbranega ponudnika ne more vplivati na pravilnost naročnikove odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika v sklopu 1 in 2. Ker je Državna revizijska komisija revizijski zahtevek prvega in drugega vlagatelja zavrnila kot neutemeljen, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo treba zavrniti tudi zahtevo prvega in drugega vlagatelja za povrnitev stroškov tega revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 5. in 6. točko izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 6.5.2005

predsednica senata
mag. Metka Cerar
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:

- Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji - DARS d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje, izpostava Ljubljana, Dunajska 7, Ljubljana
- Odvetnik Stojan Zdolšek, Miklošičeva 24, Ljubljana
- Odvetnik Zmago Marovt, Rozmanova 12/I, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran