018-130/2005 Občina Borovnica

Številka: 018-130/05-33-998

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 11. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), v senatu člana Francija Kodele, kot predsednika senata, člana Jožefa Kocuvana kot poročevalca in predsednika dr. Aleksija Mužine, kot člana senata, ob sodelovanju svetovalke Saše Rode, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Izvedba GOI del z zunanjo ureditvijo pri rekonstrukciji in adaptaciji Oš dr. Ivana Korošca v Borovnici" ter na podlagi zahtevka za revizijo podjetja KOMIN INŽENIRING d.o.o., Gospodinjska ulica 8, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnica Milena Sevnik - Jakoš, Miklošičeva 28, Ljubljana (v nadaljevanju: prvi vlagatelj) in podjetja Granit, d.o.o., Ljubljanska 69, Slovenska Bistrica (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občine Borovnica, Paplerjeva 22, Borovnica, ki jo zastopa odvetnik Zmago Marovt, Rozmanova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 11.05.2005

ODLOČILA

1. Predlogu naročnika za izdajo sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, se ne ugodi.

2. Zahteva prvega vlagatelja za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, z dne 25.05.2005 (očitno 25.04.2005), se zavrže.

3. Zahtevku za revizijo drugega vlagatelja se ugodi v delu, ki se nanaša na razveljavitev sklepa naročnika, št. ZJN-01-skl. 02/05, z dne 24.03.2005. V delu, v katerem drugi vlagatelj zahteva, da se ga izbere kot najugodnejšega ponudnika, se zahtevek za revizijo zavrže.

4. Naročnik je dolžan prvemu vlagatelju povrniti stroške revizijskega postopka, v znesku 684.660,00 SIT, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

5. Zahteva za povrnitev stroškov naročnika v zvezi z zahtevkom za revizijo drugega vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 21.01.20005 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila, št. ZJN-01-skl. 01/05 in javni razpis "Izvedba GOI del z zunanjo ureditvijo pri rekonstrukciji in adaptaciji Oš dr. Ivana Korošca v Borovnici" objavil v Uradnem listu RS, št. 10/2005, z dne 04.02.2005, pod št. objave Ob-2816/05. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 07.03.2005, je razvidno, da je naročnik prejel sedem pravočasnih ponudb.

Naročnik je dne 24.03.2005 izdal odločitev o izbiri izvajalca, št. ZJN-01-skl. 02/05, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral SGP ZASAVJE- TRBOVLJE d.o.o, Savinjska cesta 15, Trbovlje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Prvi vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 15.04.2005 v katerem naročniku očita, da je ponudbo izbranega ponudnika in ponudbo ponudnika Rudis d.d., Trbovlje označil za pravilni, čeprav sta obe ponudbi, po mnenju prvega vlagatelja, nepravilni iz več razlogov.
Prvi vlagatelj tako navaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval, da morajo biti obrazci izpolnjeni skladno z navodili in na način, kot je to predvideno v obrazcih. Po navedbah prvega vlagatelja je izbrani ponudnik sicer izpolnil razpisni obrazec št. 3 (Ponudba) ter razpisni obrazec št. 14 (Predračun-Rekapitulacija), vendar je poleg tega na začetku ponudbe v nasprotju z navodili ponudnikom dodal še poseben list, v katerem je podal še dodatni popust na način, ki v razpisni dokumentaciji ni bil predviden. Tako naj bi izbrani ponudnik kršil določilo točke O na strani 11 razpisne dokumentacije, ki glasi : "Predračun -rekapitulacija (razpisni obrazec št. 14) s priloženim ponudbenim predračunom, izpolnjenim na originalnih popisih. Ponudnik mora nuditi in podati enotne cene za vse pozicije iz popisov. Skupna vrednost iz predračuna mora biti enaka končni ponudbeni vrednosti iz razpisnega obrazca št. 3.
V enotnih cenah mora ponudnik zajeti vse pričakovane stroške: ..."
Ker iz obrazcev št. 3 in št. 14 izhaja, da je cena v teh obrazcih drugačna (406.579.586,20 SIT) kot izbrana cena (365.921.627,58 SIT - cena, prebrana na javnem odpiranju), je potrebno odločitev o oddaji naročnika razveljaviti, saj je izbrani ponudnik s tem, ko je podal ponudbeno ceno na način, kot ga naročnik ni predvidel, kršil temeljno načelo formalnosti, poleg tega pa je podal končno ceno v lastnem dokumentu in ne v dokumentih, ki jih je za to predvidel naročnik.
Prvi vlagatelj navaja, da naročnik ne bi smel priznati posebnega lista s popusti, saj je izbrani ponudnik na takšen način omogočil špekulacijo z njegovo ponudbo. Tako je potrebno ponudbo izbranega ponudnika v celoti zavrniti oziroma vsekakor ne gre priznati dodatnega popusta.
Glede ponudbe ponudnika Rudis d.d. (sicer neizbranega ponudnika) prvi vlagatelj ugotavlja, da je tudi ta nepravilna, saj je tudi ta ponudnik ponudil popust tako, da je v obrazcih št. 3 in št. 14 dodal postavko, ki v obrazcu ni bila predvidena (popust) ter ga obračunal. S tem je po mnenju prvega vlagatelja kršil isto točko navodil ponudnikom, ker se cene iz obrazca št. 14 (postavka skupna vrednost) ne ujema s cenami iz popisa del. Ponudnik je tako kršil načelo formalnosti, saj sta bila obrazca št. 3 in št. 14 predložena in izpolnjena na način, ki je v nasprotju z zahtevanim.
Pri tem prvi vlagatelj opozarja, da naročnik ni dovoljeval poprave obrazcev, saj bi v primeru, da bi dovolil podajanje popusta posebej temu ustrezno že sam prilagodil obrazce.
Prvi vlagatelj tako zaključuje, da sta obe ponudbi izpolnjeni nepravilno in na način, ki ga naročnik ni predvidel ali dovoljeval ter da takšen način vsaj teoretično dopušča zlorabo ponudb, zato bi ju moral naročnik označiti za nepravilne oziroma ne upoštevati podanih popustov, ki so bili podani v nasprotju z navodili ponudnikom. Naročnik bi moral obe ponudbi kot nepravilni v skladu s 76. členom ZJN-l zavrniti.
Prvi vlagatelj prav tako navaja, da sta obe zgoraj omenjeni ponudbi glede na podane cene in popuste nepravilni tudi iz razloga, ker sta ceni neobičajno nizki, saj cene niso oprte na objektivno podlago. Po mnenju prvega vlagatelja bi moral naročnik kot dober gospodar (4. člen ZJN-l) zaradi podanega popusta preveriti ali je popust oprt na ekonomiko načina gradnje, proizvodnje, izbranih tehničnih rešitev, izjemno ugodnih pogojev ali izvirnosti izvedbe gradnje. Prvemu vlagatelju se postavlja vprašanja, kako sta ponudnika prišla do dodatnega popusta, saj ta ni oprt na ekonomiko načina gradnje, proizvodnje ali izbranih tehničnih rešitev, izjemno ugodnih pogojev ali izvirnosti izvedbe gradnje, saj gre po njegovem mnenju za popust, ki nima nobene realne podlage. Naročnik bi se moral kot dober gospodar, po mnenju prvega vlagatelja vprašati, kako je mogoče, da ponudnika ponujata dodaten popust, ki nima temelja v cenah posameznih storitev in materiala. Prodaja materiala pod tržno oziroma nabavno ceno predstavlja nelojalno konkurenco. Ker sta ponudnika ponudila neobičajno nizko ceno, kar je razvidno iz ponujenih popustov, prvi vlagatelj ugotavlja, da bi moral naročnik pozvati ponudnika k obrazložitvi popusta ter v primeru, da ne izkažeta realnih osnov njuni ponudbi zavrniti kot nepravilni.
Prvi vlagatelj prav tako navaja, da sta izbrani ponudnik in ponudnik Rudis d.d. v ponudbah navedla isto referenco, ker naj bi posel, na katerega se referenca nanaša, izvedla skupaj. Omenjena referenca bi se zato morala upoštevati pri posameznemu ponudniku samo v obsegu kot ga je posamezen partner izvedel, naročnik pa je tako skupno referenco v obeh ponudbah upošteval, kot da je vsak ponudnik sam izvedel posel, na katerega se navezuje omenjena referenca. Glede na to, da je posamezen ponudnik podal nepopolne oziroma zavajajoče podatke, prvi vlagatelj meni, da bi kazalo upoštevajoč 6. točko 42. člena ZJN-l ponudbi označiti za nepravilni, oziroma podredno vsaj ne upoštevati navedenih referenc.
Ker sta torej dva različna ponudnika navedla, da sta samostojno izvedla isti posel (čeprav sta ga izvedla kot partnerja, vsak v manjšem obsegu), naročnik pa je isto referenco štel dvakrat (čeprav je ne bi smel), bi moral naročnik taki zavajajoči ponudbi zavrniti kot nepravilni oziroma podredno ne upoštevati navedenih referenc (oziroma jih upoštevati v obsegu, kot jih je posamezen partner izvedel).
Upoštevajoč navedeno prvi vlagatelj zahteva in predlaga, da naročnik razveljavi odločitev o izbiri izvajalca, št. ZJN-01-skl 02/05, z dne 24.3.2005 in da naročnik ugotovi, da je tudi ponudba ponudnika Rudis d.d., Trbovlje nepravilna ter da, naročnik izbere naslednjo najugodnejšo pravilno ponudbo skladno z določili razpisne dokumentacije.
Prvi vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov odvetniškega zastopanja (za pripravo revizijskega zahtevka po odvetniški tarifi višini 3000 odvetniških točk s pripadajočim 20% DDV, materialne stroške v višini 3% stroškov s pripadajočim 20% DDV) in stroške plačane takse v višini 200.000,00 SIT.

Naročnik je s sklepom, št. 066-3-31/01-05, z dne 21.04.2005, zahtevku za revizijo prvega vlagatelja ugodili in razveljavil odločitev o izbiri izvajalca, št. ZJN-01-skl. 02/05, z dne 24.03.2005.
Naročnik navaja, da je v razpisni dokumentaciji v poglavju III "Pogoji za ugotavljanje usposobljenosti in navodila o načinu dokazovanja usposobljenosti ponudnika", točki O navedel: "Predračun - Rekapitulacija (Razpisni obrazec št. 14) s priloženim ponudbenim predračunom, izpolnjenim na original popisih. Ponudnik mora nuditi in podati enotne cene za vse pozicije iz popisov. Skupna vrednost iz predračuna mora biti enaka končni ponudbeni vrednosti iz razpisnega obrazca št. 3.". Naročnik tako ugotavlja, da iz ponudbe izbranega ponudnika, obrazca št. 3 izhaja, da je izbrani ponudnik podal ponudbeno ceno 365.921.627,58 SIT, iz obrazca št. 14 "Predračun -Rekapitulacija" pa, da znaša vrednost del 406.579.586,20 SIT. Ker se ponudbeni ceni ne ujemata, kot je bilo to zahtevano v razpisni dokumentaciji naročnik ugotavlja, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna in je tako zahtevek za revizijo v tem delu utemeljen. Prav tako naročnik ugotavlja, da je utemeljena tudi navedba prvega vlagatelja, da v obravnavani zadevi ni mogoče upoštevati popusta na način, kot ga je ponudil izbrani ponudnik.
Naročnik je preveril tudi navedbo prvega vlagatelja, da je nepravilna tudi ponudba ponudnika RUDIS d.d., Trbovlje. Naročnik ugotavlja, da iz ponudbe ponudnika RUDIS, d.d. Trbovlje izhaja, da je ponudil ceno 374.214.176,00 SIT z DDV, v katero je zajel 7% popust. Naročnik nadalje ugotavlja, da se navedeni način podajanja cene ujema z razpisnim obrazcem št. 14 in je tako zahtevek za revizijo prvega vlagatelja v tem delu neutemeljen.
Naročnik navaja, da mu tudi ni mogoče očitati kršitve 53. člena ZJN-1, saj v konkretnem primeru ni bil podan vsaj eden od pogojev določenih v navedenem členu. Ob tem naročnik opozarja na odločitve Državne revizijske komisije, ki je že večkrat opozorila, da se očitek o možnosti izvedbe lahko nanaša tudi na vprašanje pravne dopustnosti cene, nizka cena pa sama po sebi ni prepovedana. Naročnik poudarja, da zgolj pavšalno sk1icevanje na kršenje predpisov ne zadošča, če niso podana ustrezna dejstva in dokazi, ki bi utemeljevali zatrjevane kršitve.
Nazadnje se je naročnik opredelil tudi do očitka prvega vlagatelja, da je bilo ocenjevanje ponudb nepravilno pri merilu reference, saj naj bi izbrani ponudnik in tudi ponudnik RUDIS d.d., Trbovlje predložila isto referenco. Pri pregledu ponudb je naročnik tako ugotovil, da iz ponudbenega obrazca št. 4 (seznam najvažnejših zgrajenih šolskih objektov v zadnjih petih letih) izbranega ponudnika in ponudnika Rudis d.d., Trbovlje izhaja, da sta oba ponudnika kot referenco navedla "Dozidavo in rekonstrukcijo Oš Ivana Skvarča v Zagorju ob Savi". Naročnik ugotavlja, da iz ocenjevanja po tem merilu jasno izhaja, da je naročnik sporno referenco priznal izbranemu ponudniku (za katerega pa je v revizijskem postopku ugotovil, da je njegova ponudba nepravilna) ter prav tako tudi podjetju RUDIS, d.d. Trbovlje. Glede na dejstvo, da iste reference v celoti ni mogoče šteti dvema ponudnikoma v enakem obsegu, ampak le v obsegu del, ki sta jih izvedla pri gradnji, naročnik te reference ne more šteti podjetju Rudis d.d., Trbovlje. Naročnik navaja, da je pravilna ugotovitev prvega vlagatelja, da je naročnik neopravičeno dodelil točki pri merilu referenca tudi podjetju Rudis, d.d. Trbovlje. Naročnik zaključuje, da ugotovljena kršitev v konkretnem primeru ne vpliva na vrstni red izbire, saj je glede na postavljena merila v razpisni dokumentaciji, še vedno ugodnejša ponudba podjetja Rudis d.d., Trbovlje (in ne ponudba prvega vlagatelja).
Ker je zahtevek prvega vlagatelja utemeljen naročnik prvemu vlagatelju priznava povrnitev stroškov zastopanja v višini 684.660,00 SIT (za sestavo zahtevka za revizijo 3000 točk, 2% materialnih stroškov in 20% DDV ter takso v višini 200,000 SIT), višjo stroškovno zahtevo pa naročnik zavrača.
Naročnik je prvega vlagatelja skladno s 17. členom ZRPJN pozval, da mu v roku treh dni po prejemu sklepa pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Drugi vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 01.04.2005, v katerem navaja, da ugotovitev naročnika (kot izhaja iz odločitve o izbiri izvajalca, št. ZJN-01-skl. 02/05), da drugi vlagatelj v svoji ponudbi ni predložil revizijskega poročila v skladu s točko d.5) razpisne dokumentacije ni resnična. Drugi vlagatelj navaja, je naročnik v točki d.5) razpisne dokumentacije zahteval, da ponudniki predložijo poročilo skladno z vsebino določbe 6. člena Odredbe o finančnem poslovanju proračunskih porabnikov (Uradni list RS, št. 71/99, 78/99 in 64/01, v nadaljevanju: Odredba). Drugi vlagatelj tako ugotavlja, da v svoji ponudbi ni predložil revizijskega poročila za svoje podizvajalce, ker nobeden od navedenih podizvajalcev ni presegel vrednosti 50.000.000,00 SIT in ga tako v skladu z Odredbo ni potrebno priložiti. Drugi vlagatelj prav tako navaja, da odločitev o izbiri izvajalca, št. ZJN-01-skl. 02/05 ni vsebovala pravnega pouka, s čimer je naročnik kršil zakonsko zahtevo. Drugi vlagatelj tako zahteva, da naročnik ponovno presodi svojo odločitev in sprejme novo odločitev ter ga izbere kot najugodnejšega ponudnika.

Naročnik je s sklepom, z dne 14.04.2005, zahtevek za revizijo drugega vlagatelja zavrnil. Naročnik navaja, da je bilo iz razpisne dokumentacije jasno razvidno, da je naročnik kot dokazilo o izpolnjevanju pogojev, da lahko ponudnik sodeluje v postopku oddaje javnega naročila, zahteval predložitev mnenja pooblaščenega revizorja v skladu s 6. členom Odredbe tudi za podizvajalce, ki jih ponudnik navaja v svoji ponudbi. Pri tem naročnik zahtevanega potrdila ni pogojeval z vrednostjo del, ki jih bo izvajal podizvajalec. Tako so bili vsi ponudniki, ki so v svoji ponudbi navedli, da bodo predmetno javno naročilo izvedli v sodelovanju s podizvajalci, dolžni tudi za navedene podizvajalce predložiti mnenje pooblaščenega revizorja v skladu s 6. členom Odredbe. Naročnik navaja, da je v postopku oddaje javnega naročila ravnal v skladu z drugim odstavkom 46. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04, v nadaljevanju: ZJN-1), ki določa, da lahko naročnik v razpisni dokumentaciji zahteva, da izpolnjevanje določenih pogojev za udeležbo dokažejo tudi podizvajalci. Naročnik ugotavlja, da je drugi vlagatelj v svoji ponudbi navedel, da bo predmetno javno naročilo izvedel v sodelovanju s podizvajalci, vendar ni predložil tudi mnenja pooblaščenega revizorja v skladu s 6. členom Odredbe za svoje podizvajalce, zato je naročnik na podlagi 18. točke 3. člena ZJN-1 ponudbo drugega vlagatelja štel za nepravilno in jo v skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-1 zavrnil (kot nepravilno).
V zvezi z navedbo drugega vlagatelja, ki naročniku očita, da je kršil zakonska določila s tem, da odločitev o izbiri ni vsebovala pravnega pouka naročnik navaja, da v skladu s 78. členom ZJN-1 naročnik v svoji odločiti ni dolžan navesti pravnega pouka in da je bila odločitev o izbiri izvajalca, št. ZJN-01-skl. 02/05 skladna z določilom prvega odstavka 78. člena ZJN-1. Pri tem pa naročnik poudarja, da očitana pomanjkljivost ni vplivala na pravno varstvo drugega vlagatelja saj je le - ta pravočasno in pravilno vložil zahtevek za revizijo.
Naročnik je v sklepu drugemu vlagatelju naložil tudi plačilo stroškov nastalih z revizijo v višini 396.000,00 SIT (3000 odvetniških točk skupaj s pripadajočim 20% DDV).
Naročnik je drugega vlagatelja skladno s 17. členom ZRPJN pozval, da mu v roku treh dni po prejemu sklepa, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil, pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Po prejemu obvestila obeh vlagateljev, da bosta nadaljevala postopek pred Državno revizijsko komisijo, je naročnik odstopil oba zahtevka za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.
Naročnik v dopisu, z dne 21.04.2005, s katerim je odstopil zahtevek za revizijo drugega vlagatelja v odločanje Državni revizijski komisiji opozoril, da bi moral drugi vlagatelj o nadaljevanju postopka obvestiti pooblaščenca naročnika in ne naročnika, saj je iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, z dne 14.04.2005 jasno razvidno, da naročnika zastopa pooblaščenec. Glede na navedeno je po mnenju naročnika drugi vlagatelj tako zamudil rok za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Prvi vlagatelj v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo navaja, da vztraja pri svojih navedbah in ugotavlja, da je ponudba RUDIS d.d, Trbovlje nepravilna, saj je ponudnik ponudil popust tako, da je v obrazcih št. 3 in št. 14 dodal postavko, ki v obrazcu ni predvidena za popust ter ga obračunal. Ker se cene iz obrazca št. 14 (postavka skupna vrednost) ne ujema s cenami iz popisa del, so bila kršena določila iz razpisne dokumentacije. Prav tako je bilo po mnenju prvega vlagatelja kršeno načelo formalnost, saj podatki v obrazcih niso bili navedeni na način, kot je to predvidel naročnik v razpisni dokumentaciji, neupoštevanje določila razpisne dokumentacije pa pomeni nepravilnost ponudbe. Pri tem prvi vlagatelj ponovno opozarja, da v razpisni dokumentaciji naročnik izrecno navaja, da mora biti predračun - rekapitulacija (obrazec št. 14) s ponudbenim predračunom izpolnjen na originalnih popisih, kar pomeni, da naročnik ni dovoljeva1 poprave obrazcev. Prvi vlagatelj prav tako opozarja, da je naročnik v svoji odločitvi o zahtevku za revizijo odločil, da ponudba izbranega ponudnika ni pravilna, ker je ponudnik popust podal na dodatnem listu. Ponudnik Rudis d.d., Trbovlje je prav tako podal popust, le da ga ni podal na dodatnem listu, ampak ga je dodal kot dodatno postavko v predračunu. Tako gre po mnenju prvega vlagatelja v tem primeru za identično dejansko stanje kot v primeru izbranega ponudnika. Naročnik bi moral po mnenju prvega vlagatelja na podlagi načela enakopravnosti ponudnikov odločiti, da je ponudba ponudnika Rudis d.d., Trbovlje ni pravilna in jo skladno s 76. členom ZJN-l zavrniti. Prvi vlagatelj končno opozarja, da med naročnikom in prvim vlagateljem ni več sporno, da se referenca "za dozidavo in rekonstrukcijo Oš Ivana Skvarča v Zagorju ob Savi" ne upošteva (ista referenca v dveh ponudbah), kot dokazilo o izpolnjevanju pogojev ponudnika Rudis d.d., Trbovlje. Prvi vlagatelj poudarja, da je navedeni ponudnik s tem podal zavajajoče podatke glede izpolnjevanja pogojev določenih v razpisni dokumentaciji ter da bi moral naročnik na podlagi 6. točke 42. člena ZJN-1 takega ponudnika izločiti iz postopka. Prvi vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija odloči tako, kot je prvi vlagatelj predlagal v svojem zahtevku za revizijo. Ob tem je še priglasil stroške za pripravo obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo po odvetniški tarifi v višini 50 točk.

Naročnik je v dopisu, z dne 26.04.2005, predlagal, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje javnega naročila, saj je predmet javnega naročila adaptacija šole, ki se lahko izvede le v poletnih mesecih ter bodo, v kolikor dela ne bodo izvedena v tem času, za naročnika nastale nepopravljive posledice. Predlog, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje javnega naročila je bil na podlagi tretjega odstavka 11. člena ZRPJN posredovan tudi obema vlagateljema.

Prvi vlagatelj je Državni revizijski komisiji z dopisom, z dne 05.05.2005, sporočil, da se ne strinja z predlogom naročnika, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje javnega naročila, saj je ta neutemeljen. Prvi vlagatelj poudarja, da je do poletnih počitnic, v katerih se po navedbah naročnika lahko izvedejo dela, ki so predmet javnega naročila, še približno mesec in pol in tako zadržanje postopka po njegovem mnenju ni potrebno.

Drugi vlagatelj je naročniku in Državni revizijski komisiji (dopis z dne 29.04.2005) sporočil, da se ne strinja z naročnikovim predlogom, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje javnega naročila, saj je razlog naročnika, da se dela lahko izvedejo le v poletnih mesecih nerealen, saj tako velike investicije ni mogoče realizirati v poletnih mesecih, ko ni pouka.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagateljev in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu z 11. in 23. členom ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku revizije najprej presojala utemeljenost predloga naročnika, da naj na podlagi drugega odstavka 11. člena ZRPJN sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje predmetnega javnega naročila.
Prvi in drugi odstavka 11. člena ZRPJN kot osnovno pravilo postavlja "suspenzivnost" zahtevka za revizijo, kar pomeni, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži vse nadaljnje aktivnosti naročnika v zvezi z oddajo konkretnega javnega naročila, medtem ko je možnost za morebitno odločitev o nesuspenzivnosti zahtevka za revizijo pridržana le za izjemne (v danih okoliščinah posameznega primera posebej utemeljene) primere. ZRPJN ne pojasnjuje, katere okoliščine opravičujejo, da se zahtevku za revizijo odvzame suspenzivni učinek, ampak določa le, da Državna revizijska komisija pri odločanju o predlogu naročnika upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila. Ob odločanju o morebitni nesuspenzivnosti pravnega sredstva je Državna revizijska komisija dolžna pretehtati interese vseh udeležencev v konkretnem postopku oddaje javnega naročila, pri čemer mora še posebej skrbno oceniti razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja postopka in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila.
Državna revizijska komisija ne more sprejeti argumentacije naročnika, ki v svojem predlogu navaja, da je adaptacija šole možna zgolj v poletnih mesecih, ko ni pouka ter da bodo v kolikor dela ne bodo izvedena v tem času za naročnika nastale nepopravljive škodne posledice, saj je izvajanje predmetnega javnega naročila, ki je nedvoumno v javnem interesu, ne bo mogoče in bo tako ogroženo življenje in zdravje ljudi. Takšnih argumentov naročnika ni mogoče sprejeti, saj so podani zgolj pavšalno. Naročnik jih ni utemeljil, predvsem pa ni ovrednotil škodljivih posledic zadržanja. V zvezi z navedbo naročnika, da je adaptacija možna zgolj v poletnih mesecih, ko ni pouka velja tudi zapisati, da so vsi ponudniki ponudili znatno daljši rok izvedbe, ki močno presegajo čas poletnih mesecev v katerih ni pouka. Prav tako pa velja ugotoviti, da je do poletnih počitnic še več kot mesec (na kar opozarja tudi prvi vlagatelj) in tako zadržanje postopka niti ni potrebno, da se prepreči nepopravljiva škoda (ki pa je naročnik, kot je bilo že zgoraj navedeno ni niti ovrednotil). V tem delu je Državna revizijska komisija tako sledila navedbi drugega vlagatelja, ki navaja, da je razlog, da se dela lahko izvedejo le v poletnih mesecih nerealen, saj investicije v takšni višini ni mogoče izvesti v poletnih mesecih ko ni pouka. Državna revizijska komisija poleg tega meni, da zaradi meritorne odločitve o zahtevku za revizijo, ki jo je izdelala v zakonskem roku, javni interes ni bistveno oškodovan. V kolikor bi Državna revizijska komisija ugodila naročnikovemu predlogu, naročnik pa bi v času odločanja Državne revizijske komisije oddal javno naročilo, bi vlagatelja utegnila utrpeti težko nadomestljivo škodo, katere povračilo bi lahko uveljavljala le v dolgotrajnem in z vidika povračila izgubljenega dobička tudi negotovem sodnem postopku.
Državna revizijska komisija v postopku presoje razmerja med škodljivimi posledicami zadržanja in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila zaključuje, da je zadržanje postopka oddaje javnega naročila do meritorne odločitve ni upravičeno, saj javni interes zaradi zadržanja ne bo bistveno oškodovan oz. so potencialne škodljive posledice nezadržanja bistveno večje.
Glede na navedeno Državna revizijska komisija ni sledila predlogu naročnika, da na podlagi drugega odstavka 11. člena ZRPJN sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje javnega naročila, temveč je meritorno odločila o zahtevku za revizijo, upoštevaje temeljna načela iz 3. člena ZRPJN, predvsem načeli hitrosti in učinkovitosti.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija po pregledu zahtevka za revizijo prvega vlagatelja ugotavlja, da prvi vlagatelj zahteva razveljavitev odločitve o izbiri izvajalca, št. ZJN-01-skl. 02/05, z dne 24.03.2005 in da naj naročnik ugotovi, da je tudi ponudba ponudnika Rudis d.d., Trbovlje nepravilna.
Naročnik je s svojim sklepom, št. 066-3-31/01-05, z dne 21.04.2005, ugodil revizijskemu zahtevku prvega vlagatelja in razveljavil odločitev o izbiri izvajalca, št. ZJN-01-skl. 02/05, z dne 24.03.2005. Kot izhaja iz naročnikovega sklepa naročnik ponudbe ponudnika Rudis d.d., Trbovlje ni ocenil kot nepravilne.
Glede na navedbe prvega vlagatelja, kot izhaja iz zahteve po nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, z dne 25.05.2005, gre zaključiti, da ta še naprej v celoti vztraja pri zahtevku za revizijo in tako zahteva, da se razveljavi odločitev naročnika o izbiri izvajalca, št. ZJN-01-skl. 02/05, z dne 24.03.2005 in da se ugotovi, da je tudi ponudba ponudnika Rudis d.d.,Trbovlje nepravilna.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik z odločitvijo v sklepu, št. 066-3-31/01-05, z dne 21.04.2005, razveljavil odločitev o izbiri izvajalca, št. ZJN-01-skl. 02/05, z dne 24.03.2005, ni pa ugodil zahtevi prvega vlagatelja, da ugotovi, da je tudi ponudba ponudnika Rudis d.d., Trbovlje nepravilna. Tako je v obravnavanem primeru predvsem sporno dejstvo, ali ima prvi vlagatelj interes, da lahko nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo, glede na to, da je naročnik zahtevku za revizijo prvega vlagatelja že ugodil. V skladu s 274. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 36/2004, v nadaljnjem besedilu: ZPP), ki se v skladu s petim odstavkom 3. člena ZRPJN smiselno uporablja glede vprašanj, ki jih ZRPJN ne ureja, namreč sodišče izda sklep, s katerim se tožba zavrže, če med drugim ugotovi, da ni podana pravna korist tožeče stranke za vložitev tožbe. Državna revizijska komisija ugotavlja, da prvi vlagatelj za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo nima pravnega interesa. Pred Državno revizijsko komisijo, skladno s pristojnostmi, ki jih ima le-ta po ZRPJN, ni mogoče presojati zakonitosti ravnanj, ki jih je že s svojimi akti razveljavil naročnik. Naročnik je v postopku oddaje predmetnega javnega naročila odločitev o izbiri izvajalca, št. ZJN-01-skl. 02/05, z dne 24.03.2005 že razveljavil, tako kot je prvi vlagatelj zahteval v svojem zahtevku za revizijo. Tako po mnenju Državne revizijske komisije prvi vlagatelj, ne bo oškodovan, saj je bilo njegovemu zahtevku za revizijo ugodeno, njegovi pravici do pravnega varstva pa zadoščeno.

V zvezi z zahtevo prvega vlagatelja, da se ugotovi, da je ponudba ponudnika Rudis d.d., Trbovlje nepravilna Državna revizijska komisija opozarja, da se lahko v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN zahtevek za revizijo zavrže, zavrne, mu ugodi (s tem, da delno ali v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila) ali postopek ustavi. Državna revizijska komisija ima zgolj kasatorična pooblastila, zato s svojim sklepom ne more nadomestiti odločitve naročnika o izbiri najugodnejše ponudbe oziroma druge odločitve v postopku oddaje javnega naročila. Glede na to, da je naročnik z razveljavitvijo obvestila o oddaji javnega naročila postopek oddaje javnega naročila vrnil v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb, Državna revizijska komisija ne more sprejeti odločitve o tem ali je ponudba določenega ponudnika pravilna oziroma nepravilna, preden o tej navedbi ne odloči naročnik (v sklepu oziroma obvestilu o oddaji javnega naročila). Odločitev o izbiri izvajalca, št. ZJN-01-skl. 02/05, z dne 24.03.2005 iz katere izhaja, da je ponudba ponudnika Rudis d.d, Trbovlje pravilna je namreč naročnik s sklepom, št. 066-3-31/01-05, z dne 21.04.2005, s katerim je ugodil revizijskemu zahtevku prvega vlagatelja razveljavil, prav tako pa naročnik še ni sprejel (nove) veljavne odločitve o oddaji javnega naročila (sklepa oziroma obvestila o oddaji javnega naročila), zato Državna revizijska komisija ne more odločati o tožbenem predlogu vlagatelja, da ugotovi, da je ponudba ponudnika Rudis d.d, Trbovlje nepravilna.

Skratka, naročnik je s svojim sklepom, s katerim je zahtevku za revizijo prvega vlagatelja ugodil, postopek oddaje javnega naročila vrnil v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb, na podlagi katerega bo moral naročnik (ponovno) oceniti pravilnost, primernost in sprejemljivost vseh prispelih ponudb in (ponovno) izdati novo obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika. V primeru, da bo naročnik kot najugodnejšega ponudnika izbral ponudnika, ki je po mnenju prvega vlagatelja oddal nepravilno ponudbo, bo lahko prvi vlagatelj zopet vložil zahtevek za revizijo in zahteval razveljavitev (nove) odločitve naročnika o izbiri najugodnejšega ponudnika.

Državna revizijska komisija je tako odločila, da prvi vlagatelj nima pravnega interesa za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo v smislu 274. člena ZPP, zaradi česar je zahtevek za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo nedopusten, saj niso podane procesne predpostavke za njegovo nadaljevanje. Državna revizijska komisija je iz navedenih razlogov zahtevek za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo prvega vlagatelja zavrgla.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Ker naročnik kot sporno navaja, da je bila zahteva za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo drugega vlagatelja vložena prepozno, je Državna revizijska komisija najprej morala ugotoviti ali je drugi vlagatelj podal zahtevo za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo pravočasno. Iz predložene dokumentacije izhaja, da je drugi vlagatelj sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo prejel dne 15.04.2005, ter naročnika (ne njegovega pooblaščenca) z dopisom, oddanim na pošto 18.04.2005 obvestil, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko.
ZRPJN v prvem odstavku 17. člena določa, da mora naročnik vlagatelja zahtevka za revizijo pozvati, da mu v roku treh dni po prejemu sklepa, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo, pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika. V primeru, da vlagatelj naročniku šele po preteku tridnevnega roka (od prejema odločitve o zahtevku za revizijo) sporoči, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali v primeru molka vlagatelja zahtevka za revizijo se šteje, da je zahtevek za revizijo umaknjen (prvi odstavek 17. člena ZRPJN).
Drugi vlagatelj je pravočasno (v roku treh dni po prejemu odločitve naročnika o njegovem zahtevku za revizijo) posredoval zahtevo za o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo naročniku in ne njegovemu pooblaščencu.
Na začetku velja ugotoviti, da je drugi vlagatelj ravnal v skladu s pravnim poukom, kot ga je naročnik navedel v sklepu, z dne 14.04.2005, s katerim je zahtevek za revizijo drugega vlagatelja zavrnil, saj je naročnik v pravnem pouku jasno navedel, da mora vlagatelj zahtevka za revizijo, naročnika najkasneje v roku treh dni od prejema tega sklepa obvestiti ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika. Drugi vlagatelj je tako pravočasno dne 18.04.2005 v skladu s pravnim poukom naročnika obvestil, da želi nadaljevati postopek pred Državno revizijsko komisijo. Državna revizijska komisija ob tem pripominja, da napačen (zavajajoč) pravni pouk ne more biti v škodo stranke, ki se po njem ravna. V skladu z določbo 25. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991-I, 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004; v nadaljevanju: Ustava RS) je pravica do pravnega sredstva ustavna pravica. Z napačnim (zavajajočim) pravnim poukom o pravici do pritožbe je stranka v eni od svojih temeljnih, ustavnih pravic, zavedena v zmoto glede možnosti vložitve pravnega sredstva, zaradi česar ne sme trpeti škodljivih posledic. Ker je naročnik drugemu vlagatelju dal možnost podati obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo pri naročniku, slednji zaradi vložitve takšnega obvestila pri naročniku ne sme trpeti škodljivih posledic.
Državna revizijska komisija prav tako opozarja, da je v primeru, ko bi bilo potrebno obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo pravočasno posredovati pooblaščencu naročnika (in ne naročniku), uporabiti institut (pravne) nevednosti oziroma očitne pomote drugega vlagatelja iz šestega odstavka 112. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 2/04, 10/04, v nadaljnjem besedilu: ZPP), kjer je določeno: "Če je bila vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, se šteje, da je bila pravočasno vložena, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena oziroma iz tretjega odstavka 87. člena tega zakona, ali očitni pomoti vložnika.". Državna revizijska komisija spričo citirane določbe opozarja, da drugega vlagatelja v konkretnem primeru ne zastopa odvetnik, zato ga je mogoče obravnavati kot prava neuko stranko, prav tako je po mnenju Državne revizijske komisije pomoto drugega vlagatelja pripisati tudi pravnemu pouku naročnika, saj je le ta drugega vlagatelja v pravnem pouku poučil, da naj posreduje obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo naročniku in ne njegovemu pooblaščencu.

Glede na to, da je Državna revizijska komisija ugotovila, da je bil zahtevek za revizijo drugega vlagatelja vložen pravočasno je v nadaljevanju meritorno obravnavala navedbi drugega vlagatelja iz zahtevka za revizijo.

Drugi vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je bila njegova ponudba pravilna, čeprav za svojega podizvajalca ni predložil mnenja pooblaščenega revizorja v skladu s 6. členom Odredbe in da je naročnik njegovo ponudbo zaradi navedenega razloga neupravičeno zavrnil kot nepravilno. Naročnik je v objavi javnega razpisa v Uradnem listu RS v zadnjem stavku zadnje alinee točke III.2.1.2. Ekonomske in finančne sposobnosti - obvezna dokazila določil, da mora ponudnik predložiti poročilo pooblaščenega revizorja, ki potrjuje, da ima ponudnik za razpisano javno naročilo v svojih knjigovodskih podatkih izkazano, da ima na dan revizorjevega poročila poravnane vse svoje obveznosti do dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov (Odredba o spremembi odredbe o finančnem poslovanju proračunskih uporabnikov - Ur.l RS, št. 64 z dne 3.8.2001). Prav tako je naročnik v objavi javnega razpisa v Uradnem listu RS določil, da mora ponudnik zagotoviti, da izpolnjujejo pogoje za udeležbo v postopku oddaje javnega naročila tudi njegovi podizvajalci, če jih navaja v ponudbi ter da mora biti izpolnjevanje pogojev dokumentirano z istimi dokazili, ki po obliki, vsebini in glede datuma izdaje ustrezajo dokazilom, ki jih je za predmetno javno naročilo dolžan predložiti ponudnik.
Naročnik je prav tako v razpisni dokumentaciji, Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: Navodila) v poglavju D. Pogoji in dokazila o izpolnjevanju pogojev, da lahko ponudnik sodeluje v postopku oddaje javnega naročila v točki d. 5. med dokazili o finančni in poslovni sposobnosti med drugim zahteval da ponudniki predložijo "mnenje pooblaščenega revizorja, ki bo potrjevalo, da ima ponudnik po svojih knjigovodskih podatkih izkazano, da je poravnal vse svoje obveznosti do dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov zapadle od dneva oddaje ponudbe (skladno s 6. členom Odredbe o finančnem poslovanju proračunskih porabnikov, Ur. l. RS, št. 71/99, 78/99 in 64/01)". V Navodilih je naročnik v poglavju E. določil način izpolnjevanja pogojev v primeru, da ponudnik dokazuje izpolnjevanje svojih pogojev s sodelovanjem podizvajalcev in tako v točki e. 1 zapisal: "na enak način dokumentirati izpolnjevanje tistih pogojev iz točk d.1. do vključno d.6. s katerimi dopolnjuje dokazovanje izpolnjevanja svojih pogojev.".
Glede na zapisana določila iz objave javnega razpisa in iz Navodil velja ugotoviti, da je naročnik kot pogoj za priznanje usposobljenosti med drugim tudi zahteval, da ponudniki predložijo mnenje pooblaščenega revizorja v skladu s 6. členom Odredbe. Pri tem Državna revizijska komisija opozarja, da 6. člen Odredbe določa predložitev poročila pooblaščenega revizorja in ne predložitev mnenja le - tega. V primeru da ponudnik nastopa s podizvajalci, pa je naročnik zahteval, da mora ponudnik tudi za svoje podizvajalce na enak način dokumentirati izpolnjevanje tistih pogojev iz točk d.1. do vključno d.6., s katerimi dopolnjuje dokazovanje izpolnjevanja svojih pogojev.

Glede na navedeno je bilo tako potrebno ugotoviti ali mora ponudnik glede na določila Navodila in upoštevajoč 6. člen Odredbe tudi za podizvajalce predložiti poročilo (mnenje) pooblaščenega revizorja. Državna revizijska komisija ugotavlja, da 6. člen Odredbe določa: "Če znaša vrednost javnega naročila več kot 50 mio SIT, morajo naročniki v javnih naročilih v roku 30 dni po uveljavitvi te odredbe vnesti v razpisne pogoje dodatne določbe, na podlagi katerih se kot nesposobne izvajalce izloči vse izvajalce, ki ne izkažejo pravočasnega poravnavanja svojih obveznosti do dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov s predložitvijo poročila pooblaščenega revizorja, ki potrjuje, da ima ponudnik za razpisano javno naročilo po svojih knjigovodskih podatkih izkazano, da je do datuma revizorjevega poročila, ki ne sme biti starejše od 15 dni pred dnevom oddaje ponudbe na podlagi razpisa javnega naročila, poravnal vse svoje zapadle obveznosti do dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov.". Upoštevajoč določila 6. člena Odredbe, ki prvenstveno zahteva od naročnikov, da v skladu z Odredbo vnesejo (implementirajo) zahtevo po predložitvi poročila pooblaščenega revizorja v razpisno dokumentacijo, ne pa da se na določila Odredbe sklicujejo v razpisni dokumentaciji, velja ugotoviti, da se navedeni člen nanaša prvenstveno, preko ustrezne ureditve v razpisni dokumentaciji, na izvajalce, torej ponudnike v postopkih oddaje javnih naročil in ne pa (nujno tudi na) njihove podizvajalce, kooperante oziroma dobavitelje blaga, saj je namen Odredbe, da zagotovi plačilno disciplino izvajalcev (ponudnikov), ki svojim podizvajalcem, kooperantom oziroma dobaviteljem blaga niso redno plačevali za opravljeno delo oziroma dobavljeno blago. Prav tako pa se Odredba navezuje na primere, ko vrednost javnega naročila znaša več kot 50 mio SIT. Ne glede na dejstvo, da Odredba zavezuje predvsem ponudnike, pa velja tudi ugotoviti, da niti Odredba (niti razpisna dokumentacija, ki se nanjo zgolj sklicuje) ne definira ali se navedena vrednost (50 mio SIT) nanaša na vrednost celotnega javnega naročila ali na dejansko vrednost del, ki jih opravi sam ponudnik, njegov podizvajalec oziroma partner v skupni ponudbi. Tudi drugi vlagatelj, kot izhaja iz zahtevka za revizijo, je sporno določbo Odredbe interpretiral na način, da mu ni potrebno predložiti mnenja pooblaščenega revizorja, če vrednost del nobenega od imenovanih podizvajalcev ne presega 50 mio SIT.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v konkretnem primeru v razpisno dokumentacijo ni ustrezno implementiral pravne norme (kot mu to nalaga Odredba) in da določba Odredbe (predpisa, ki neposredno ponudnikom obveznosti ne nalaga) nejasno definira subjekt, ki mora predložiti poročilo pooblaščenega revizorja in tudi primere v katerih je to poročilo potrebno predložiti (kar bi moral naročnik določiti v razpisni dokumentaciji). Navedene pomanjkljivosti in nejasnosti razpisne dokumentacije pa nikakor ne morejo iti na škodo ponudnikom, še posebej upoštevajoč prvi odstavek 23. člena ZJN-1, ki od naročnikov zahteva, da pripravijo tako razpisno dokumentacijo, da ponudniki na njeni osnovi lahko pripravijo pravilno ponudbo.
Državna revizijska komisija je nadalje v zvezi z izkazovanjem pogojev tudi ugotovila, da je naročnik v razpisni dokumentaciji dopustil njihovo kumulativno izkazovanje, saj naročnik navaja "na enak način dokumentirati izpolnjevanje tistih pogojev iz točk d.1. do vključno d.6. s katerimi dopolnjuje dokazovanje izpolnjevanja svojih pogojev." (poglavje E., točka e. 1). Po mnenju Državne revizijske komisije iz navedene zahteve izhaja, da mora ponudnik za svoje podizvajalce dokumentirati izpolnjevanje le tistih pogojev (iz točk d.1. do vključno d.6.) s katerimi dopolnjuje dokazovanje svojih pogojev (ki jih kot "posameznik" ne izpolnjuje). Zapisano drugače, naročnik je dopustil kumulativno izpolnjevanje pogojev (ponudnik skupaj s podizvajalcev), ter od ponudnikov zahteval, da podizvajalci izkažejo le tiste pogoje (na enak način kot za samega ponudnika), ki jih sami ne izpolnjujejo.
V konkretnem primeru v zvezi s spornim poročilom (mnenjem) pooblaščenega revizorja, upoštevajoč navedeno določbo Navodil, je bilo mogoče določilo razpisne dokumentacije razlagati tudi tako, da ponudniku ni bilo potrebno predložiti poročila (mnenja) pooblaščenega revizorja za njegovega podizvajalca, v kolikor je ponudnik (sam) predložil zahtevano poročilo (mnenje).
Glede na vse zgoraj navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je zahtevek za revizijo drugega vlagatelja v tem delu utemeljen.

V zvezi z naročnikovim opozarjanjem na sklep Državne revizijske komisije, št. 018-169/03-22-1232, z dne 22.08.2003, velja zapisati, da je bilo dejansko stanje v tistem primeru drugačno, saj je naročnik vsebino določbe 6. člena Odredbe implementiral v razpisno dokumentacijo (kot to od njega zahteva Odredba), prav tako pa je v razpisni dokumentaciji tudi jasno določil, da morajo ta finančni pogoj izpolnjevati samostojno tudi ponudnikovi podizvajalci in tako naročnik ni predvidel zgolj "dopolnjevanja" finančnih pogojev, kot v obravnavanem primeru.

V zvezi z očitkom drugega vlagatelja, da izdano obvestilo ni imelo pravnega pouka, Državna revizijska komisija ugotavlja, da ZJN-1 zgolj določa, da mora naročnik o svoji odločitvi obvestiti ponudnike (prvi odstavek 78. člena ZJN-1) in tako ne določa pravnega pouka kot (obvezne) sestavine dokumenta, s katerim je naročnik obvestil ponudnike o svoji odločitvi. Ugotoviti je potrebno, da drugi vlagatelj za pravno varstvo tako v tem postopku ni bil prikrajšan, ne glede na to, da ga naročnik ni opozoril (čeprav tega zakon od njega tudi ne zahteva). Možnosti pravnega varstva ponuja ponudnikom tudi drugi odstavek 78. člen ZJN-1 in 12. člen ZRPJN. Drugi vlagatelj pa očitno tudi pozna določbe ZJN-1, kot tudi ustrezne določbe ZRPJN, saj je v skladu z njimi tudi postopal. Ugotoviti je potrebno, da drugi vlagatelj zaradi ravnanja naročnika v tem postopku tudi ni bil prikrajšan za pravno varstvo oziroma to ravnanje naročnika ni vplivalo na njegove pravice. Glede na zgoraj zapisano je njegov zahtevek v tem delu neutemeljen.

V zvezi z zahtevo drugega vlagatelja, da se ga izbere kot najugodnejšega ponudnika, Državna revizijska komisija opozarja, da se lahko v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN zahtevek za revizijo zavrže, zavrne, mu ugodi (s tem, da delno ali v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila) ali postopek ustavi. Državna revizijska komisija ima zgolj kasatorična pooblastila, zato s svojim sklepom ne more nadomestiti odločitve naročnika o izbiri najugodnejše ponudbe oziroma druge odločitve v postopku oddaje javnega naročila.
Kot je bilo že navedeno (v zvezi z zahtevkom za revizijo prvega vlagatelja) je naročnik je s svojim sklepom, s katerim je zahtevku za revizijo prvega vlagatelja ugodil, postopek oddaje javnega naročila vrnil v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb, na podlagi katerega bo moral naročnik (ponovno) oceniti pravilnost, primernost in sprejemljivost vseh prispelih ponudb in (ponovno) izdati novo obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika. Tako bo drugi vlagatelj v primeru, da ga naročnik ne bo obravnaval v skladu z določili razpisne dokumentacije in veljavno zakonodajo, lahko (ponovno) vložil zahtevek za revizijo in zahteval razveljavitev (nove) odločitve naročnika o izbiri najugodnejšega ponudnika. Upoštevajoč zapisano je Državna revizijska komisija zahtevek drugega vlagatelja v delu, kjer zahteva, da se ga izbere kot najugodnejšega, zavrgla.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Prvi vlagatelj je v skladu z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer stroškov plačane takse (200.00,00 SIT) ter povrnitev stroškov odvetniškega zastopanja v višini 3000 točk ter DDV in 3% materialnih stroškov. Prvi vlagatelj je zahteval tudi povrnitev stroškov za sestavo obvestila o nadaljevanju v višini 50 točk. Ker je že naročnik zahtevku za revizijo ugodil, je Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 22. člena ZRPJN prvemu vlagatelju priznala stroške v enaki višini, kot mu jih je naročnik priznal v sklepu s katerim je zahtevku za revizijo prvega vlagatelja ugodil (št. 066-3-31/01-05) in sicer v višini 684.660,00 SIT, ki jih je naročnik dolžan povrniti vlagatelju v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva vlagatelja, za povračilo stroškov s pripravo obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 4. točko izreka tega sklepa.

Naročnik je v skladu z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo njegovih stroškov, nastalih z vloženim zahtevkom za revizijo od drugega vlagatelja. Ker je Državna revizijska komisija zahtevku drugega vlagatelja ugodila, je bilo potrebno zavrniti tudi naročnikovo zahtevo za povračilo priglašenih stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 5. točko izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 11.05.2005
Predsednik senata
Franci Kodela, univ. dipl. prav.
član Državne revizijske komisije


Vročiti:
- odvetnica Milena Sevnik - Jakoš, Miklošičeva 28, Ljubljana
- odvetnik Zmago Marovt, Rozmanova 12, Ljubljana
- Granit, d.o.o., Ljubljanska 69, Slovenska Bistrica
- SGP ZASAVJE- TRBOVLJE d.o.o, Savinjska cesta 15, Trbovlje
- Rudis d.d., Trg revolucije 25b, Trbovlje
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana