018-137/2005 Ministrstvo za zdravje

Številka: 018-137/05-34-1089

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu člana Jožefa Kocuvana, kot predsednika senata, člana Francija Kodela, kot poročevalca senata, in članice Vesne Cukrov, kot članice senata, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila po omejenem postopku za obvezilni material in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Profarmakon International d.o.o., Preradovičeva ulica 20/a, Maribor, ki ga zastopa odvetnik Željko Leljak, Partizanska cesta 20, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, štefanova 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 23.05.2005

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, vsebovana v obvestilu o oddaji javnega naročila, št. 5020-8/2004-146, z dne 21.03.2005, v delu, v katerem se nanaša na sklop 17: Obliži za prekrivanje ran.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 200.000,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo.

Obrazložitev

Naročnik je v Uradnem listu RS, št. 57-58, z dne 28.05.2004, pod številko objave Ob-14704/04, objavil javni razpis za oddajo javnega naročila po omejenem postopku ter po sklopih za obvezilni material, v Uradnem listu RS, št. 64, z dne 11.06.2004, pod številko objave Ob-16347/04, ter v Uradnem listu RS, št 74, z dne 09.07.2004, pod številko objave Ob-18934/04, pa je objavil podaljšanje roka in obdobja ter popravek tega javnega razpisa.

Dne 21.03.2005 je naročnik izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 5020-8/2004-146. Iz obvestila izhaja, da vlagateljeva ponudba, ki je najcenejša, ni pravilna, saj za artikle 204-214 niso razvidne kataloške številke iz kataloga. Iz poslanega kataloga so razvidne le kataloške številke za sklop 21. Poslana dokumentacija je nesprejemljiva, saj gre za izpis kataloških številk na listu papirja, brez datuma, naziva izdajatelja, pečata in podpisa. Upoštevajo se samo originalne kataloške številke iz originalnega kataloga proizvajalca, saj so vse strokovne in tehnične deklaracije posameznih artiklov nedvoumno vezane le na originalno kataloško številko proizvajalca. Ker je bila nepravilna tudi ponudba drugega najcenejšega ponudnika, je naročnik za sklop 17 izbral ponudbo tretjega najcenejšega ponudnika, to je ponudnika Sanolabor d.d., Leskoškova cesta 4, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Dne 04.04.2005 je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo. V njem navaja, da je naročnik v členu 16 razpisne dokumentacije navedel, da morajo ponudniki na njegovo zahtevo posredovati vzorce blaga in kataloge iz njihove prijave v roku 7 dni od dneva, ko se to zahteva, kar je vlagatelj izpolnil. Naročnik je zahteval tudi posredovanje kataloga in vzorcev glede sklopa 17, za artikel 218. Tudi to zahtevo je vlagatelj izpolnil. Naročnik je vlagatelja nato ponovno pozval k predložitvi vzorcev in katalogov za sklop 17, iz katerih bodo razvidne kataloške številke za artikle pod številkami 204- 214. Tudi to zahtevo je vlagatelj pravočasno izpolnil. Naročnik v obvestilu o oddaji javnega naročila navaja, da upošteva zgolj originalne kataloške številke iz originalnega kataloga proizvajalca, vendar pa takšne zahteve ni navedel v razpisni dokumentaciji (16. člen). Očitno je, da se naročnik v obrazložitvi obvestila o oddaji naročila torej sklicuje na neko zahtevo, ki ni bila predhodno objavljena v razpisni dokumentaciji; v slednji se namreč nikjer ne navajajo originalne kataloške številke iz kataloga proizvajalca. Samoumevno je, da vlagatelj, kot trgovska družba, ni sam katalogiziral izdelkov proizvajalca, pač pa se je skliceval in je prepisoval ter prilagal le originalne kataloške številke iz kataloga proizvajalca. Vlagatelj je priložil tudi katalog proizvajalca, vzorce in drugi pisni material (strokovna in tehnična deklaracija) in je zato v celoti izpolnil obveznosti 16. člena razpisne dokumentacije. Naročnik pa se neutemeljeno sklicuje na novo postavljene pogoje, ki predhodno niso bili navedeni v razpisni dokumentaciji in tudi vlagatelj z njimi ni mogel biti seznanjen. Z opisanim ravnanjem je vlagatelj spravljen v neenakopraven položaj napram drugim ponudnikom, kršena mu je zakonska pravica, da je pred oddajo svoje ponudbe seznanjen z razpisnimi pogoji. Po drugi strani so bila kršena tudi določila Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 (102/2000 - popr.), 2/2004, 2/2004; v nadaljevanju: ZJN-1), saj je bila vlagateljeva ponudba nedvomno najugodnejša. Vlagatelj ponuja izjemno kakovosten material, ki ga dobavlja skoraj vsem slovenskim bolnišnicam. Na kvaliteto njegovih proizvodov nikoli ni bilo pravih reklamacij, če pa so se pojavila kakršnakoli vprašanja glede kvalitete blaga, so bili vsi dvomi takoj razčiščeni.
Vlagatelj predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi s tem, da se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila v okviru sklopa 17- obliži za prekrivanje ran, naročniku pa naloži povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo.

Naročnik je o zahtevku za revizijo odločil s sklepom, št. 5020-8/2004-146, z dne 15.04.2005, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zavrnil pa je tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo.
V obrazložitvi sklepa je navedel, da je od ponudnikov v prvi fazi postopka oddaje predmetnega javnega naročila zahteval, da ponujene artikle identificirajo z navedbo proizvajalca in njegovo kataloško številko. Vlagatelj je v sklopu 17, za artikle od 204-214, navedel, da ponuja artikle proizvajalca Urgo, Francija, z naslednjimi kataloškimi številkami: 1075 (za artikel 204), 1070 (za artikel 205), 1071 (za artikel 206), 1072 (za artikel 207) /z vpogledom v prijavo vlagatelja gre ugotoviti, da je bila za artikel 207 dejansko ponujena kataloška številka 1073- opomba Državne revizijske komisije/, 1074 (za artikel 208), 1060 (za artikel 209), 1056 (za artikel 210), 1058 (za artikel 211 in 212), 1057 (za artikel 213) in 1059 (za artikel 214). Da lahko naročnik preveri, ali ponujeni artikli, identificirani z nazivom prodajalca in kataloško številko, ustrezajo zahtevanim tehničnim specifikacijam, morajo ponudniki nujno predložiti katalog, iz katerega bo razviden proizvajalec in kataloška številka, ki so jih navedli v prijavi oziroma ponudbi. Vlagatelj zahtevka za revizijo je tako ob prijavi predložil obširen katalog proizvajalca Urgo, Francija, vendar so v katalogu artikli opredeljeni z dimenzijami, opisom sestave in navedbo indikacij, v katalogu pa ni navedenih nobenih kataloških številk. Pooblaščeni naročnik tako iz posredovanega kataloga ne more ugotoviti, kateri izdelek iz kataloga ponuja vlagatelj pod katero zaporedno številko v prijavi oziroma v ponudbi. Vlagatelj je ob navedenem poslanem katalogu sicer posredoval tudi list papirja s svojo glavo, brez žiga in podpisa, na katerem je navedel postavke "SKL", "šifra" in "Naziv". Navedenemu listu pa naročnik ne more priznati lastnosti kataloga, saj dobavitelj sploh ni pristojen za označevanje in katalogiziranje. V skladu z Zakonom o zdravilih in medicinskih pripomočkih (Uradni list RS, št. 101/1999, 70/2000, 7/2002, 13/2002, 67/2002, 47/2004; v nadaljevanju: ZZMP) in Pravilnikom o medicinskih pripomočkih (Uradni list RS, št. 71/2003, 51/2004; v nadaljevanju: Pravilnik o medicinskih pripomočkih) je namreč za označevanje izdelka pristojen le izdelovalec pripomočka (95. člena navedenega zakona, enako 1.f, ter 1.g člen navedenega pravilnika). Preko oznake se zagotavlja sledljivost izdelka, saj mora biti pot od izdelovalca (in ne le od dobavitelja) do končnega uporabnika dokumentirana (4. alineja 29. člena ZZMP). Na oznako se vežejo vsi certifikati ter celotna tehnična dokumentacija, preko katere se zagotavlja skladnost izdelka s predpisanimi zahtevami (Dodatek VII Pravilnika o medicinskih pripomočkih, 2. in 3. točka dodatka). V skladu s temi predpisi je potrebno razumeti navedbo naročnika v Obvestilu o oddaji javnega naročila, da se lahko upošteva samo originalne kataloške številke in originalen katalog, to je katalog in kataloške številke proizvajalca, saj so te po citiranih predpisih edine dopustne.
Če ponudnik na list papirja sam navede neke šifre, iz tega ne izhaja, da so te šifre tudi kataloške številke. Prav tako iz ničesar ne izhaja sledljivost do kataloške številke proizvajalca. Artikel Urgo optiskin 100mm x 90mm, s šifro 1056, kot ga je označil vlagatelj, je proizvajalec lahko označil z drugo kataloško številko oziroma je s kataloško številko 1056 lahko označen nek drug artikel. Kako pomembno je, da je artikel označen s kataloško številko proizvajalca, izhaja tudi iz primera šifre 1060, za katero je vlagatelj zahtevka navedel opis Urgo optiskin 53mm x 70 mm, v katalogu proizvajalca pa ta dimenzija sploh ni razvidna. V katalogu proizvajalca je med drugim sicer navedena dimenzija 53mm x 72mm, kar je sicer podobno, ne pa identično z navedbo ponudnika, kar pomeni, da za navedeni artikel še vedno ni zagotovljena sledljivost od proizvajalca in ni dokazano, da ta artikel Urgo optisin, 53mm x 70 mm, ki ga ponuja vlagatelj, sploh obstaja. Naročnik tako ugotavlja, da vlagatelj ni dostavil kataloga, iz katerega bi izhajala pravilnost ponujenih artiklov.
Iz navedenih razlogov je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zavrnil pa je tudi zahtevo slednjega po povrnitvi stroškov vložitve zahtevka.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 21.04.2005, naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z vlogo, z dne 26.04.2005, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila, z vlogama, z dne 04.05.2005, 09.05.2005 in 18.05.2005 pa je posredovano dokumentacijo dopolnil.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu s 3. alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN in šestim odstavkom 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je ob obravnavi revizijskih navedb vlagatelja, ki se nanašajo na zatrjevano nepravilnost zavrnitve vlagateljeve ponudbe zaradi njene nepravilnosti, ugotovila, da so le-te utemeljene.

Z vpogledom v obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 5020-8/2004-146, z dne 21.03.2005, gre ugotoviti, da je naročnik v sklopu 17 javno naročilo oddal izbranemu ponudniku, ponudbo vlagatelja pa je zavrnil kot nepravilno, saj naj za artikle 204-214 ne bi bile razvidne kataloške številke iz kataloga (naročnik je navedel, da se upoštevajo samo originalne kataloške številke iz originalnega kataloga proizvajalca, saj so vse strokovne in tehnične deklaracije posameznih artiklov nedoumno vezane le na originalno kataloško številko proizvajalca). Naročnik v obvestilu o oddaji naročila tako ne navaja, da mu vlagatelj ni dostavil katalogov, temveč le, da iz njih ne izhajajo v prijavi navedene kataloške številke.

Iz določil 13. alineje prvega odstavka 3. člena ZJN-1 izhaja, da je pravilna ponudba tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Podobno je, kot izhaja iz določil 2. člena Pravilnika o ugotovitvi, kdaj šteje ponudba za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo (Uradni list RS, št. 33/2004), ponudba nepravilna, če ni sestavljena po predpisih, ki urejajo javna naročila, ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence ali se po odpiranju ponudb na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da ne izpolnjuje v celoti vseh zahtev iz razpisne dokumentacije. Iz določil prvega odstavka 76. člena ZJN-1 dalje izhaja, da mora v postopku oddaje javnega naročila naročnik po opravljenem pregledu zavrniti vse ponudbe, ki niso primerne, sprejemljive ali pravilne, kar po argumentu a contrario med drugim pomeni, da ponudb, ki niso nepravilne, iz razloga zatrjevane nepravilnosti ne sme zavrniti.

Naročnikov argument, da je vlagateljeva ponudba nepravilna, ker naj naročniku ne bi bile predložene kataloške številke ponujenih artiklov, gre razumeti kot zatrjevano neskladje predložene ponudbe vlagatelja z zahtevami razpisne dokumentacije; naročnik namreč ne navaja, da bi bila vlagateljeva ponudba prepozna, iz njegovih argumentov pa ravno tako ne izhaja, da vlagateljeva ponudba ni sestavljena po predpisih, ki urejajo javna naročila, niti da je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik niti v razpisni dokumentaciji prve niti v razpisni dokumentaciji druge faze postopka oddaje predmetnega javnega naročila ni podal zahteve, da morajo katalogi, ki jih predloži ponudnik, vsebovati kataloške številke artiklov, ki so ponujeni v prijavi oziroma v ponudbi.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo prve faze postopka oddaje predmetnega javnega naročila gre sicer ugotoviti, da je naročnik v njej predvidel podajo prijave, ki naj vsebuje tudi "specifikacijo ponujenega blaga po opisu predmeta naročila", podano v obliki izpolnjene baze, ki jo je ponudnikom v elektronski obliki posredoval naročnik. Slednja, kot je mogoče ugotoviti z vpogledom v prijavi vlagatelja in izbranega ponudnika, vsebuje tudi prostor za vpis kataloške številke vsakega posameznega artikla, kot ga je zahteval naročnik in kot so ga bili prijavitelji pripravljeni ponuditi. Z vpogledom v isto razpisno dokumentacijo gre ugotoviti tudi, da je naročnik na deseti strani Navodil udeležencem za izdelavo prijave, v 16. členu, določil: "Udeleženec mora na zahtevo pooblaščenega naročnika za posredovanje določenih vzorcev blaga in katalogov iz njegove prijave le te dostaviti predvidoma v roku sedmih (7) dni na naslov iz 19. člena teh navodil. V primeru, da udeleženec zahtevanih vzorcev in katalogov ne dostavi oziroma jih ne dostavi v zahtevanem roku, mu pooblaščeni naročnik za sklope tega blaga, za katerega ni dostavil vzorcev, ne bo priznal sposobnosti.". Ne glede na navedena določila pa naročnik nikjer v razpisni dokumentaciji prve faze postopka oddaje predmetnega javnega naročila ni zahteval, da morajo katalogi, kot jih predloži prijavitelj, vsebovati tudi kataloške številke artiklov, ki so ponujeni v prijavi.
Z vpogledom v razpisno dokumentacijo druge faze postopka oddaje predmetnega javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v njej predvidel podajo ponudbe, ki naj vsebuje tudi "izpolnjeno bazo artiklov s cenami- Specifikacija ponudbe s cenami (za prvo šestmesečno obdobje)", ki jo je ponudnikom v elektronski obliki posredoval naročnik. Slednja pa, kot je mogoče ugotoviti z vpogledom v ponudbi vlagatelja in izbranega ponudnika, za razliko od baze, podane v prvi fazi, ne vsebuje niti prostora za vpis kataloških številk ponujenih artiklov. Hkrati gre z vpogledom v isto razpisno dokumentacijo ugotoviti tudi, da naročnik v njej ni nikjer predvidel možnosti podaje zahteve po predložitvi katalogov v drugi fazi postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Tudi razpisna dokumentacija druge faze postopka oddaje predmetnega javnega naročila zahteve po tem, da morajo katalogi, kot jih predloži prijavitelj, vsebovati tudi kataloške številke artiklov, kot so ponujeni v prijavi, ne vsebuje.

Državna revizijska komisija je ob preučitvi ZZMP ter Pravilnika o medicinskih pripomočkih, na katera se sklicuje naročnik, ugotovila tudi, da zahteve po tem, da morajo predloženi katalogi nujno vsebovati kataloške številke, ne vsebujeta niti navedena predpisa.

Zaradi ugotovljenega dejstva, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni predvidel zahteve po predložitvi takšnih katalogov, ki bodo vsebovali kataloške številke artiklov, ponujenih v postopku oddaje javnega naročila, takšne zahteve pa ne postavlja niti veljavna zakonodaja, gre ugotoviti, da ponudba, ki takšne kasneje podane zahteve morda ne izpolnjuje (česar Državna revizijska komisija ni ugotavljala), ni neskladna z določili razpisne dokumentacije, naročnik pa je zaradi neizpolnjevanja takšne zahteve ni upravičen zavrniti.

Kot že navedeno, je naročnik v obvestilu o oddaji javnega naročila, št. 5020-8/2004-146, z dne 21.03.2005, v delu, v katerem se nanaša na sklop 17, zapisal svojo odločitev, da se vlagateljeva ponudba zaradi nepravilnosti zavrne. Ker vlagateljeve ponudbe iz razlogov, ki jih navaja naročnik, ni mogoče zavrniti kot nepravilne, je naročnik z njeno zavrnitvijo ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 76. člena ZJN-1.

Državna revizijska komisija, skladno z drugim odstavkom 19. člena ZRPJN, odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija pa odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila.

Z vpogledom v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da ponudba slednjega, v okviru obravnavnega 17. sklopa predmetnega postopka oddaje javnega naročila, ne ustreza zahtevam razpisne dokumentacije, zaradi česar bi jo moral naročnik kot nepravilno zavrniti. Ker gre pri ugotovljenih kršitvah za kršitve, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila, je Državna revizijska komisija v nadaljevanju obravnavala tudi slednje.

Državna revizijska komisija je tako ugotovila, da je naročnik v sklopu 17, pod postavko 17.5., podal zahtevo po sterilnih obližih iz prozornega filma in netkanega materiala, za pričvrstitev intravenozne kanile. Ob tem je podal dve zahtevani dimenziji obližev, od katerih je prva dimenzija 5 cm x 8 cm. Naročnik je pri opisu zahtevanih obližev izrecno navedel tudi: "Odstopanje +- 2 cm po širini in dolžini".

Z vpogledom v prijavo izbranega ponudnika, podano v prvi fazi predmetnega postopka oddaje javnega naročila, gre ugotoviti, da je ta v sklopu 17, pod postavko 17.5. in zaporedno številko 220, vpisal produkt proizvajalca 3M, s kataloško številko 1610. Isti artikel je izbrani ponudnik ponudil tudi v ponudbi, podani v drugi fazi predmetnega postopka oddaje javnega naročila. Z vpogledom v katalog proizvajalca 3M, ki ga je izbrani ponudnik posredoval naročniku na njegovo zahtevo, gre ugotoviti, da iz opisa produkta pod kataloško številko 1610, ki ga ponuja izbrani ponudnik, izhaja, da gre pri omenjenem produktu za "3M Tegaderm I.V. (pediatrični) obliž", velikosti 5 x 5,7 cm.

Ob upoštevanju s strani naročnika dopuščene tolerance pri velikosti ponujenih obližev gre ugotoviti, da bi bilo kot pravilno v 17. sklopu predmetnega javnega naročila mogoče šteti tisto ponudbo, ki bi pri obravnavani postavki, poleg izpolnjevanja ostalih zahtev razpisne dokumentacije, ponujala obliže velikosti 3- 7 cm x 6- 10 cm. Izbrani ponudnik, kot je že bilo navedeno, pod obravnavano postavko ponuja obliže velikosti 5 x 5,7 cm, za katere gre ugotoviti, da presegajo s strani naročnika dopuščeno odstopanje od zahtevanih dimenzij obližev. Državna revizijska komisija na tem mestu pripominja še, da je iz kataloga, ki ga je predložil izbrani ponudnik, razvidno, da je bilo omenjeno dejstvo tekom postopka oddaje predmetnega javnega naročila najverjetneje že zaznano; v katalogu 3M zapisana dimenzija na tem mestu obravnavanega spornega artikla je namreč obkrožena, pod njo pa je podan pripis "5 x 6", ki je ravno tako obkrožen.

Državna revizijska komisija z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila ugotavlja tudi, da je naročnik v sklopu 17, pod postavko 17.6., podal zahtevo po sterilnih obližih za pričvrstitev intravenozne kanile, iz prozornega tankega filma in dveh mehkih blazinic iz netkanega materiala. Tudi na tem mestu je naročnik podal dve zahtevani dimenziji obližev, od katerih je prva dimenzija 5 cm x 8 cm, vnovič pa je izrecno navedel tudi: "Odstopanje +- 2 cm po širini in dolžini".

Z vpogledom v prijavo izbranega ponudnika, podano v prvi fazi predmetnega postopka oddaje javnega naročila, gre ugotoviti, da je ta v sklopu 17, pod postavko 17.6. in zaporedno številko 222, vpisal produkt proizvajalca Eurofarm, s kataloško številko 717620. Isti artikel je izbrani ponudnik ponudil tudi v ponudbi, podani v drugi fazi predmetnega postopka oddaje javnega naročila. Z vpogledom v katalog proizvajalca Eurofarm, ki ga je izbrani ponudnik posredoval naročniku na njegovo zahtevo, gre ugotoviti, da iz opisa produkta pod kataloško številko 717620, ki ga ponuja izbrani ponudnik, izhaja, da gre pri omenjenem produktu za "Euroderm I.V. Plus" obliž, velikosti 8 x 9 cm.

Ob upoštevanju s strani naročnika dopuščene tolerance pri velikosti ponujenih obližev gre tudi na tem mestu ugotoviti, da bi bilo kot pravilno v 17. sklopu predmetnega javnega naročila mogoče šteti tisto ponudbo, ki bi pri obravnavani postavki, poleg izpolnjevanja ostalih zahtev razpisne dokumentacije, ponujala obliže velikosti 3- 7 cm x 6- 10 cm. Izbrani ponudnik, kot je že bilo navedeno, pod obravnavano postavko ponuja obliže velikosti 8 x 9 cm, za katere gre ugotoviti, da presegajo s strani naročnika dopuščeno odstopanje od zahtevanih dimenzij obližev.

Sledeč zgoraj navedenim ugotovitvam gre zaključiti, da ponudba izbranega ponudnika v sklopu 17: Obliži za prekrivanje ran ne izpolnjuje zahtev razpisne dokumentacije, zaradi česar je nepravilna. Iz določil že citiranega prvega odstavka 76. člena ZJN-1 izhaja, da mora v postopku oddaje javnega naročila naročnik po opravljenem pregledu zavrniti vse ponudbe, ki niso primerne, sprejemljive ali pravilne. Ker naročnik ponudbe izbranega ponudnika ni zavrnil kot nepravilno, temveč jo je celo izbral kot najugodnejšo, je s tem ravnal v nasprotju z omenjenim členom ZJN-1.
Državna revizijska komisija je zaradi ugotovljenih kršitev, storjenih v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila in je razveljavila odločitev naročnika, vsebovano v obvestilu o oddaji javnega naročila, št. 5020-8/2004-146, z dne 21.03.2005, v delu, v katerem se nanaša na sklop 17: Obliži za prekrivanje ran. Državna revizijska komisija ob tem ni sledila predlogu vlagatelja, da se razveljavi celoten postopek oddaje javnega naročila v sklopu 17, saj je ugotovljene kršitve mogoče sanirati že v obsegu odločitve Državne revizijske komisije, vlagatelj pa razlogov za razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila v sklopu 17 ni uspel izkazati.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Skladno z določili tretjega odstavka 22. člena ZRPJN mora v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Vlagatelj je v postopek priglasil stroške takse za revizijo, v znesku 200.000,00 SIT, ki mu jih Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, v celoti priznava.

Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 200.000,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

Ljubljana, 23.05.2005

Predsednik senata:
Jožef Kocuvan, univ. dipl. ekon.,
Član Državne revizijske komisije


Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, štefanova 5, Ljubljana,
- Odvetnik Željko Leljak, Partizanska cesta 20, Maribor,
- Sanolabor d.d., Leskoškova cesta 4, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana.