018-144/2005 Zdravstveno dom Ljubljana

Številka: 018-144/05-32-1076

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št.: 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članici Vesni Cukrov, ob sodelovanju svetovalke Renate Duračak, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za: "potrošni material za vakuumski odvzem krvi" ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil DR. GORKIČ d.o.o., Nova vas 22, Logatec (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika ZDRAVSTVENI DOM LJUBLJANA, Metelkova ulica 9, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 20.05.2005

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je z dokumentom "Sklep o začetku postopka", št. JR-6/2005, z dne 21.03.2005, začel postopek oddaje predmetnega javnega naročila. Naročnik je v Uradnem listu RS, št. 33-34/2005, z dne 01.04.2005, pod številko objave Ob-8624/2005, objavil javni razpis za nabavo potrošnega materiala za vakuumski odvzem krvi, po odprtem postopku. Naročnik je z dokumentom, z dne 08.04.2005, podal pojasnila in dopolnitve k razpisni dokumentaciji.

Vlagatelj je dne 12.04.2005 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila z določili razpisne dokumentacije kršil določbe Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 02/04; v nadaljevanju: ZJN-1), predvsem načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki, načelo enakopravnosti ponudnikov in 32. člen ZJN-1, pri uporabi tehničnih specifikacij. Vlagatelj navaja, da je naročnik navedel takšne tehnične specifikacije, ki so značilne samo za steklene epruvete ponudnika, ki ga je naročnik izbral že na predhodnih javnih razpisih. Zahtevani pogoj v razpisni dokumentaciji naročnika, da izdelki pod zap. št. 1. do 10. lahko pri volumnu malenkostno odstopajo navzgor, če so še v okviru zahtevanih dimenzij, je po mnenju vlagatelja postavljen tako, da dobaviteljem plastičnih epruvet ne omogoča predložitve ponudb, kar je posledica drugačnega tehnološkega postopka izdelave plastičnih epruvet v primerjavi s steklenimi epruvetami. Vlagatelj zatrjuje, da je zaradi tehnologije proizvodnje, volumen plastičnih epruvet manjši za 0,5 do 1 ml. Po mnenju vlagatelja bi moral naročnik dopolniti naveden pogoj, da dopušča volumenska odstopanja tudi navzdol od 0.5 do 1 ml, saj bi s tem naročnik omogočil udeležbo tudi ponudnikom plastičnih epruvet za vakuumski odvzem krvi. Vlagatelj se pri tem sklicuje na razpis Ministrstva za zdravje, ki je razpis oblikovalo tako, da dovoljuje odstopanja v volumnih epruvet. Vlagatelj se sklicuje tudi na primerjalno študijo, ki dokazuje, da med uporabo plastičnih in steklenih epruvet ni pomembnih odstopanj v predanalitskem in analitskem delu preiskave krvi ter na reference nekaterih javnih zdravstvenih zavodov.
Vlagatelj v nadaljevanju izpodbija zahtevani pogoj v razpisni dokumentaciji naročnika, da morajo biti vsi izdelki od zaporedne št. 1. do 16. od istega proizvajalca. Kot navaja vlagatelj, je naročnika pozval, da ob upoštevanju vseh standardov in certifikatov zahtevo po istem proizvajalcu nadomesti z zahtevo po njihovi medsebojni kompatibilnosti in s tem dodatno ne omejuje števila morebitnih ponudnikov. Vlagatelj navaja, da naročnik dopušča možnost medsebojne kompatibilnosti artiklov le v primeru, če so le-ti od istega proizvajalca. Kot zatrjuje vlagatelj, so na tržišču prisotni vsaj še trije dobavitelji predmeta javnega naročila in pogosto se dogaja, da zavodi uporabljajo epruvete enega proizvajalca, igle in pribor pa od drugega proizvajalca. Pri tem se zopet sklicuje na razpis Ministrstva za zdravje, ki je epruvete uvrstilo v en sklop, pribor za odvzem pa v drug sklop in tako ni zahtevalo istega proizvajalca. Po mnenju vlagatelja je naročnik v tistem javnem razpisu, z danim pooblastilom Ministrstvu za izvedbo skupnega javnega naročila, posredno pristal na različne proizvajalce, da nekaterim javnim zavodom dobavljajo epruvete in pribor različnih proizvajalcev. Poleg tega, kot navaja vlagatelj, primerjalna študija dokazuje, da med uporabo plastičnih in steklenih epruvet ni pomembnih odstopanj v predanalitskem in analitskem delu preiskave krvi ter da ima vlagatelj vse certifikate o ustreznosti plastičnih epruvet glede na standarde v EU.
Nazadnje vlagatelj izpodbija pogoj v razpisni dokumentaciji, da morajo biti vsi izdelki od zaporedne št. 1. do 14. silikonizirani. Navaja, da zahtevani pogoj daje prednost ponudniku steklenih epruvet, saj tehnologija proizvodnje steklenih epruvet zahteva nanos izravnalne plasti silikona, ki prepreči poškodbo rdečih krvnih celic ob odvzemu vzorca, proizvajalci plastičnih epruvet pa silikonizirajo le tiste, kjer silikon pripomore k boljšemu strjevanju krvnega vzorca za pripravo serumske frakcije. Pri tem se vlagatelj sklicuje na razpis Ministrstva za zdravje, ki ne zahteva silikonizacije artiklov ter da je naročnik zaradi danega pooblastila Ministrstvu za izvedbo skupnega javnega naročila pristal na izbrane epruvete ne glede na to, ali so silikonizirane ali ne ter da vlagatelj dobavlja predmet razpisa osmim javnim zavodom kot tudi, da ima vse certifikate o ustreznosti glede na standarde v EU. Vlagatelj zahteva razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila ter povrnitev vseh stroškov revizijskega postopka.

Naročnik je s sklepom, št. 309-1/2005, z dne 26.04.2005, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik povzema navedbe vlagatelja iz zahtevka za revizijo in v zvezi s tem pojasnjuje, da je glede razpisnega pogoja, da izdelki pod zap. št. 1. do 10. lahko pri volumnu malenkostno odstopajo samo navzgor, vlagatelju že pojasnil, da z zahtevo po dimenziji in volumnu epruvet zagotavlja nemoten proces dela, tako da ni zatikanja v centrifugi in v drugih aparatih, ki jih ima naročnik v uporabi v delovnem procesu. Naročnik navaja, da odstopanje pri volumnu navzdol ni možno, saj odvzem dodatne epruvete nepotrebno obremenjuje pacienta, kar pa ni etično. Vlagateljevo trditev, da imajo plastične epruvete manjši volumen kot steklene epruvete, po mnenju naročnika ni mogoče sprejeti kot pravilo. Naročnik navaja, da iz kataloga proizvajalca plastičnih epruvet npr. Greiner izhaja, da pod kataloško številko 454071 proizvaja plastično epruveto volumna 4 ml in dimenzije 13 x 75 (razpisan volumen in dimenzija pod zap. št. 1 v razpisni dokumentaciji naročnika). Naročnik nadaljuje, da kljub temu, da je torej epruveta plastična, pri volumnu prav nič ne odstopa navzdol. Iz navedenega po mnenju naročnika izhaja, da tudi proizvajalci plastičnih epruvet lahko proizvajajo epruvete v okviru razpisnih pogojev.
V zvezi z razpisnim pogojem, da morajo biti vsi izdelki od zaporedne št. 1. do 16. od istega proizvajalca je, kot navaja naročnik, v odgovoru na vprašanje št. 3, z dne 08.04.2005, vlagatelju že pojasnil, da s tem pogojem zagotavlja, da so izdelki med seboj kompatibilni. Iz neizpolnjevanja teh zahtev izvira dobršen del predanalitičnih napak in prav zahteva po kompatibilnosti artiklov narekuje pogoj istega proizvajalca. Naročnik navaja, da pravila stroke zahtevajo, da se uporablja materiale istega proizvajalca, saj uporaba materiala različnih proizvajalcev lahko povzroča težave in bi moral naročnik v tem primeru zmeraj sproti validirati (preiskušati vsak material posebej od odvzema do rezultata vsake preiskave) njihovo uporabnost. Naročnik dodaja, da navedeno strokovno zahtevo potrjuje tudi praksa. Naročnik je namreč do sedaj preizkusil že nekaj različnih proizvajalcev materiala za vakuumski odvzem krvi in pri tem imel pri kakršnem koli kombiniranju artiklov različnih proizvajalcev slabe izkušenje. Naročnik za navedeno navaja primer ugotovitev pri preiskušanju materiala, ki ga je v nekem postopku ponudil vlagatelj. Naročnik pojasnjuje, da največ prispevajo k napakam v laboratoriju prav predanalitični dejavniki, zato vztraja, da pri delu uporablja material, pri katerem lahko izključi možnost vzroka napake zaradi vprašanja o kompatibilnosti materialov. Pri tem se naročnik sklicuje tudi na določbe Pravilnika o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati laboratoriji za izvajanje preiskav na področju laboratorijske medicine (Uradni list RS, št. 64/04), po katerem zagotavljanje kakovosti preiskave sloni tudi na zaupanju v zanesljivost izvidov (prvi odstavek 7. člena).
V zvezi z razpisnim pogojem, da morajo biti vsi izdelki od zaporedne št. 1. do 14. silikonizirani, je naročnik v odgovoru na vprašanje št. 4, z dne 08.04.2005 vlagatelju že pojasnil, da silikonizacija zagotavlja ustrezno kakovost materiala, kar je bistveno za pravilno predanalitično pripravo vzorcev. Kot je razbrati iz vlagateljevih navedb, sam priznava upravičenost zahteve po silikonizaciji steklenih epruvet in tistih plastičnih, kjer prihaja do strjevanja krvnega vzorca, zato naročnik navaja, da vztraja pri navedeni zahtevi, saj silikon dejansko pripomore k boljšemu strjevanju krvnega vzorca za pripravno serumske frakcije pri epruvetah, kjer ni koagulanta, torej za pridobivanje seruma. Pri vseh epruvetah pa je po mnenju naročnika silikon nujen tudi zato, da ne pride do poškodb eritrocitov, pri iglah pa zato, da kovina ne pride v kontakt, ne s tkivom kot tudi ne s krvjo. Naročnik v zvezi s sklicevanjem vlagatelja na priložene primerjalne študije še enkrat poudarja, da so zanj popolnoma sprejemljive tudi plastične epruvete in da nikakor ne oporeka izsledkom ter da načeloma med uporabo plastičnih in steklenih epruvet ni pomembnejših odstopanj v predanalitskem in analitskem delu. Vendar pa naročnik dodaja, da iz priložene študije izhaja zgolj primerjava dveh materialov in nič drugega. Ni pa razvidno niti ali je bil vlagateljev material primerjan z referenčnim materialom.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 28.04.2005, naročniku sporočil, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, z dne 05.05.2005, odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je najprej preverila navedbo vlagatelja, da je določilo naročnika v razpisni dokumentacije v delu, ki se nanaša na izdelke pod zap. št. 1 do 10, diskriminatorno do ponudnikov plastičnih epruvet za vakuumski odvzem krvi. Naročnik je namreč v razpisni dokumentaciji, v obrazcu Obr-1, določil zahteve po dimenzijah in volumna epruvet za vakuumski odvzem krvi in pod "Zahtevani pogoji za ponujene artikle" v 4. točki zapisal:
Izdelki pod zaporedno št. 1 do 10 lahko pri volumnu malenkostno odstopajo navzgor, če so še v okviru zahtevanih dimenzij.".
Kot izhaja iz zahtevka za revizijo vlagatelja, z dne 12.04.2005, le-ta navaja, da se tehnologija proizvodnje plastičnih in steklenih epruvet razlikuje v toliko, da imajo plastične epruvete, sicer enakih zunanjih dimenzij kot steklene, manjši volumen od steklenih epruvet kar za 0.5 do 1 ml. Po mnenju vlagatelja je s tem naročnik ravnal diskriminatorno do ponudnikov plastičnih epruvet, in bi moral po mnenju vlagatelja, naročnik dopolniti pogoj tako, da dovoli volumenska odstopanja pri volumnu od 0,5 do 1 ml tudi navzdol in na ta način ponudnikom plastičnih epruvet za vakuumski odvzem krvi omogočiti udeležbo. Naročnik v svojem sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo obrazloži, da trditve vlagatelja, da imajo vse plastične epruvete manjši volumen, po njegovem mnenju ne držijo, saj iz kataloga proizvajalca plastičnih epruvet npr. podjetja Greiner, izhaja, da proizvaja plastično epruveto volumna 4ml in enakih dimenzij, kot jih zahteva naročnik v predmetnem postopku. Poleg tega, kot navaja naročnik, s takimi dimenzijami volumna zagotavlja nemoten proces dela, tako da ni zatikanja v centrifugi in v drugih aparatih, ki jih ima naročnik v uporabi.

ZJN-1 v prvem in drugem odstavku 32. člena določa: "(1) Naročnik ne sme uporabiti ali navajati takšnih tehničnih specifikacij, ki omenjajo blago, storitev ali gradnjo določene izdelave, izvora ali določenega postopka izvedbe, če bi s takim navajanjem dajal prednost določenim ponudnikom ali jih s takim navajanjem neupravičeno izločil. (2) Naročnik v razpisni dokumentaciji ne sme zapisati določilo, ki bi pomenilo prednost ali izključitev po prejšnjem odstavku, razen če predmet javnega naročila takšno določilo opravičuje. Naročnik ne sme navajati posameznih blagovnih znamk, patentov, tipov ali posebnih izvorov ali izdelave.".
Državna revizijska komisija uvodoma poudarja, da morajo tako naročniki kot ponudniki pri oddaji javnih naročil postopati v skladu s pravili, ki jih določa ZJN-1 in na njegovi podlagi sprejeti podzakonski predpisi ter v skladu z avtonomnimi pravili, ki jih za oddajo konkretnega javnega naročila postavi naročnik v razpisni dokumentaciji, če le-ta niso v nasprotju s prisilnimi predpisi. Državna revizijska komisija izpostavlja, da mora naročnik razpisno dokumentacijo pripraviti na način, da zajame čim širši krog potencialnih ponudnikov, seveda ob upoštevanju svojih potreb. Naročnikova navodila in zahteve iz razpisne dokumentacije vežejo tako ponudnike pri pripravi ponudb, kot tudi naročnika tekom celotnega postopka oddaje javnega naročila. Naročnik je avtonomen pri postavljanju zahtev, le-te pa morajo biti objektivno opravičljive. Pri opredelitvi predmeta javnega naročila ima naročnik pravico sam določati obseg zahtevanega predmeta, pri čemer ne sme postavljati zahtev, ki niso objektivno opravičljive, oziroma, da le-te dopuščajo neupravičeno diferenciacijo med ponudniki. Tehničnih specifikacij naročnik ne sme uporabiti tako, da bi z njimi dajal prednost določenim ponudnikom ali jim onemogočal udeležbo, vendar pa je naročnik hkrati avtonomen pri opredelitvi predmeta in s tem avtonomen tudi pri določanju zahtev glede na njegove potrebe v kolikor ne ravna v nasprotju s kakršnimi koli predpisi. Kot je razvidno iz naročnikove razpisne dokumentacije in njegove argumentacije v revizijskem postopku, je naročnik podal utemeljene razloge, ki opravičujejo objektivno diferenciacijo med ponudniki v zvezi s predmetom oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da naročnikova zahteva ni v nasprotju z načelom enakopravnosti ponudnikov, določenim v 7. členu ZJN-1 niti v nasprotju z načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki, določenim v 5. členu ZJN-1, saj je naročnik zadovoljivo pojasnil objektivno opravičljivo diferenciacijo. Potrebno je namreč pritrditi naročniku pri tem, ko v svojem sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo navaja, da odvzem krvi z dodatno epruveto nepotrebno obremenjuje pacienta. Kot je nadalje razvidno tudi iz predložene dokumentacije oddaje predmetnega javnega naročila, lahko tudi plastične epruvete za vakuumski odvzem krvi odstopajo, glede na razpisane tehnične pogoje, navzdol. Naročnik je torej navedel dovolj prepričljivih razlogov, ki opravičujejo zahtevo po volumnu navzgor, kot tudi razloge, zakaj ne dopušča epruvet z manjšim volumnom oziroma po volumnu navzdol. Zaradi navedenega je Državna revizijska komisija sledila obrazložitvi naročnika in tako zaključuje, da je navedba vlagatelja v tem delu zahtevka za revizijo neutemeljena.

Podobno gre ugotoviti tudi glede navedbe vlagatelja, da pogoj v razpisni dokumentaciji naročnika, da morajo biti vsi izdelki od zaporedne št. 1. do 16. od istega proizvajalca, diskriminatoren do te mere, da dopušča možnost sodelovanje le ponudnikom, ki ponujajo epruvete, igle in pribor istega proizvajalca. Po mnenju vlagatelja bi moral naročnik zahtevo po istem proizvajalcu ponujenih artiklov od zaporedne št. 1. do 16. nadomestiti z zahtevo po njihovi medsebojni kompatibilnosti. Naročnik je v razpisni dokumentaciji pod "Zahtevani pogoji za ponujene artikle" v 2. točki zapisal:
"Vsi izdelki od zaporedne številke 1 do 16 morajo biti od istega proizvajalca.".
Naročnik se ne strinja z navedeno obrazložitvijo vlagatelja in poudarja, da s tem pogojem zagotavlja, da so izdelki med seboj kompatibilni. Po mnenju naročnika, iz neizpolnjevanja teh zahtev izvira dobršen del predanalitičnih napak in prav zahteva po kompatibilnosti artiklov narekuje pogoj istega proizvajalca. Naročnik v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo navaja, da pravila stroke zahtevajo, da se uporablja materiale istega proizvajalca, saj uporaba materiala različnih proizvajalcev lahko povzroča težave in bi moral naročnik v tem primeru vselej sproti preizkušati vsak material posebej od odvzema do rezultata vsake preiskave. Poleg tega prispevajo k storjenim napakam v laboratoriju prav predanalitični dejavniki, zato naročnik vztraja, da pri delu uporablja material, pri katerem lahko izključi možnost vzroka napake zaradi vprašanja o kompatibilnosti materialov. Velja zapisati še enkrat, da ima naročnik pri opredelitvi predmeta javnega naročila pravico sam določati obseg zahtevanega predmeta, pri čemer ne sme postavljati zahtev, ki niso objektivno opravičljive, oziroma, da le-te dopuščajo neupravičeno diferenciacijo med ponudniki. Državna revizijska na podlagi navedenega ugotavlja, da je naročnik podal dovolj utemeljene razloge, ki opravičujejo objektivno diferenciacijo med ponudniki v zvezi z zahtevo glede predmeta oddaje javnega naročila. Zaradi navedenega je sledila obrazložitvi naročnika, da zahteva "Vsi izdelki od zaporedne številke 1 do 16 morajo biti istega proizvajalca.", ne diskriminira ponudnikov na način, kot je določena v razpisni dokumentaciji in hkrati ne pomeni kršitev načela zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-1) in kršitev načela enakopravnosti med ponudniki (7. člen ZJN-1). Nenazadnje je taka naročnikova postavitev določila skladna tudi s strokovnim priporočilom NCCLS (poglavje H1-A5, št. 23, točka 5.1), iz katerega je razvidno, da je odgovornost na proizvajalcu priskrbeti med seboj kompatibilne artikle, vsled česar je moč sklepati, da lahko mešanje komponent različnih proizvajalcev uporabniku povzroča težave.

Nazadnje je Državna revizijska komisija presojala navedbo vlagatelja, da je naročnik zahtevo v razpisni dokumentaciji, da morajo biti vsi izdelki od zaporedne št. 1. do 14. silikonizirani, postavil diskriminatorno. Po mnenju vlagatelja daje naročnik prednost ponudniku steklenih epruvet, saj tehnologija proizvodnje steklenih epruvet zahteva nanos izravnalne plasti silikona, ki prepreči poškodbo rdečih krvnih celic ob odvzemu vzorca, plastične epruvete pa imajo v nasprotju s tem popolnoma gladke stene. Proizvajalci plastičnih epruvet pa silikonizirajo le tiste epruvete, kjer silikon pripomore k boljšemu strjevanju krvnega vzorca za pripravo serumske frakcije.
Naročnik je v razpisni dokumentaciji pod "Zahtevani pogoji za ponujene artikle" v 3. točki zapisal:
"Vsi izdelki od zaporedne številke 1 do 14 morajo biti silikonizirani.".
Naročnik se ne strinja z navedbami vlagatelja in v svojem sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo vlagatelja pojasnjuje, da silikonizacija zagotavlja ustrezno kakovost materiala, kar je bistveno za pravilno predanalitično pripravo vzorcev. Silikon po mnenju naročnika dejansko pripomore k boljšemu strjevanju krvnega vzorca za pripravno serumske frakcije pri epruvetah, kjer ni koagulanta, torej za pridobivanje seruma. Pri vseh epruvetah pa je silikon nujen tudi zato, da ne pride do poškodb eritrocitov, pri iglah pa zato, da kovina ne pride v kontakt, ne s tkivom kot tudi ne s krvjo. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj na podlagi pravila o trditvenem-dokaznem bremenu, ni navedel dovolj prepričljivih razlogov, zakaj naj bi bila zahteva po silikonizaciji epruvet za vakuumski odvzem krvi, zanj diskriminatorna. Skladno z zgoraj navedenimi ugotovitvami je Državna revizijska komisija sledila obrazložitvi naročnika ter zaključila, da je navedena zahteva naročnika objektivno opravičljiva ter, da vlagatelj trditev, da je naročnik določil to zahtevo v nasprotju z določili ZJN-1, ni uspel dokazati, zato je vlagateljev zahtevek za revizijo tudi v tem delu zavrnila kot neutemeljen.
Na koncu Državna revizijska komisija še ugotavlja, da vse navedbe vlagatelja v zvezi z drugimi razpisi Ministrstva za zdravje, niso relevantne v konkretnem primeru, saj ima naročnik pravico (seveda ob upoštevanju vseh določil ZJN-1) v vsakem primeru posebej in glede na svoje potrebe samostojno oblikovati in opredeliti predmet posamičnega javnega naročila.

Ker je Državna revizijska komisija pri presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo ugotovila, da naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila ni storil kršitev, katere mu očita vlagatelj v zahtevku za revizijo, z dne 12.04.2005, je zato skladno s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN vlagateljev zahtevek za revizijo v celoti zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je skladno z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je potrebno zavrniti tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 20.05.2005

Vesna Cukrov, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije


Vročiti:

- ZDRAVSTVENI DOM LJUBLJANA, Metelkova ulica 9, Ljubljana
- DR. GORKIČ d.o.o., Nova vas 22, Logatec
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana.