018-109/2005 Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport

Številka: 018-109/05-33-789

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 18. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02 in 2/04; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s petim odstavkom 3. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu člana Francija Kodele kot predsednika senata, člana Jožefa Kocuvana kot poročevalca senata in predsednika dr. Aleksija Mužine kot člana senata, ob sodelovanju višje svetovalke Tatjane Falout, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave za najem s postopnim odkupom-leasing objekta Ekonomska gimnazija v Kranju in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje HYPO LEASING d.o.o., Dunajska cesta 117, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba COLJA, ROJS & PARTNERJI, o.p., d.n.o., Tivolska cesta 48, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za šolstvo in šport, Trg OF 13, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 12.04.2005

ODLOČILA

Zahtevek za revizijo se zavrže.

Obrazložitev

Naročnik je dne 14.10.2004, po predhodno neuspešno končanem odprtem postopku, sprejel sklep o pričetku postopka oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave (dokument št. 404-01-159/2004). Naročnik je istega dne vseh pet ponudnikov, ki so v predhodno končanem odprtem postopku oddali nepravilne ponudbe, povabil k pogajanjem.

Naročnik je z odločitvijo o dodelitvi naročila št. 404-01-159/2004, z dne 19.11.2004, vse ponudnike obvestil, da je predmetno javno naročilo oddal podjetju HYPO LEASING d.o.o., Dunajska cesta 117, Ljubljana.


Dne 24.02.2005 je naročnik sprejel sklep št. 404-01-159/2004, s katerim je v celoti razveljavil predmetni postopek oddaje javnega naročila in vse odločitve, ki jih je sprejel tekom tega postopka. Naročnik navaja, da je po sprejemu odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika ponovno preveril vse zakonske podlage, ki bi mu omogočile oddajo predmetnega javnega naročila in ugotovil, da mu veljavni predpisi takšne pravne podlage ne dajejo.

Zoper zgoraj navedeno odločitev naročnika je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo (dokument, z dne 04.03.2005). V obsežni vlogi vlagatelj najprej opozarja, da je naročnik, v skladu z 78. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1), sprejel odločitev, s katero je bil vlagatelj pravnomočno izbran kot najugodnejši ponudnik. Glede na navedeno, po mnenju vlagatelja, ni bilo nobene pravne osnove za razveljavitev predmetnega javnega naročila, kakor tudi ne za razveljavitev sklepa o izbiri. Vlagatelj zatrjuje, da je takšna razveljavitev v nasprotju tako z ZJN-1, razpisno dokumentacijo, ZRPJN, splošnimi načeli obligacijskega prava, kakor tudi v nasprotju s sprejeto prakso Državne revizijske komisije.
Vlagatelj zahteva, da naročnik izpodbijani sklep razveljavi. Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov v višini 2000 odvetniških točk, povečano za 20% DDV in povrnitev plačane revizijske takse v višini 100.000,00 SIT

Naročnik je s sklepom, št 404-01-159/2004, z dne 15.03.2005, zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnil. Naročnik navaja, da je predmetni postopek razveljavil, ker je novo vodstvo ugotovilo, da so stroški za opravljanje predmetnih storitev znatno višji od zagotovljenih finančnih sredstev v proračunu in bi izbira vlagatelja po ponujeni ceni povzročila prekoračitev ustrezne proračunske postavke. Naročnik navaja, da je že v sklepu št. 404-01-159/2004, z dne 24.02.2005 zapisal, da nima ustreznih pravnih podlag za oddajo predmetnega javnega naročila. Naročnik zatrjuje, da kljub možnosti, ki jo daje 2. točka četrtega odstavka 21. člena Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije, oddaja predmetnega javnega naročila nima pravne podlage, saj državi zbor ni sprejel posebnega zakona, na podlagi katerega bi neposredni finančni uporabniki lahko sklepali pogodbe o finančnemu najemu ali druge pogodbe.
Odločitev o priglašenih stroški je naročnik pridržal za končno odločitev.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 25.03.2005, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je dne 06.04.2005 Državni revizijski komisiji odstopil v odločanje zahtevek za revizijo skupaj s celotno dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu in po proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija na podlagi 18. člena ZPP, v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Kot izhaja iz navedb vlagatelja in naročnika je v obravnavanem primeru spor med strankama nastal, ker je naročnik dne 24.02.2005, s sklepom št. 404-01-159/2004, predmetni postopek oddaje javnega naročila razveljavil, kljub temu, da je bil vlagatelj z odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila, št. 404-01-159/2004, z dne 19.11.2004, izbran kot najugodnejši ponudnik.

Državna revizijska komisija je morala ob upoštevanju zgoraj opisane situacije uvodoma ugotoviti, ali gre v predmetni zadevi za spor, v katerem je pristojna odločati oziroma odgovoriti na vprašanje, ali je v obravnavanem primeru vlagatelj upravičen zahtevati pravno varstvo svojih pravic v revizijskem postopku.
Vprašanje o tem, ali obravnavana zadeva sodi v pristojnost Državne revizijske komisije je namreč procesna predpostavka, na katero mora Državna revizijska komisija paziti po uradni dolžnosti (18. člen ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN).

Meje odločanja Državne revizijske komisije v postopku pravnega varstva ponudnikov in javnega interesa, so določene s predpisi, ki urejajo oddajo javnih naročil. Oddajo javnih naročil urejata ZRPJN in ZJN-1.

ZRPJN v 1. členu (Predmet zakona) določa, da se s tem zakonom ureja pravno varstvo ponudnikov in javnega interesa v postopkih oddaje javnih naročil, ki se izvaja z revizijo postopkov oddaje javnih naročil, opredeljenih v predpisih o javnih naročilih, določa organe, ki so pristojni za varstvo pravic ponudnikov in javnega interesa, in postopek revizije po tem zakonu.

V obravnavanem primeru so relevantne predvsem vse tiste določbe ZJN-1, ki se nanašajo na sprejem odločitve o oddaji naročila in (posledično) urejajo formalni zaključek razpisne faze postopka oddaje javnega naročila.
ZJN-1 v prvem odstavku 78. člena določa, da mora naročnik o svoji odločitvi o oddaji naročila oziroma priznanju sposobnosti obvestiti vse ponudnike. V drugem odstavku 78. člena ZJN-1 je določeno, da lahko ponudnik, ki ni bil izbran, najkasneje v roku osmih dni od dneva prejetja pisnega odpravka odločitve naročnika od naročnika zahteva dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila oziroma priznanju sposobnosti. Iz navedene določbe izhaja tudi, da začne teči rok za vložitev zahtevka za revizijo od dneva prejema dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila oziroma priznanju sposobnosti skladno z zakonom, ki ureja revizijo postopkov javnega naročanja. ZRPJN pa v prvem odstavku 12. člena določa, da se zahtevek za revizijo lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, pri čemer je po odločitvi o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti rok za vložitev zahtevka za revizijo deset dni od prejema odločitve o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti.
Vsi roki iz prejšnjega odstavka so prekluzivni, kar pomeni, da po njihovem poteku, posameznega z zakonom določenega dejanja (vezanega na ta rok) ni več mogoče opraviti ter da postane odločitev naročnika, sprejeta v postopku oddaje javnega naročila, pravnomočna. Pravnomočna odločitev pa veže vse stranke v postopku oddaje javnega naročila, saj je z zahtevkom za revizijo ni več mogoče izpodbijati. Navedeno velja tudi za odločitev naročnika o izbiri najugodnejšega ponudnika.
Z nastopom pravnomočnosti odločitve naročnika o oddaji naročila oziroma priznanju sposobnosti je torej razpisna faza postopka oddaje javnega naročila (v smislu določil ZJN-1) formalno končana.

Iz dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila izhaja, da je bil vlagatelj z odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila, št. 404-01-159/2004, z dne 19.11.2004, pravnomočno izbran kot najugodnejši ponudnik. Navedeno dejstvo med strankama v tem postopku ni sporno. Iz predložene dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila namreč izhaja, da na podlagi sklepa naročnika o oddaji javnega naročila, št. 404-01-159/2004, z dne 19.11.2004, nihče od sodelujočih ponudnikov v okviru zakonsko določenih rokov ni zahteval obrazloženega obvestila o oddaji javnega naročila (s čimer bi bila pravnomočnost navedenega sklepa odložena), niti ni bil zoper navedeni sklep v zakonsko določenem roku vložen zahtevek za revizijo, ki bi v skladu s prvim odstavkom 11. člena ZRPJN zadržal postopek oddaje predmetnega javnega naročila do odločitve Državne revizijske komisije. Ob navedenem je potrebno ugotoviti, da je bil predmetni postopek oddaje javnega naročila z dnem, ko je postal sklep naročnika o oddaji javnega naročila, št. 404-01-159/2004, z dne 19.11.2004, pravnomočen, formalno končan.
Pravnomočnost navedenega sklepa je nastopila dne 02.12.2004, to je z dnem, ko je v skladu s pravili iz 111. člena ZPP pretekel deset-dnevni rok za vložitev zahtevka za revizijo iz prvega odstavka 12. člena ZRPJN. (Skrajni možni rok za vložitev zahtevka za revizijo je potrebno računati od dneva, ko je izvod naročnikove odločitve o izbiri najugodnejše ponudbe vročen tistemu od sodelujočih ponudnikov, kateremu je vročen nazadnje, v obravnavanem primeru pa je iz povratnic v predloženi dokumentaciji o oddaji predmetnega javnega naročila razvidno, da je bil sklep o oddaji javnega naročila, št. 404-01-159/2004, z dne 19.11.2004, vsem sodelujočim ponudnikom vročen dne 22.11.2004).

Glede na vse zgoraj navedeno je potrebno ugotoviti, da je spor med strankama v tem postopku nastal šele potem, ko je bil sklep naročnika o oddaji javnega naročila, že pravnomočen. Izpodbijane odločitve naročnika tako ni mogoče obravnavati kot eno izmed dejanj, ki jih ureja ZJN-1 v postopku oddaje javnega naročila, zato Državna revizijska komisija ni pristojna za njeno razsojanje.

Ob vsem zgoraj navedenem je potrebno ugotoviti, da v obravnavani zadevi ne gre za spor, ki bi se nanašal na eno izmed faz postopka oddaje javnega naročila v smislu določil ZJN-1, temveč za spor, ki sodi že v izvedbeno fazo javnega naročila. Odločanje o sporih, ki se ne nanašajo na sam postopek oddaje javnega naročila oziroma, ki so nastali šele po pravnomočni odločitvi o oddaji javnega naročila (odločanje o morebitni dolžnosti sklenitve pogodbe na podlagi pravnomočnega sklepa o oddaji javnega naročila in/ali o odškodninski odgovornosti za takšno opustitev), pa ne sodi v pristojnost Državne revizijske komisije, temveč je zanje pristojno sodišče splošne pristojnosti.

Državna revizijska komisija se je zato morala v obravnavanem primeru izreči za nepristojno, vlagateljev zahtevek za revizijo pa kot nedopusten zavreči.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).

V Ljubljani, dne 12.04.2005

Predsednik senata:
Franci Kodela, univ. dipl.prav.
član Državne revizijske komisije


Vročiti:

- Republika Slovenija, Ministrstvo za šolstvo in šport, Trg OF 13, Ljubljana
- Odvetniška družba COLJA, ROJS & PARTNERJI, o.p., d.n.o., Tivolska cesta 48, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana