018-090/2005 Psihiatrična klinika Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena in 11. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljevanju: ZRPJN), v senatu predsednika dr. Aleksija Mužine kot predsednika senata, članice mag. Metke Cerar kot poročevalke in člana Francija Kodele kot člana senata, ob sodelovanju svetovalca Marka Žviplja, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za čiščenje prostorov, in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje Cleaning d.o.o., Zvonarska 1, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Aleš Avbreht, Slomškova ulica 12a, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Psihiatrična klinika Ljubljana, Studenec 48, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 07.04.2005

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Predlogu za izdajo sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, se ne ugodi.

3. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 17.01.2005 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za čiščenje prostorov. Javni razpis za predmetno javno naročilo je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 6/05, z dne 21.01.2005, pod številko objave Ob-1581/05 ter v Uradnem listu Evropskih skupnosti, št. 14/2005, z dne 20.01.2005, pod št. objave 13292-2005.

Iz enotnega obrazca za vodenje zapisnika o odpiranju ponudb, z dne 23.02.2005, je razvidno, da je naročnik prejel 3 pravočasne ponudbe. Naročnik je izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, z dne 24.02.2005 (vlagatelj ga je prejel dne 02.03.2005, kot izhaja iz potrjene poštne povratnice), iz katere je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje DIW Service d.o.o., Puhova 15, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 01.03.2005, v katerem navaja, da je naročnikov pogoj, da mora ponudnik izkazati najmanj en referenčni posel v zadnjih treh letih, za kar se šteje čiščenje primerljivega, stalno naseljenega objekta, kjer se čisti ob prisotnosti uporabnikov, določen v nasprotju z načelom transparentnosti in enakopravnosti ponudnikov. Po vlagateljevem mnenju naročnik ni opredelil kriterijev, po katerih bo presojal, ali je objekt iz reference dejansko primerljiv z objektom iz konkretnega naročila. Primerljivost bi se morala nujno presojati tudi glede na samo površino objekta. Ker naročnik ni določil vrednostnega praga glede površine referenčnega objekta, vlagatelj meni, da sporna referenca ni povezana s predmetom javnega naročila.
Vlagatelj dodaja, da je naročnik v zvezi s pogojem reference predvidel izpolnitev obrazca, katerega pogodbeni partner ponudnika oceni z ocenami: a) zelo zadovoljni, b) zadovoljni in c) nismo zadovoljni, pri tem pa razpisna dokumentacija sploh ne določa, kako bo naročnik oceno upošteval pri presojanju reference oziroma izpolnjevanja pogoja. Vlagatelj ugotavlja, da takšna postavitev pogoja omogoča arbitrarno presojo izpolnjevanja zahtevanega pogoja.
Vlagatelj v zvezi z merilom "reference čistilnega osebja za čiščenje v primerljivih objektih", kjer je naročnik določil, da vsak od zahtevanih 50 delavcev z dvoletnimi delovnimi izkušnjami s čiščenjem primerljivega objekta prinese 0,4 točke, ugotavlja, da bi bilo referenčno delovišče nujno opredeliti tudi s kriterijem površine. V nasprotnem primeru navedeno merilo omogoča naknadno specifikacijo merila ter neobjektivno in arbitrarno ocenjevanje ponudb, kar je v nasprotju s 50. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1) ter načelom transparentnosti in enakopravnosti ponudnikov.
Vlagatelj navaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji določil, da bo v primeru, da dva ali več ponudnikov zbere enako število točk, izbran ponudnik, ki bo za izvedbo posla predvidel več delavcev, kot je bilo zahtevanih (torej nad 50), če pa po tem še vedno ne bo mogoče določiti najugodnejšega ponudnika, bo izbran tisti, ki bo ponudil najnižjo ceno. Vlagatelj pripominja, da je naročnik tega merila ni določil tudi v objavi razpisa, s tem pa je kršil načelo transparentnosti.
Po mnenju vlagatelja merilo cena sili ponudnike, da ponudijo cene, ki so tako nizke, da po poplačilu vseh materialnih stroškov preostanek zneska ne zadostuje niti za minimalne mesečne bruto plače zaposlenim delavcem. Vlagatelj navaja, da je naročnik prenizko ocenil vrednost javnega naročila (mesečna vrednost znaša približno 180.000,00 SIT), kar ne zadostuje za plačilo vseh stroškov, ki jih ima ponudnik z izvajanjem javnega naročila.
Vlagatelj oporeka tudi naročnikovi zahtevi, da morajo ponudniki navesti podatke o že sklenjenih pogodbah na področju javnega naročila, ki časovno sovpada z rokom izvedbe javnega naročila, nikjer pa ni navedel, kako bo te podatke presojal. Takšna zahteva je po mnenju vlagatelja brez pomena, saj ni opredeljena ne kot pogoj, ne kot merilo.
Vlagatelj navaja, da je naročnik kršil 41. člen ZJN-1, ko je v objavi razpisa predvidel, da morajo ponudniki predložiti potrdilo banke, da ponudnikov transakcijski račun v preteklih 6 mesecih ni bil blokiran, v razpisni dokumentaciji pa tega dokazila ni zahteval.
Vlagatelj ugotavlja, da je naročnik kršil 6. člen Uredbe (pravilno: Odredbe) o finančnem poslovanju proračunskih porabnikov (Uradni list RS, št. 71/1999; v nadaljevanju: Odredba), saj mora naročnik v primeru, ko znaša ocenjena vrednost javnega naročila več kot 50 mio SIT, od ponudnikov zahtevati, da s predložitvijo poročila pooblaščenega revizorja, ki ne sme biti starejše od 15 dni pred datumom za oddajo ponudbe, izkažejo pravočasno poravnavanje svojih obveznosti do dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov.
Vlagatelj pripominja, da ocenjena vrednost predmetnega javnega naročila znaša 550 mio SIT, kar presega vrednost, od katere dalje je potrebna tudi objava javnega naročila v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, z navedenim pa je naročnik kršil 65. člen ZJN-1.
Vlagatelj predlaga da se razveljavi celoten postopek oddaje predmetnega javnega naročila ter obvesti o tem vse ponudnike, ki so oddali ponudbo.
Vlagatelj priglaša povrnitev plačila stroškov, nastalih z revizijo, in sicer 3000 točk za sestavo zahtevka za revizijo, 100 točk za konferenco s stranko, 2% materialnih stroškov, povečano za DDV ter povračilo stroškov takse v višini 200.000,00 SIT.

Naročnik je sprejel sklep, z dne 08.03.2005, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da so navedbe iz zahtevka za revizijo vložene prepozno ter se v tej zvezi sklicuje na določilo petega odstavka 12. člena ZRPJN. Po naročnikovem mnenju bi moral vlagatelj zoper domnevno sporno vsebino razpisne dokumentacije ugovarjati v tisti fazi postopka, ko je bila vsebinska presoja takšnih navedb še mogoča, torej takoj po pregledu razpisne dokumentacije oziroma najkasneje do odločitve o oddaji naročila. Naročnik ugotavlja, da sta dva ponudnika iz Maribora obvestilo o oddaji naročila prejela naslednji dan, dne 25.02.2005 (razvidno iz potrjenih povratnic), povratnica od vlagatelja pa ni bila vrnjena, čeprav je bil vlagatelj edini ponudnik iz Ljubljane. Naročnik dodaja, da je vlagatelj obvestilo o oddaji javnega naročila, glede na potrjeno poštno povratnico, prejel isti dan, kot je naročnik prejel njegov zahtevek za revizijo. Naročnik vlagatelju očita namerno izogibanje prejemu obvestila o oddaji javnega naročila. Ob navedenem naročnik pripominja, da so ponudniki, med njimi tudi vlagatelj, podpisali izjavo, da sprejemajo pogoje razpisne dokumentacije, da so seznanjeni z njimi in so s podpisom te izjave potrdili, da z njimi soglašajo.
Naročnik pripominja, da sta bili merili cena in reference razkrita na javnem odpiranju ponudb, kar je razvidno iz zapisnika o odpiranju ponudb, ker pa so vsi trije ponudniki ob prvem pregledu dosegli vse možne točke iz naslova referenc, je bilo na koncu odločilno merilo le še cena.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 10.03.2005, od naročnika zahteval dodatno obrazložitev obvestila o oddaji javnega naročila ter vpogled v celotno ponudbeno dokumentacijo obeh ponudnikov.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 14.03.2005, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj izpostavlja, da so glede na ugotovitev naročnika, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo en dan pred prejemom odločitve o dodelitvi javnega naročila, izpolnjene predpostavke za vsebinsko odločanje o revizijskem zahtevku. Vlagatelj oddaja, da se na javnem odpiranju ponudb ne ugotavlja pravilnost ponudb.
Vlagatelj priglaša povrnitev plačila stroškov, in sicer 50 točk za sestavo zahtevka za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, materialni stroški 2%, povečano za DDV.

Naročnik je z dopisom, z dne 15.03.2005 ter z dopisom, dne 04.04.2005, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.
Naročnik tudi predlaga, da vloženi zahtevek za revizijo postopek zadrži le deloma. Ker je naročnik dne 11.03.2005 prejel tudi vlagateljevo zahtevo za izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila in zahtevo za vpogled v celotno ponudbeno dokumentacijo obeh ponudnikov. Naročnik bi želel izdati dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila in vlagatelju omogočiti vpogled v celotno ponudbeno dokumentacijo obeh ponudnikov. Naročnik navaja, da tudi, če se zahtevek za revizijo zavrne, obstaja verjetnost, da naročnik prejme nov zahtevek za revizijo na podlagi izdanega obrazloženega obvestila o oddaji javnega naročila. Po navedbah naročnika ima veljavno pogodbo za čiščenje prostorov do maja 2005 in bi v primeru, da jim začne teči rok za vložitev zahtevka za revizijo glede dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila že pred izdajo sklepa glede tega zahtevka za revizijo, lahko izpeljali razpis do izteka veljavne pogodbe (v primeru, da bi bila ta in morebitni novi zahtevek za revizijo zavrnjena kot neutemeljena).

Naročnik je v prilogi dopisa, z dne 22.03.2005, Državni revizijski komisiji posredoval mnenje vlagatelja, v zvezi z naročnikovim predlogom, da vloženi zahtevek za revizijo postopek zadrži le deloma. Vlagatelj v dopisu, z dne 21.03.2005, navaja, da bo v primeru, da naročnik izda dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila, sam prisiljen vložiti nov zahtevek za revizijo, in sicer kljub temu, da izid prvega revizijskega postopka še ne bo znan. Vlagatelj dodaja, da sam, v kolikor bo zahtevku za revizijo ugodeno, drugega zahtevka za revizijo ne bo vložil, saj bo postopek oddaje javnega naročila že razveljavljen. Po mnenju vlagatelja bi izdaja dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila tako naročniku, kot tudi ponudnikom povzročila dodatne stroške, ki morda niti niso potrebni, delna nesuspenzivnost pa je v nasprotju z načelom ekonomičnosti.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavka 23. člena ZRPJN in drugim odstavkom 11. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Uvodoma je potrebno zavrniti navedbe naročnika, ki se v procesnem smislu sklicuje na določilo petega odstavka 12. člena ZRPJN in trdi, da je vlagatelj navedbe iz zahtevka za revizijo podal formalno prepozno. Peti odstavek 12. člena ZRPJN določa, da vlagatelj po prejemu odločitve o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je bil ali bi mu moral biti znan pred prejemom te odločitve naročnika. Iz poteka predmetnega postopka oddaje javnega naročila izhaja, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo dne 01.03.2005, odločitev o oddaji javnega naročila pa je vlagatelj prejel šele dne 02.03.2005, kot je razvidno iz potrjene poštne povratnice. Ob takšnem dejanskem stanju vlagatelja pri vložitvi zahtevka za revizijo ni mogoče omejiti s prekluzivnim rokom iz petega odstavka 12. člena ZRPJN, ampak je potrebno pravočasnost očitkov iz njegovega zahtevka za revizijo presojati na podlagi splošnega pravila iz prvega odstavka 12. člena ZRPJN.

Ob navedenem Državna revizijska komisija dodaja, da je naročniku v revizijskem postopku načeloma dopuščeno dokazovati, da je sama odločitev o dodelitvi naročila prešla v poslovno sfero vlagatelja že pred vročitvijo le-te, vendar pa naročnik v revizijskem postopku tega ne dokazuje. Ni pa mogoče slediti navedbam naročnika, da se je vlagatelj z odločitvijo o dodelitvi naročila seznanil že na javnem odpiranju ponudb, saj sama vsebina zapisnika o odpiranju ponudb ne izkazuje, da je oddana ponudba tudi v resnici pravilna. Na javnem odpiranju se v zvezi s predloženimi dokumenti ugotavlja le, ali so določeni dokumenti v ponudbi predloženi ali ne, ne pa tudi preverja ali so predloženi dokumenti skladni z zahtevami iz razpisne dokumentacije (podobno Državna revizijska komisija v sklepu, št. 018-96/03). Že iz same definicije pravilne ponudbe iz 13. točke 3. člena ZJN-1 ("tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije"), je mogoče razbrati, da pravilnosti ponudb ni mogoče ugotavljati na samem javnem odpiranju ponudb, ampak šele v postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb. Državna revizijska komisija se sicer strinja z naročnikom, da je bil vlagatelj s tem, ko je podpisal izjavo, da sprejema pogoje razpisne dokumentacije, s temi pogoji seznanjen in je z njimi soglašal, vendar pa podpis izjave ne pomeni odpovedi pravici do pravnega varstva.

Ob meritorni presoji zahtevka za revizijo se je Državna revizijska komisija najprej osredotočila na vlagateljevi navedbi, da pri določitvi pogoja, da mora ponudnik izkazati najmanj en referenčni posel v zadnjih treh letih ter pri merilu "reference čistilnega osebja za čiščenje v primerljivih objektih", naročnik ni določil vrednostnega praga glede površine referenčnega objekta. Državna revizijska komisija ob vpogledu v razpisno dokumentacijo ugotavlja, da iz navedenih očitkov ni razvidna kršitev pravil javnega naročanja. Naročnik je večinoma avtonomen pri oblikovanju določil razpisne dokumentacije, zato ZJN-1 načeloma ne posega v določanje potreb naročnika, na podlagi katerih le-ta opredeli posamezne elemente predmeta javnega naročila. V domeni naročnika je, da določi, katera in koliko meril oziroma pogojev bo določil in uporabil, kakšne vrednostne uteži oziroma pragove jim bo pripisal in na kakšen način jih bo uporabil. Posamezna določila razpisne dokumentacije in način ocenjevanja oziroma izpolnjevanja le-teh pa ne smejo biti določeni tako, da bi jim bilo mogoče očitati neupravičeno diskriminatornost do posameznih ponudnikov, kar pa ni predmet izpodbijanja v zahtevku za revizijo. Državna revizijska komisija se tako ne strinja z vlagateljem, da naročnik s tem, ko je pri oblikovanju spornega pogoja kot vrednostni prag določil čiščenje v "primerljivih objektih", vrednostnega praga ni določil oziroma da je ta določen arbitrarno, zato je obravnavano vlagateljevo navedbo zavrnila kot neutemeljeno. Na enako stališče se je bilo potrebno postaviti tudi glede določitve merila "reference čistilnega osebja za čiščenje v primerljivih objektih".

V zvezi z očitkom morebitne arbitrarnosti presoje merila reference Državna revizijska komisija ugotavlja, da je le-ta v tej fazi postopka revizije (pred izdajo odločitve o oddaji naročila) preuranjen ter da bo vlagatelj morebitno naknadno nezakonito ocenjevanje po tem merilu lahko izpodbijal po prejemu odločitve o oddaji naročila. Smiselno to velja tudi za ocenjevanje po pogoju "čiščenje primerljivega objekta". Podobno je potrebno ugotoviti tudi glede pogoja reference (obrazec OBR-BO2), pri katerem mora pogodbeni partner ponudnika oceniti z ocenami: a) zelo zadovoljni, b) zadovoljni in c) nismo zadovoljni ter glede naročnikove zahteve, da morajo ponudniki navesti podatke o že sklenjenih pogodbah na področju javnega naročila, ki časovno sovpadajo z rokom izvedbe javnega naročila (obrazec B01). Državna revizijska komisija se sicer lahko strinja z vlagateljem, da so tako postavljeni pogoji nesmiselni (čeprav že sama izpolnitev obrazcev predstavlja zahtevo razpisne dokumentacije), kolikor naročnik ni določil, kako bo upošteval morebitne "negativne" ocene pogodbenih partnerjev pri posameznih ponudnikih oziroma kako bo presojal dokazila glede zasedenosti kapacitet, vendarle pa takšno oblikovanje pogojev samo po sebi še ni nezakonito. Glede na zgoraj citirano določilo pravilne ponudbe Državna revizijska komisija povzema, da se bo morebitno sankcioniranje izpolnitve obrazcev lahko izpodbijalo po opravljeni fazi ocenjevanja ponudb.

Pri presoji utemeljenosti navedbe, ki se nanaša na merilo cena, katero naj bi sililo ponudnike, da ponudijo cene, ki so tako nizke, da po poplačilu vseh materialnih stroškov preostanek zneska ne zadostuje niti za minimalne mesečne bruto plače zaposlenim delavcem, Državna revizijska komisija ugotavlja, da ZJN-1 na nobenem mestu ne prepoveduje oblikovanja merila cena na ta način. še več; smisel javnega naročanja je ravno pridobitev javnega naročila glede na vnaprej predvidena merila (ekonomsko najugodnejša ponudba oziroma najnižja cena), ob izpolnjevanju vseh zahtev razpisne dokumentacije. Sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila je tako stvar poslovne odločitve ponudnika, ki je zainteresiran za pridobitev posameznega naročila.

Glede vlagateljeve navedbe, da naročnik ni objavil enakih meril v objavi razpisa in v razpisni dokumentaciji, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je le-ta neutemeljena. Naročnik je v objavi javnega razpisa (točka B1) predvidel dve merili, in sicer: merilo cena - 80% ter reference 20%. V razpisni dokumentaciji naročnik ni določil drugih meril, prav tako pa jim ni pripisal drugačnih uteži kot v objavi razpisa. Samo pravilo v razpisni dokumentaciji, da bo v primeru, da dva ali več ponudnikov zbere enako število točk, izbran ponudnik, ki bo za izvedbo posla predvidel več delavcev, kot je bilo zahtevanih (torej nad 50), če pa po tem še vedno ne bo mogoče določiti najugodnejšega ponudnika, bo izbran tisti, ki bo ponudil najnižjo ceno, ne predstavlja novega merila, ki ne bi bilo zajeto že v objavi razpisa, pač pa kot tako zgolj preprečuje arbitrarnost izbire ponudb v primeru pridobitve enakega števila točk, zato v tem delu naročniku ni mogoče očitati kršitve prvega odstavka 50. člena ZJN-1.

Ne drži tudi vlagateljeva navedba, da je naročnik kršil 41. člen ZJN-1, ko je v objavi razpisa predvidel, da morajo ponudniki predložiti potrdilo banke, da ponudnikov transakcijski račun v preteklih 6 mesecih ni bil blokiran, v razpisni dokumentaciji pa tega dokazila ni zahteval. Naročnik je v splošnem delu razpisne dokumentacije, pod točko "C. Dokazila o izpolnjevanju obveznih pogojev za udeležbo" določil, da ponudnik svojo finančno in poslovno sposobnost dokazuje z listinami, in sicer (pod C07, točka 4, str. 4) s potrdilom poslovne banke, da ponudnik v zadnjih šestih mesecih ni imel blokiran transakcijski račun in s potrdilom o razvrstitvi v bonitetni razred. S tem je naročnik torej vnesel obravnavan pogoj iz objave javnega razpisa v razpisno dokumentacijo. Dodati gre, da je naročnik v obrazcu C07, pod točko 4, zahteval samo potrdilo poslovne banke o razvrstitvi v bonitetni razred, vendarle pa je po mnenju Državne revizijske komisije navedeno nedoslednost razpisne dokumentacije (v tem delu) mogoče odpraviti s smiselno uporabo metod (logične) razlage. Ob navedenem velja dodati, da bi vlagatelj, z namenom razjasnitve posameznih, zanj spornih določil razpisne dokumentacije, lahko od naročnika zahteval dodatna pojasnila v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZJN-1.

V zvezi z navedbo vlagatelja, da naročnik, v nasprotju z določbo 6. člena Odredbe, v razpisni dokumentaciji ni zahteval predložitve poročila pooblaščenega revizorja, ki potrjuje, da ima ponudnik za razpisano javno naročilo po svojih knjigovodskih podatkih izkazano, da je do datuma revizorjevega poročila, ki ne sme biti starejše od 15 dni pred dnevom oddaje ponudbe na podlagi razpisa javnega naročila, poravnal vse svoje zapadle obveznosti do dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov, Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni utemeljena. Kot izhaja iz Odredbe, le-ta zavezuje javne naročnike pri oddaji javnih naročil investicijskih del. Ker je predmet tega javnega razpisa storitev čiščenja prostorov, ki kot taka ne predstavlja investicije (kot pogoj za osebno veljavnost Odredbe), Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ni mogoče očitati opustitve določitve pogoja iz 6. člena Odredbe v razpisno dokumentacijo.

Drugi odstavek 65. člena ZJN-1 določa, da mora naročnik objaviti javni razpis in druge objave v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, če je ocenjena vrednost javnega naročila enaka ali presega vrednost, določeno za posamezne vrste javnih naročil. Objava javnega razpisa je tisto izhodišče v postopku oddaje javnega naročila, ki omogoča potencialnim ponudnikom, da pričnejo z aktivnostmi, potrebnimi za sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila. Ker vrednost predmetnega javnega naročila (ocenjena vrednost je 550.000.000,00 SIT) presega vrednost, določeno v 95. členu ZJN-1, nad katero so naročniki dolžni objaviti javno naročilo za storitve v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, je naročnik dolžan objaviti javni razpis tudi v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti. Iz odstopljene dokumentacije izhaja, da je naročnik dne 20.01.2005 (obvestilo je bilo odposlano dne 17.01.2005) objavil javni razpis (Obvestilo o javnem naročilu) v Uradnem listu Evropskih skupnosti, št. 14/2005, pod št. objave 13292-2005, zato je bilo potrebno obravnavano vlagateljevo navedbo zavrniti kot neutemeljeno.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Iz besedila prvega in drugega odstavka 11. člena ZRPJN je razvidno, da je zakonodajalec kot osnovno pravilo določil suspenzivnost zahtevka za revizijo. Temeljno pravilo zakona je torej, da vloženi zahtevek zadrži vse nadaljnje aktivnosti naročnika v zvezi z oddajo konkretnega javnega naročila, medtem ko je možnost za morebitno odločitev o nesuspenzivnosti zahtevka za revizijo pridržana le za izjemne (v danih okoliščinah posameznega primera posebej utemeljene) primere. ZRPJN ne pojasnjuje, katere okoliščine opravičujejo, da se zahtevku za revizijo odvzame suspenzivni učinek, ampak določa le, da Državna revizijska komisija pri odločanju o predlogu naročnika upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila.

V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni navedel razlogov, na podlagi katerih bi lahko utemeljeno sprejela sklep po drugem odstavku 11. člena ZRPJN. Iz obrazložitve naročnikovega predloga in ostale razpoložljive dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila namreč ne izhaja, da bi bile podane posebne ali izredne okoliščine, ki opravičujejo nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila vkljub vloženemu zahtevku za revizijo, vsekakor pa okoliščine, na katere se v obravnavanem primeru sklicuje naročnik, niso pogojene z objektivnimi razlogi, katerih naročnik ne bi mogel vnaprej predvideti in/ali z njimi računati, temveč so posledica njegovega ravnanja.

V predmetnem predlogu o nezadržanju nadaljnjih aktivnosti naročnika le-ta predlaga, da mu Državna revizijska komisija dovoli izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila in zahteve za vpogled v celotno ponudbeno dokumentacijo obeh ponudnikov. Državna revizijska komisija opozarja, da so formalni postopki oddaje javnih naročil lahko dolgotrajni ter da se v praksi pogosto zavlečejo v daljše časovno obdobje. Vendar pa so po drugi strani v teh postopkih ravno zaradi njihove formalnosti posamezna dejanja vezana na z zakoni predpisane roke, zaradi česar je te roke mogoče in potrebno upoštevati že pri samem načrtovanju izvedbe posameznega javnega naročila. Naročnik je tako mogel in moral računati s tem, da utegne biti (tudi) v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila vložena zahteva za pravno varstvo. Razlogi, s katerimi naročnik utemeljuje svoj predlog, torej po mnenju Državne revizijske komisije ne predstavljajo izjemnih in nepredvidljivih okoliščin, pač pa zadeva vprašanje pravočasnega oblikovanja in koordinirane izvedbe poslovnih načrtov naročnika (načrt nabav ipd.) in se posledično nanaša na pravočasno izvedbo postopka oddaje javnega naročila, kar pa v celoti sodi v domeno naročnika. Državna revizijska komisija sicer dopušča možnost, da utegnejo zaradi zadržanja postopka oddaje javnega naročila zanj nastati določene škodljive posledice, vendar obenem poudarja, da le-teh ni mogoče pripisati dejstvu, da je bila v obravnavanem postopku (v skladu z zakonom) vložena zahteva za pravno varstvo, ampak kvečjemu ravnanju samega naročnika, zaradi česar tudi možnost nastanka morebitnih škodnih posledic ne more predstavljati podlage za sprejem predlagane odločitve v skladu z drugim odstavkom 11. člena ZRPJN.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

Vlagatelj je skladno z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je potrebno zavrniti tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 3. točko izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 07.04.2005

Predsednik senata
Dr. Aleksij Mužina
predsednik Državne revizijske komisije


Vročiti:
- Psihiatrična klinika Ljubljana, Studenec 48, Ljubljana
- Odvetnik Aleš Avbreht, Slomškova ulica 12a, Ljubljana
- DIW Service d.o.o., Puhova 15, Maribor
- Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran