Na vsebino
EN

018-037/2005 Klinični center Ljubljana

Številka: 018-037/05-33-308
Datum sprejema: 24. 3. 2005

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur.l. RS, štev. 78/99, 90/99,110/02 in 42/04; v nadaljevanju: ZRPJN) po članu Jožefu Kocuvanu v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za nakup strojne in programske opreme za masovno elektronsko arhiviranje dokumentov z izdelavo varnostnih kopij dokumentov na mikrofilm in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje Comtech d.o.o., Prušnikova ul. 95, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Klinični center Ljubljana, Zaloška 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 24.3.2005

odločila:

Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi postopek oddaje javnega naročila za nakup strojne in programske opreme za masovno elektronsko arhiviranje dokumentov z izdelavo varnostnih kopij dokumentov na mikrofilm, objavljen v Ur.l. RS, štev129/04, pod štev. objave Ob-32931/04.

Obrazložitev:

Naročnik je v Uradnem listu RS, štev. 129/04 objavil javni razpis za oddajo javnega naročila za masovno elektronsko arhiviranje dokumentov z izdelavo varnostnih kopij dokumentov na mikrofilm.

Vlagatelj je še pred javnim odpiranjem ponudb zahteval revizijo postopka oddaje javnega naročila. V zahtevku za revizijo vlagatelj trdi, da je za pokritje naročnikovih potreb v tem javnem razpisu mišljena natančno določena strojna in programska oprema, znanega proizvajalca Kodak. Po vlagateljevem prepričanju so v splošnih pogojih razpisa eden za drugim nanizani pristranski pogoji, za katere je vlagatelj prepričan, da v Sloveniji gotovo ne obstaja noben ponudnik, ki bi tem zahtevam ugodil, razen podjetja Mikrocop d.o.o., Ljubljana. Svojo trditev vlagatelj utemeljuje z naslednjimi dejstvi:
Vlagatelj trdi, da so v razpisni dokumenataciji na strani 21 natančno opisane lastnosti, ki naj bi jih imel skener za skeniranje dokumentov v arhivski sistem, pri čemer je iz nanizanih zahtev naročnika po določenih lastnostih po vlagateljevem mnenju popolnoma jasno, da gre za skener proizvajalca Kodak. Vlagatelj dalje trdi, da so v razpisni dokumenataciji na strani 22 natančno opisane lastnosti, ki naj bi jih imela programska oprema, ki bo podprla delovanje omenjenega skenerja in zajem dokumentov, iz česar je po njegovem mnenju prav tako razvidno, da si je naročnik že izbral specifično strojno in tudi programsko opremo Kodak ter arhivski sistem določenega proizvajalca. Vlagatelj trdi tudi, da je naročnik v razpisni dokumenataciji na strani 23 natančno opisal arhivski zapisovalec elektronskih dokumentov na mikrofilm in njemu pripadajočo programsko opremo, ki prav tako odgovarja samo produktu proizvajalca Kodak, in sicer tip i 9610 Series writer. V nadaljevanju vlagatelj predstavlja še kriterije javnega razpisa, ki ga kot potencialnega ponudnika že vnaprej izločijo in zaradi katerih je dobil občutek, da je javni razpis "prilagojen" točno določenemu ponudniku. Vlagatelj navaja zahtevo na strani 20 (priloga) razpisne dokumentacije, kjer naročnik zahteva, da mora ponudnik priložiti originalen prospekt ponujene opreme ter se sprašuje, kakšna je razlika pri opremi in njenem delovanju, če je prospekt v papirni obliki, fotokopija ali izpis iz elektronske oblike. Dalje vlagatelj navaja zahtevo po predložitvi certifikata proizvajalca strojne opreme iz katerega je razvidno, da je ponudnik njegov uradni pooblaščeni servisni partner in zaključuje, da glede na strojno in programsko opremo, za katero je naročnik navedel tipične lastnosti Kodakovih produktov, nobeden izmed drugih ponudnikov v Sloveniji razen podjetja Mikrocop d.o.o. ne more ugoditi navedeni naročnikovi zahtevi. Vlagatelj opozarja tudi na naročnikovo zahtevo, da potrebuje dve referenčni postavitvi ponujene rešitve v Sloveniji ter se sprašuje, zakaj mora biti referenčen ogled na voljo zgolj v Sloveniji. Vlagatelj zahteva, da se razpis razveljavi in pripravi nov, ki bo dopuščal nastop širšem krogu podjetij in ne samo konkurenčnemu podjetju.

Naročnik je s sklepom štev. 01-470/8-04 z dne 25.1.2005 zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik zavrača trditve vlagatelja in poudarja, da je njegova želja prenoviti sistem arhiviranja tako, da bo dokumentacija shranjena in dostopna v elektronski obliki ter posneta na mikrofilmu, ker pa gre pretežno za medicinsko dokumentacijo, ki je za naročnika zelo pomembna, so temu primerne tudi zahteve za strojno in programsko opremo. Glede strokovnih zahtev skenerja, navedenih na strani 21 razpisne dokumentacije, naročnik meni, da so ustrezne glede na veliko količino dokumentacije, ki jo mora obdelati. Naročnik navaja, da so osnovne zahtevane karakteristike opredeljene glede na različne velikosti (do A3- temperaturni listi) in debelino dokumentov, pri čemer izhaja iz dejstva, da je dokumentacija precej stara in poškodovana, zaradi česar mora skener omogočati tudi zanesljiv transport le-te. Naročnik dodaja, da avtomatizacija procesa narekuje zahtevo po avtomatskem podajalniku in senzorju kontrole v primeru hkratnega potega dveh dokumentov. Po naročnikovem mnenju iz navedenega sledi, da je očitek, da zahtevanim karakteristikam ustreza samo skener enega proizvajalca neutemeljen, saj po informacijah s katerimi razpolaga naročnik, tem zahtevam ustreza več različnih skenerjev (Fujitsu, Canon, Kodak, Agfa, Staude in drugi). Naročnik tudi zanika, da bi na strani 22 razpisne dokumentacije strokovne zahteve napisal na kožo enega ponudnika. S tem v zvezi naročnik navaja, da mora programska oprema za elektronski zajem zadostiti zahtevam za čimbolj uspešno avtomatizacijo procesa, predvsem zaradi velike količine dokumentov, in da mora omogočati prednastavitve vseh parametrov ter s tem omogočati oziroma zagotoviti naročniku preprost in hiter proces ter ekonomičnost delovanja. Po podatkih s katerimi razpolaga naročnik, na trgu obstaja več proizvajalcev (Kofax Ascent Capture, Anydoc, Kodak Capture, Enflow Integra...). V zvezi z zahtevami na strani 23 (Aarhivski zapisovalec elektronskih dokumentov na mikrofilm in pripadajoča programska oprema) naročnik pojasnjuje, da mora trenutno vso dokumentacijo snemati na mikrofilm in zraven posneti še varnostno kopijo ter da bo tak postopek ohranil tudi v prihodnosti, zaradi kompatibilnosti z obstoječo opremo (čitalci) pa mora format filma ostati enak (16 mm). Naročnik zaradi pomembnosti dokumentov s katerimi razpolaga in ekonomičnosti zahteva, da se snema tudi varnostna kopija. Tudi tukaj naročnik razpolaga z informacijami, da opremo proizvaja več podjetij (Staude, Kodak ...). Naročnik poudarja, da opisane zahteve programske opreme za arhiviranje izhajajo iz zahteve delovnega procesa arhiviranja naročnika, pri čemer mora oprema omogočati uporabo naročnikove obstoječe programske opreme (MS SQL, Oracle, delovanje na postajah s sistemom Windows), ustrezati pa mora tudi vsem zahtevam modernega arhivskega sistema, ki zajema revizijsko sled, retenzijska pravila, dokumentacijo na različnih lokacijah. Naročnik ponovno poudarja, da na trgu obstaja več različnih programskih rešitev (Global360 Kovis, Kodak Indoc..). Naročnik vztraja tudi pri zahtevi, ki se nanaša na predložitev originalnega prospekta ponujene opreme, saj so originalni prospekti najbolj pregledni, kopije prospektov pa so velikokrat slabe in ima naročnik težave pri pregledu le teh. Naročnik utemeljuje zahtevo za certifikat proizvajalca strojne opreme iz katere izhaja, da je ponudnik njegov uradni pooblaščeni servisni partner s tem, da certifikat zagotavlja da ima ponudnik lastne šolane kadre za vzdrževanje. Certifikat je za naročnika garancija, da ima ponudnik neposreden dostop do virov znanja, do kataloga rezervnih delov, ki omogoča hitro oskrbo v zahtevanem odzivnem roku (24 ur od prijave napake). Zahteve po referenčni postavitvi v Republiki Sloveniji, naročnik utemeljuje s tem, da je ogled rešitve in preverjanje ustreznih funkcionalnosti v Sloveniji lažja ter bistveno cenejša, kot potovanje v tujino, s čimer ponudnik dokaže, da ima lastne izkušnje pri postavitvi sistema, kar pomeni manj težav pri implementaciji in posledično tudi manjše zagonske stroške naročnika. Ob navedenem naročnik zaključuje, da je zanj relevantno kje ta referenčna postavitev deluje (RS).

Naročnik je na podlagi 1. odstavka 17. člena ZRPJN vlagatelja pozval, da mu najkasneje v treh dneh od prejema sklepa pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 26.1.2005 naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je dne 31.1.2005 odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 7.2.2005 naročnika zaprosila, naj ji skladno z 2. odstavkom 21. člena ZRPJN posreduje manjkajočo dokumentacijo (potrdilo o plačilu revizijske takse). Naročnik je še istega dne po telefaxu posredoval manjkajočo dokumentacijo.

Državna revizijska komisija je zaradi razjasnitve dejanskega stanja, dne 11.2.2004 organizirala ločena sestanka s predstavniki vlagatelja in naročnika, na katerem sta ji obe stranki skladno z 2. odstavkom 21. člena ZRPJN posredovali dodatna pojasnila.

Državna revizijska komisija je dne 18.2.2005 sprejela sklep, s katerim je za izdelavo strokovnega mnenja imenovala g. Igorja Dimnika iz Ljubljane. Z istim sklepom je Državna revizijska komisija vlagatelju naložila, da mora založiti predujem za izdelavo strokovnega mnenja in predložiti potrdilo o vplačilu predujma

Vlagatelj je dne 23.2.2005 predložil potrdilo o plačilu predujma.

Dne 23.2.2005 je Državna revizijska komisija prejela naročnikov dopis štev. 01-470/11-04, v katerem je naročnik navedel, da je imenovani strokovnjak direktor podjetja v zasebni lasti, ki je po kriterijih Gospodarske zbornice Slovenije malo podjetje v zasebni lasti ter se ukvarja s pridobitno dejavnostjo s področja informatike, zaradi česar po naročnikovem mnenju obstaja potencialna možnost vezanih interesov. Državna revizijska komisija se je strinjala z mnenjem naročnika, zaradi česar je preklicala imenovanje g. Igorja Dimnika ter s sklepom z dne 7.3.2005 kot strokovnjaka imenovala g. Tineta Petkovška, štajerska cesta 18, Ljubljana (v nadaljevanju: strokovnjak).

Državna je revizijska komisija je dne 8.3.2005 strokovnjaku posredovala vso relevantno dokumentacijo za izdelavo strokovnega mnenja.

Državna revizijska komisija je strokovno mnenje prejela dne 17.3.2005 in ga posredovala vlagatelju in naročniku ter ju pozvala, naj ji najkasneje do 23.3.2005 pisno sporočita svoje morebitne pripombe.

Naročnik je z dopisom z dne 22.3.2005, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 24.3.2005 podal svoje pripombe na strokovno mnenje.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, pridobljene dodatne dokumentacije, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter ob upoštevanju pridobljenega strokovnega mnenja, je Državna revizijska komisija v skladu s 1. odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je morala v obravnavanem primeru presoditi o vlagateljevi trditvi o tem, da je naročnik v tehničnem delu razpisne dokumentacije predmet javnega naročila opisal na takšen način, da je za pokritje naročnikovih potreb mišljena natančno določena strojna in programska oprema proizvajalca Kodak, ki jo (ob upoštevanju treh spornih zahtev, navedenih pod točkami 1, 4 in 5 na strani 20 razpisne dokumentacije) lahko dobavi le v naprej znani ponudnik. Glede na povsem nasprotujoče si trditve vlagatelja in naročnika o pravo relevantnih dejstvih (opisi predmeta javnega naročila na straneh 20 do 24 razpisne dokumentacije), se je Državna revizijska komisija pri presoji dejanskega stanja v celoti oprla na pridobljeno strokovno mnenje, ki ga skrajšanega povzema v nadaljevanju.

Pri presoji strokovnega mnenja je Državna revizijska komisija v skladu z določilom 2. odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa, da Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo, ugotovitve strokovnjaka upoštevala le v tistem delu, ki se neposredno nanaša na očitke vlagatelja v revizijskem zahtevku.

Strokovnjak v svojem mnenju z dne 12.3.2005 uvodoma ugotavlja, da je naročnik pripravil razpisno dokumntacijo predvsem, vendar ne izključno, na osnovi specifikacij, ki jih je uspel razbrati iz prospektov opreme Kodak in podjetja Mikrocop. Pri tem je naročnik po strokovnjakovem mnenju vire podatkov za razpis v razpisni dokumentaciji spretno skril z nekaterimi dodatnimi ali spremenjenimi zahtevami ter delno spremenjeno terminologijo, zaradi česar po strokovnjakovem mnenju ni mogoče trditi, da je razpis pisan "na kožo", je pa zelo verjetno, da je imel naročnik namen kupiti omenjeno opremo. Strokovnjak tudi opozarja, da v "splošnih zahtevah" na 20. strani razpisne dokumentacije naročnik v bistvu zahteva od ponudnika, da je ta hkrati tudi integrator in vzdrževalec dobavljene opreme z zalogo vseh rezervnih delov, prisoten vsaj tri leta na tem področju in da ima referenčne inštalacije on sam, ne pa njegov principal, kar po strokovnjakovem mnenju niso logične zahteve. Glede na tehnične zahteve razpisne dokumentacije strokovnjak meni, da tak razpis ne more uspeti, saj v nekaterih primerih (npr. skener dokumentov) sploh ni možno najti opreme, ki bi povsem zadovoljevala kriterije razpisa.

V nadaljevanju strokovnjak podaja svoje ugotovitve v zvezi s tremi spornimi zahtevami na 20. strani razpisne dokumentacije:

V zvezi z zahtevo pod točko 1 ("Ponudnik mora priložiti originalen prospekt ponujene opreme") strokovnjak navaja, da se ponudniki v poslovni praksi, zlasti, ko gre za računalniško opremo, praviloma sklicujejo na WEB naslove, kjer je možno dobiti najbolj ažurne in najbolj popolne podatke o ponujeni opremi.

Sporna zahteva pod točko 4 ("Certifikat proizvajalca strojne opreme, iz katerega je razvidno, da je ponudnik njegov pooblaščeni servisni partner") je po strokovnjakovem mnenju nesmiselna, saj nikakor ni nujno, da je prodajalec opreme hkrati tudi serviser opreme. Strokovnjak opozarja, da ima proizvajalec praviloma na določenem območju enega generalnega zastopnika, ki je običajno usposobljen tudi za servisiranje in podporo (pa še to ni nujno, da za vse vrste stojne in programske opreme), pogodbenih prodajalcev pa je ponavadi več. Po strokovnjakovem mnenju naročnik lahko le zahteva (celo pod posebno garancijo) strokoven servis v določenem roku (kar je tudi navedeno v 7. točki). Strokovnjak meni, da zahteva po lokaciji servisa v Sloveniji ni smiselna, če so izpolnjeni pogoji o odzivnem času in času za odpravo napake.

V zvezi s sporno zahtevo pod točko 5 ("Pogoj sta dve /2/ referenčni postavitvi ponujene rešitve v Sloveniji z izpolnjenimi naslednjimi zahtevami: â??.") strokovnjak zlasti opozarja na precej zahtevno specifikacijo referenčnih postavitev (zahteve, ki se tičejo minimalne količine obdelanih dokumentov, zahtevane funkcionalnosti postavljene programske opreme itd) ter se sprašuje, ali je v Sloveniji sploh že inštaliran primerljiv sistem.

Iz strokovnega mnenja so dalje razvidne ugotovitve strokovnjaka, ki se nanašajo na sporne specifikacije predmeta javnega naročila na straneh 21., 22., 23. in 24. razpisne dokumentacije ("Zahteve za celoto"):

V zvezi s specifikacijami na 21. strani razpisne dokumentacije ("Skener dokumentov") strokovnjak na podlagi primerjave tehničnih specifikacij, naknadno predloženih pojasnil in informacijskih materialov naročnika ter podatkov, ki jih je moč dobiti na spletu, zaključuje, da je naročnik zbral najvišje oziroma vsaj zelo visoke zahteve glede na prospektni material različnih proizvajalcev in jih postavil kot pogoj. Strokovnjak navaja, da za vsakega od navedenih skenerjev, na katere se sklicuje naročnik (priloženi informacijski material, pridobljen na sestanku z naročnikom dne 11.2.2004), obstaja vsaj kakšna neizpolnjena zahteva iz razpisa. Razpisnim pogojem po strokovnjakovem mnenju ne ustreza niti model Kodak 3500 niti zmogljivejše verzije Kodak-vih skenerjev. Strokovnjak tudi dodaja, da sam ni uspel najti skenerja, ki bi zadostil vsem zahtevam iz razpisne dokumentacije ter v nadaljevanju mnenja navaja konkretne pripombe na specifikacije, zapisane v 2., 3., 7., 8., 9. in 15. alinei.

V zvezi s specifikacijami na 22. strani razpisne dokumentacije ("Programska oprema za elektronski zajem dokumentov - podpora delovanju skenerja") strokovnjak meni, je naročnik tako kot pri skanerju povzel najvišje zahteve različnih proizvajalcev in med drugim tudi take, ki se pojavljajo pri Kodakovi oz Mikocop-ovi programski opremi. Strokovnjak dodaja, da je verjetno, da to opcijo ponujajo tudi drugi proizvajalci prog. opreme, vendar ni eksplicitno navedena oz. je uporabljena drugačna terminologija, kar v konkretnem primeru res zelo moti - uporabljena terminologija je povzeta iz Mikrocop-ove specifikacije.

V zvezi s specifikacijami na 23. strani razpisne dokumentacije ("Arhivski zapisovalec elektronskih dokumentov na mikrofilm in pripadajoče programske opreme") strokovnjak ugotavlja, da med specifikacijami ni zahtevana minimalna življenska doba mikrofilma, kar bi bilo smiselno, so pa navedene nekatere druge - tipično manj pomembne zahteve, ki po njegovem mnenju v tem primeru res kažejo na dejstvo, da se je naročnik pri pripravi razpisa zgledoval po Kodakovi opremi.

V zvezi s specifikacijami na 24. strani razpisne dokumentacije ("Programska oprema za arhiviranje elektronskih dokumentov na strežniku") strokovnjak navaja, da je predvsem v tem delu mnenja, da se je naročnik zgledoval po specifikacijah Kodakove in/oz. Mikrocop-ove opreme, saj je tehnične specifikacije, opisane na strani 24, res mogoče v celoti najti v prospektnem materialu Microcop-ove rešitve InDoc Document Solutions. Strokovnjak dodaja, da je seveda možno, da enako funkcionalnost lahko ponudijo tudi drugi proizvajalci s svojimi rešitvami oz. bi jo drugi proizvajalci lahko podprli, vendar pa meni, da tudi uporaba določene terminologije kaže na zgledovanje po Kodaku.

Ob vsem navedenem strokovnjak zaključuje, da je (celo ob upoštevanju možnosti, da je za posamezen del javnega naročila - skener, SW za zajem, arhivski zapisovalec in SW za arhiviranje na stržniku - možno najti tudi drugega proizvajalca razen Kodak), vendarle edina možna kombinacija, ki se pojavlja v vseh sklopih, Kodak. Strokovnjak torej zaključuje, da je ob upoštevanju naročnikove zahteve, da mora biti ponudba podana kot celota (2. točka na strani 29 razpisne dokumentacije), naročnikovim zahtevam dejansko ustreza le oprema Kodak. To pa po strokovnjakovem mnenju ob upoštevanju treh spornih "Splošnih zahtev â??" na 20. strani razpisne dokumentacije res kaže na edinega možnega dobavitelja v Sloveniji.

Državna revizijska komisija se v celoti strinja z zgoraj opisanimi ugotovitvami izvedenca, zato je skladno s 3. alineo 1. odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).

V Ljubljani, dne 24.3.2005

Jožef Kocuvan, univ.dipl.ekon.
Član Državne revizijske komisije


Vročiti:
- Comtech d.o.o., Prušnikova ul. 95, Ljubljana
- Klinični center Ljubljana, Zaloška 2, Ljubljana
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran