018-076/2005 Občina Ilirska Bistrica

Številka: 018-76/05-33-574

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04, v nadaljevanju: ZRPJN), v senatu člana Francija Kodele kot predsednika senata, člana Jožefa Kocuvana kot poročevalca senata in članice mag. Metke Cerar kot članice senata, ob sodelovanju višje svetovalke Tatjane Falout, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izvajanje prevozov v Občini Ilirska Bistrica za obdobje 2005-2009 in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje AVRIGO d.d., Nova Gorica, Kidričeva 20, Nova Gorica, ki ga zastopa odvetnica Maja Kraševec Orel, Bevkov trg 6, Nova Gorica (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Ilirska Bistrica, Bazoviška 14, Ilirska Bistrica (v nadaljevanju: naročnik), dne 23.03.2005

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 02.11.2004 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Naročnik je v Uradnem listu RS, št. 141, z dne 30.12.2004, pod št. objave Ob-37022/04, objavil javni razpis za izvajanje prevozov v Občini Ilirska Bistrica za obdobje 2005-2009.

Vlagatelj je še pred odpiranjem ponudb vložil zahtevek za revizijo (dokument, z dne 15.02.2005), v katerem uvodoma ugotavlja, da naročnik v razpisni dokumentaciji zahteva predložitev dokumentov za ugotavljanje pravilnosti ponudbe, in sicer pod točko 8 referenčno listo podjetja, ki pa je dejansko merilo in ne pogoj. Vlagatelj navaja, da takšna zahteva ni v skladu z 9. in 10. točko 3. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1) in v nadaljevanju pojasnjuje razliko med pogoji in merili. Vlagatelj meni, da je naročnik z navedenim kršil tudi prvi odstavek 5. člena ZJN-1, saj je določil diskriminatorna merila in pogoje, ki izločajo ponudnike brez objektivno opravičljivih razlogov in neupravičeno priviligirajo ponudnike ter omejujejo konkurenco. Naročnik je hkrati kršil tudi načelo gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev, saj je z opisanim namenoma zmanjšal število možnih ponudnikov.
Vlagatelj je v nadaljevanju navedel, da je naročnik v razpisno dokumentacijo zapisal, da se bodo upoštevale samo reference v vrednosti nad 50 mio SIT letno. Vlagatelj meni, da takšna zahteva ni v skladu s 4. in 5. členom ZJN-1. Vlagatelj je v nadaljevanju ponovil vse, kar je v zvezi s tem zapisal že pri predhodnem očitku.
Vlagatelj dalje navaja, da iz razpisne dokumentacije in iz objave predmetnega javnega naročila izhaja, da se variantne ponudbe ne bodo sprejemale, ter da je potrebno oddati ponudbo v celoti, čeprav je predmet obravnavanega javnega naročila razdeljen po razpisnih območjih. Vlagatelj zatrjuje, da je tudi navedena naročnikova zahteva v nasprotju s 4. in 5. členom ZJN-1 in (ponovno) navaja, da je naročnik določil diskriminatorna merila in pogoje, s katerimi izloča ponudbe brez opravičljivih razlogov, neupravičeno priviligira ponudbe in preprečuje konkurenco ter namenoma zmanjšuje oziroma omejuje število možnih ponudnikov.
Vlagatelj predlaga, da se predmetni postopek oddaje javnega naročila razveljavi. Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov v višini plačana takse (100.000,00 SIT) in 1100 odvetniških točk, povečanih za 20% DDV za sestavo revizijskega zahtevka.

Naročnik je s sklepom, z dne 01.03.2005, zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnil. Naročnik uvodoma pojasnjuje, da so zainteresirani ponudniki trikrat zaprosili za pojasnila v zvezi s predmetno razpisno dokumentacijo. Na vsa pojasnila je naročnik odgovoril in jih posredoval vsem ponudnikom. V zvezi z dokazovanjem referenc je naročnik izdal pojasnilo, z dne 17.01.2005 in z dne 18.01.2005.
Naročnik je na 10. strani razpisne dokumentacije določil, da se bodo pri vrednotenju upoštevale samo reference v vrednosti nad 50 mio SIT/letno za obdobje zadnjih 5 let. Kot izhaja (tudi) iz dodatnih pojasnil, je naročnik določil, da bo kot reference upošteval pogodbe za izvajanje prevozov v obdobju 01.01.2000 - 31.12.2004 ali potrjene reference s strani lokalne skupnosti, iz katerih bo razvidno obdobje sklenjene pogodbe ter pogodbena vrednost. Reference ponudnikov in morebitnih podizvajalcev se vrednotijo od 1 do 100 točk. Za vsako potrjeno letno referenčno pogodbo prejmejo ponudniki po 3 točke, za vsako potrjeno večletno pogodbo neodvisno od dolžine trajanja pa 5 točk, do skupno največ 100 točk.
Naročnik navaja, da ZJN-1 ne določa, katera in kakšna merila mora določiti naročnik in da hkrati dopušča naročniku, da se odloči, ali bo izkaz referenc določil kot pogoj, ali pa jih bo upošteval kot merilo. Naročnik mora pri določitvi referenc kot pogoja, upoštevati le, da je takšen pogoj sorazmeren s ciljem izvedbe javnega naročila.
Predmet javnega naročila je izvajanje prevoza potnikov na območju Občine Ilirska Bistrica v oblikah javnega linijskega cestnega prometa in posebnega linijskega cestnega prometa. Obseg prevozov mora zagotavljati vsaj minimalne zahteve, ki pokrivajo nemoten prihod in odhod osnovnošolcev in gimnazijcev. Ocenjena vrednost del z DDV znaša 70.000.000,00 SIT/ letno. Naročnik je pri določitvi vrednosti referenc, ki bodo upoštevanje pri vrednotenju, določil nižjo vrednost od ocenjene vrednosti razpisanih del. Naročnik meni, da s tem ni povzročil neupravičene diskriminatornosti ter posledično ni ravnal v nasprotju z zakonom. še posebej zaradi samega predmeta javnega naročila, ki se nanaša na prevoze šolskih otrok, je naročnik namenil večjo pozornost oblikovanju meril, ki bodo omogočila izbrati izvajalca z vsemi potrebnimi kvalitetami. Naročnik tudi meni, da je upoštevaje predmet obravnavanega javnega naročila, zahteva po predložitvi referenčne liste podjetja za najmanj zadnjih 5 let povsem sorazmerna s ciljem izvedbe javnega naročila.
Naročnik še pojasnjuje, da je v razpisno dokumentacijo zapisal, da variantnih ponudb ne bo sprejemal in da se javno naročilo ne deli na sklope. Na 14. strani razpisne dokumentacije so kot razpisna območja navedeni šolski okoliši za sedem osnovnih šol, ki se nahajajo na območju Občine Ilirska Bistrica, vendar ne v smislu variant ali v smislu delitve predmetnega javnega naročila na sklope.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 03.03.2005, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je dne 08.03.2005 Državni revizijski komisiji odstopil v odločanje zahtevek za revizijo skupaj s celotno dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu.

Državna revizijska komisija je vlagatelja dne 18.03.2005 pozvala k doplačilu takse v višini 100.000,00 SIT. Vlagatelj je takso, v zahtevani višini, doplačal dne 22.03.2005 in dne 23.03.2005 Državni revizijski komisijo posredoval potrdilo o plačilu. Vlagatelj je istega dne, poleg prvotno priglašenih stroškov, priglasil še stroške v višini (do)plačane takse (100.000,00 SIT).

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter po proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot zainteresiran ponudnik, ki je dvignil razpisno dokumentacijo, v skladu z 9. členom ZRPJN, interes za dodelitev predmetnega javnega naročila in bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in je upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Kot je razbrati iz zahtevka za revizijo vlagatelj najprej očita naročniku, da je isto okoliščino (reference) določili kot pogoj in kot merilo, pri čemer pa meri predvsem na naročnikovo odločitev o tem, da se bodo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila upoštevale le tiste reference, ki bodo presegle vrednost 50 mio SIT na leto.
Državna revizijska komisija se strinja z vlagateljem v tem, da pogojev ni mogoče enačiti z merili, saj se lahko le tista ponudba, ki izpolnjuje vse v razpisni dokumentaciji zahtevane pogoje, ocenjuje na podlagi meril. Razpisna dokumentacija je strukturirana tako da, tudi v primeru, če posamezni ponudnik po določenem merilu ne prejme vseh (ali nobene) od vnaprej predvidenih točk, je kljub temu njegova ponudba še vedno pravilna in se ne izloči iz postopka oddaje javnega naročila. Lahko pa naročnik določi, da mora biti posamezna zahteva izpolnjena v točno določenem obsegu in vrednoti le njen presežek. V prej opisani obliki, pomeni izpolnitev zahteve v, s strani naročnika predvidenem obsegu, izpolnitev pogoja, presežek pa se vrednoti v okviru vnaprej postavljenega merila. Ravno to možnost je, kot bo razvidno iz nadaljnje obrazložitve tega sklepa, v predmetnem postopku uporabil naročnik.
V obravnavanem primeru je namreč naročnik na osmi strani Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe navedel 17 dokumentov, ki jih morajo predložiti ponudniki, da se bodo štele njihove ponudbe kot pravilne in med njimi v 8. točki: "referenčno listo podjetja, najmanj za zadnjih 5 let". V fazi pojasnjevanja razpisne dokumentacije (tretji odstavek 25. člena ZJN-1) je naročnik seznanil vse ponudnike, s kakšnimi listinami bodo izpolnili predmetni pogoj, da se bo njihova ponudba štela kot pravilna. Naročnik je tako obvestil vse potencialne ponudnike, da bodo morali pod točko 8 predložiti referenčna dokazila, in sicer bodisi pogodbe za izvajanje prevozov, bodisi potrjene reference s strani lokalnih skupnosti, iz katerih bosta razvidna tako obdobje sklenjene pogodbe kot tudi pogodbena vrednost.
Naročnik je torej z izpodbijanim pogojem napovedal, da bodo morali ponudniki, da se bo njihova ponudba (v tem delu) štela kot pravilna, predložiti referenčna potrdila s področja predmeta javnega naročila (bodisi pogodbe, bodisi potrdila naročnikov) najmanj za zadnjih pet let, pri čemer pa samo izpolnitev izpodbijanega pogoja ni vezal niti na število niti na vrednost sklenjenih poslov v navedenem obdobju.

Nadalje je naročnik, na deseti strani razpisne dokumentacije zapisal, da bo pri izboru najugodnejšega ponudnika upošteval naslednja merila:

1. Ponudbeno ceno s fiksnostjo cen - 75%
2. Način predvidenih rasti cen v obdobju 2005-2009 - 5%
3. Reference ponudnika in morebitnih podizvajalcev - 10%
4. Primernost voznega parka - 10%

Državna revizijska komisija se je v smislu revizijskih navedb in v skladu z določilom drugega odstavka 19. člena ZRPJN, omejila zgolj na obravnavo tretje navedenega merila, ki ga vlagatelj v svojem zahtevku navaja kot sporno.
Merilo "Reference ponudnika in morebitnih podizvajalcev" je opisano in ovrednoteno, pri čemer je način uporabe le-tega prikazan kot sledi v nadaljevanju: "Reference ponudnikov in morebitnih podizvajalcev se vrednotijo od 1 do 100 točk, in sicer glede na obseg sklenjenih pogodb z lokalnimi skupnostmi za prevoze osnovnošolcev. Upoštevane bodo samo reference vrednosti nad 50 mio SIT/letno iz obdobja zadnjih 5 let (pogodbe sklenjene v obdobju od 01.01.2000 - 31.12.2004), ki bodo potrjene s strani lokalnih skupnosti in iz katerih bo razvidna vrsta in finančni obseg izvajanja storitve. Za vsako potrjeno letno referenčno pogodbo prejmejo ponudniki po 3 točke, za vsako potrjeno večletno pogodbo neodvisno od dolžine trajanja pa 5 točk, do največ 100 točk".
Upoštevaje zgoraj citiran način uporabe spornega merila (in naročnikova pojasnila z navedbo dokumentov, s katerimi bodo ponudniki referenčne posle izkazali) je naročnik napovedal, da bo v okviru le-tega upošteval vse letne in večletne referenčne posle (ki jih bodo ponudniki predložili bodisi kot pogodbe, bodisi kot, s strani lokalnih skupnosti potrjena referenčna potrdila), ki so bili sklenjeni v obdobju od 01.01.2000 do 31.12.2004 in kateri presegajo vrednost 50 mio SIT na leto.

Glede na vse zgoraj navedeno je torej naročnik kot pogoj zahteval (le) predložitev ustreznih referenčnih potrdil za najmanj zadnjih 5 let, točke po merilu reference pa naj bi prinašali samo tisti referenčni posli (bodisi letni bodisi večletni), ki so (bili) sklenjeni v obdobju 01.01.2000 do 31.12.2004 in ki so presegli vrednost 50 mio SIT na leto.
Navedena razlika med pogojem in merilom je razvidna tudi iz 3. točke razpisne dokumentacije (Ugotavljanje usposobljenosti, navodila o načinu prikaza podatkovâ??â??.), na strani 18, kjer je naročnik (ponovno) zapisal, da mora za ugotavljanje sposobnosti ponudnik (med drugim) dostaviti referenčno listo podjetja za najmanj zadnjih 5 let, da pa se bodo v postopku vrednotenja ponudb štele samo potrjene reference iznad vrednosti 50 mio SIT, pri čemer je navedel, da morajo biti le-te izkazane ločeno. Ponudniki bodo morali število letnih pogodb iznad 50 mio SIT in število večletnih pogodb iznad 50 mio SIT/letno (seveda v primeru, če z le-temi razpolagajo), vpisati tudi v 5. točko Obrazca ponudbe (13, 14 in 15 stran razpisne dokumentacije), le-te pa (pod zaporedno številko 8) v ponudbi prikazati ločeno od tistih referenc, ki navedene vrednosti ne dosegajo.
Povedano drugače. Ponudniki bodo, pod točko 8, na osmi strani razpisne dokumentacije v zahtevani obliki za najmanj zadnjih pet let, predložili vse potrjene referenčne posle, od katerih pa bodo točke po izpodbijanem merilu prejeli le za tiste, ki so bili sklenjeni v obdobju 01.01.2000 do 31.12.2004 ter so hkrati presegli vrednost 50 mio SIT na leto. Ponudniki pa bodo morali reference iznad vrednosti 50 mio SIT (seveda le v primeru, če z njimi razpolagajo) izkazati ločeno od referenc, ki ne dosegajo te vrednosti (torej v posebnem delu ponudbe) in jih hkrati vpisati tudi v 5. točko ponudbenega obrazca.

Ker pa se vlagatelj predvsem ne strinja z naročnikovo odločitvijo, da bo (v okviru merila "Reference ponudnika in morebitnih podizvajalcev") upošteval le reference, ki presegajo vrednost 50 mio SIT/letno, je Državna revizijska komisija v mejah revizijskega zahtevka preverila, ali je sporno merilo oblikovano v skladu z ureditvijo v ZJN-1.
ZJN-1 prepušča določitev in oblikovanje meril naročniku samemu. Pri določitvi meril je naročnik omejen le s temeljnimi načeli, ki veljajo v pravu javnega naročanja. ZJN-1 prepoveduje uporabo diskriminatornih meril, vendar pri tem samega pojma diskriminatornosti ne definira. Merilo je diskriminatorno, če ponudbe razvršča na podlagi razlogov, ki niso objektivno opravičljivi. Kateri razlogi so oz. niso objektivno opravičljivi, pa je odvisno od različnih in specifičnih okoliščin konkretnega postopka oddaje javnega naročila, ki se nanašajo tako na predmet, obseg samega posla, razmere na trgu itdâ??.. Zgolj abstraktna presoja spornega merila tako ne more odgovoriti na vprašanje o tem, ali je določeno merilo (ne)diskriminatorno, saj je mejo med še dopustnim razlikovanjem ponudb in že prepovedano diskriminacijo med njimi mogoče določiti le ob upoštevanju konkretnih in specifičnih okoliščin v vsakem posameznem primeru. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v revizijskem zahtevku ni navedel konkretnih specifičnih okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotavljati, ali je izpodbijano merilo (ne)diskriminatorno. Iz revizijskega zahtevka je mogoče razbrati le to, da se vlagatelj ne strinja z določitvijo višine vrednosti referenčnih poslov (nad 50 mio SIT), v zvezi s tem pa zgolj pavšalno navaja da je naročnik s tem izločil ponudbe brez objektivno opravičljivih razlogov. Državna revizijska komisija je tako sledila predvsem argumentaciji naročnika in ocenila, da je izpodbijano merilo dopustno, čeprav so zaradi tega lahko nekateri ponudniki v objektivno boljšem položaju, drugi pa v objektivno slabšem. Naročnik je pri predmetnem merilu nedvomno zasledoval cilj, da bo na podlagi predmetnega merila, lahko izbral ponudnika, ki bo v največji možni meri zadovoljil njegova pričakovanja pri izvajanju predmetnega javnega naročila. S predmetnim javnim naročilom se mora namreč zagotavljati nemoten in varen prevoz otrok iz sedmih osnovnih šol ter gimnazijcev iz enotne gimnazije v Ilirski Bistrici. Pri tem je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da je naročnik pri določitvi višine vrednosti referenc, ki se bodo upoštevale v postopku ocenjevanja ponudb, določil nižjo vrednost od ocenjene vrednosti v tem postopku oddaje javnega naročila (s slednjo so bili v razpisni dokumentaciji seznanjeni vsi ponudniki).
V obravnavanem primeru pa je pomembno zlasti dejstvo, da že izvedeni referenčni posli ponudnikov, v vrednosti nad 50 mio SIT, ne predstavljajo zahteve v smislu 10. točke 3. člena ZJN-1 (pogoj, brez katerega sploh ni mogoče konkurirati na predmetnem razpisu), ampak le merilo v smislu 9. točke 3. člena ZJN-1. Predložena dokazila o opravljenih referenčnih poslih se v okviru merila le vrednotijo in dajejo ponudnikom zgolj možnost, da si s predložitvijo referenc (v višini iznad 50 mio SIT letno) ob ocenjevanju ponudbe lahko pridobijo določeno dodatno število točk (največ 10 točk od skupaj 100 možnih po vseh merilih skupaj). Ponudnike, ki takšnih referenc še nimajo pa zgolj posredno sili k temu, da ponudnike, ki z le-temi že razpolagajo, presežejo na podlagi preostalih treh meril, ki nosijo skupaj 90% vrednostno utež.
Ob vsem navedenem Državna revizijska komisija (glede na trditveno in dokazno breme, ki je na strani vlagatelja) ne more pritrditi vlagatelju v tem, da je naročnik (z zgoraj opisanim) ravnal v nasprotju z 9. in 10. točko 3. člena ter v nasprotju s 4. členom (Načelo gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev) in s prvim odstavkom 5. člena (Načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki) ZJN-1.

Tudi kar zadeva vlagateljev očitek, da je naročnik v objavi predmetnega javnega naročila v Uradnem listu RS zapisal, da se variantne ponudbe ne bodo sprejemale ter da je potrebno ponudbo oddati v celoti, čeprav je iz razpisne dokumentacije razbrati, da je predmetno javno naročilo razdeljeno po posameznih sklopih, je potrebno ugotoviti, da ni utemeljen.
Vlagatelj sicer pravilno ugotavlja, da je naročnik v objavi predmetnega javnega razpisa oddajo variantnih ponudb prepovedal in da je za predmetno javno naročilo zapisal, da ni razdeljeno po posameznih sklopih, vendar pa je potrebno istočasno tudi ugotoviti, da iz razpisne dokumentacije ne izhaja, da bi bile dopuščena bodisi oddaja variantnih ponudb (v smislu 52. člena ZJN-1) bodisi oddaja ponudb po posameznih sklopih. Naročnik je sicer v razpisni dokumentaciji navedel sedem šolskih okolišev oz. območji sedmih osnovnih šol, ki pa niso razdeljeni po posameznih sklopih (niti oblikovani tako, da bi bila možna oddaja variantnih ponudb v smislu 52. člena ZJN-1), pač pa je predvidel oddajo enovite ponudbe za vseh sedem razpisanih enot.
Ker pa vlagatelj, kot je razbrati iz predmetnega očitka, enači med možnostjo oddaje ponudb v variantah in med možnostjo oddaje ponudbe po posameznih sklopih, Državna revizijska komisija na tem mestu navaja relevantne zakonske določbe, ki se nanašajo na predmetno problematiko. 52. člen ZJN-1 (Ponudbe v variantah) določa, da v primeru, če je merilo za oddajo naročila ekonomsko najugodnejša ponudba, naročnik lahko upošteva variante, ki jih predloži ponudnik in ki ustrezajo minimalnim zahtevanim tehničnim specifikacijam naročnika. Naročnik mora v tem primeru, v razpisni dokumentaciji navesti minimalne tehnične specifikacije, ki jih je treba upoštevati v variantnih predlogih ter posebne zahteve za njihovo predložitev. Če variantna ponudba ni dopustna, mora naročnik to v objavi in v razpisni dokumentaciji posebej navesti. (prvi in drugi odstavek 52. člena ZJN-1). Za dopustnost predložitve variantne ponudbe morajo biti v skladu z ZJN-1 torej izpolnjeni naslednji trije pogoji: (1) naročnik predložitve variantne ponudbe v razpisni dokumentaciji ni izrecno prepovedal, (2) razpisna dokumentacija je ustrezno pripravljena (naročnik je v razpisni dokumentaciji navedel minimalne tehnične specifikacije, ki jih je treba upoštevati v variantnih predlogih ter posebne zahteve za njihovo predložitev), in (3) merilo za oddajo naročila je "ekonomsko najugodnejša ponudba". V predmetnem postopku oddaje je mogoče ugotoviti, da niso izpolnjeni vsi trije pogoji, ki jih za predložitev ponudbe v variantah zahteva 52. člen ZJN-1. Že samo dejstvo, da je naročnik prepovedal oddajo ponudb v variantah (tako v objavi javnega razpisa kot tudi v razpisni dokumentaciji) ter (hkrati) ni navedel minimalnih tehničnih specifikacij, ki bi jih bilo potrebno upoštevati v variantnih predlogih (brez navedb o minimalnih zahtevah naročnika pa bi bile takšne ponudbe ne le neprimerljive pač pa celo nepravilne), preprečuje vlagatelju (in ostalim potencialnim ponudnikom), da bi lahko oddali variantno ponudbo.
ZJN-1 v 26. členu določa, da naročnik, ob upoštevanju načela gospodarnosti, predmet javnega naročila lahko oblikuje v smiselno sklenjene celote tako, da jih je mogoče oddajati ločeno. Res je namen zakona usmerjati naročnike, da predmet javnega naročila oblikujejo v sklope, vendar je pri tem potrebno poudariti, da je kljub navedeni zakonski določbi naročnik pri oblikovanju predmeta javnega naročila avtonomen. Prepovedano pa je oblikovanje naročila v vrednostno prenizke ali previsoke sklope z namenom, da se naročnik izogne predpisanim postopkom oddaje javnega naročila, oz. želi neupravičeno priviligirati velike ponudnike. V konkretnem primeru takšnega namena, s sklicevanjem na "diskriminatorna merila in pogoje", vlagatelj ni uspel izkazati. Sklicevanje vlagatelja na predhodno navedene očitke iz tega revizijskega zahtevka, ki z obravnavanim očitkom nimajo nikakršne povezave pa ne more vzdržati revizijske presoje.

Ob vsem opisanem je morala Državna revizijska komisija zahtevo vlagatelja za revizijo postopka oddaje javnega naročila v skladu z 2. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavrniti kot neutemeljeno.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Vlagatelj zahtevka za revizijo je v skladu z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ni ugodila, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo za povračilo priglašenih stroškov revizijskega postopka.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).

V Ljubljani, dne 23.03.2005

Predsednik senata:
Franci Kodela, univ.dipl.iur.
član Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Občina Ilirska Bistrica, Bazoviška 14, Ilirska Bistrica
- odvetnica Maja Kraševec Orel, Bevkov trg 6, Nova Gorica
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana