Na vsebino
EN

018-089/2005 Splošna bolnišnica Maribor

Številka: 018-89/05-35-653
Datum sprejema: 23. 3. 2005

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu člana Francija Kodele kot predsednika senata, predsednika dr. Aleksija Mužine kot poročevalca in članice mag. Metke Cerar kot članice senata, ob sodelovanju svetovalke Saše Rode, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Varovanje premoženja (fizično in tehnično varovanje premoženja)" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje PROTECT INFRA varnostni inženiring, d.o.o., Partizanska cesta 36, Maribor, ki ga zastopa odvetnik Zvonko Kolšek, Cankarjeva 19, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Splošne bolnišnice Maribor, Ljubljanska ulica 5, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 23.03.2005

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se v delu, ki se nanaša na vsebino razpisne dokumentacije, 11. točko 18. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, zavrže.

2. Zahtevek za revizijo se v delu, ki se nanaša na vsebino razpisne dokumentacije, 16. točko 18. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, zavrne.

3. Razširitev zahtevka za revizijo, kot izhaja iz obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, z dne10.03.2005, se zavrže.

4. Naročnikova in vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrneta, kot neutemeljeni.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 02.11.2004 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila, št. 42-DeS/04, za "Varovanje premoženja (fizično in tehnično varovanje premoženja)" in v Uradnem listu RS, št. 8/05, z dne 28.01.2005, pod številko objave Ob-2347/05 objavil predmetni javni razpis. Naročnik je objavil predmetni javni razpis tudi v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 19.02.2005, v katerem poudarja, da je aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo in mu bi lahko nastala škoda zaradi ravnanja naročnika v postopku oddaje javnega naročila.
Vlagatelj naročniku očita, da je postavil diskriminatorne pogoje za priznanje sposobnosti, s čimer naj bi naročnik kršil 5. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 02/04; v nadaljevanju: ZJN-1).
Vlagatelj navaja, da je pogoj za priznanje sposobnosti, da mora ponudnik imeti vsaj 35 redno zaposlenih in primerno usposobljenih varnostnikov, ki svoje delo opravljajo v kraju naročnika (11. točka 18. člena Navodil ponudnikov za izdelavo ponudbe) diskriminatoren. Kot argument vlagatelj navaja, da mu ni jasno, od kot naročniku prav številka 35 varnostnikov, ter da ga želi naročnik z omenjeno številko, ki nima nič skupnega z javnim razpisom iz postopka oddaje javnega naročila izločiti. Vlagatelj navaja, da je pogoj diskriminatoren, ker ni objektiviziran, ker omejuje konkurenco, še posebej upoštevajoč dejstvo, da ga naročnik veže na lokacijo naročnika.
Kot drugi sporni pogoj za priznanje sposobnosti vlagatelj izpostavlja zahtevo naročnika, da mora ponudnik predložiti načrt varovanja naročnikovega objekta, iz katerega bo razvidno, da je ponudnik sposoben za nemoten pričetek del (16. točka 18. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe). Po navedbah vlagatelja je navedeni pogoj diskriminatoren, ker je neizvedljiv za kateregakoli ponudnika, ki še ni opravljal storitev pri naročniku. Pri tem poudarja, da načrta varovanja ni mogoče preložiti, ker ponudniki ne poznajo vseh podrobnosti in želja naročnika.
Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov revizijskega postopka.

Naročnik je s sklepom, št. 03/PW-1/05, z dne 04.03.2005, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik v zvezi z postavljenim pogojem, da mora imeti ponudnik vsaj 35 redno zaposlenih in primerno usposobljenih varnostnikov, ki svoje delo opravljajo v kraju naročnika, navaja, da je število 35 tisti minimum, ki ga naročnik ocenjuje še kot sprejemljivega, saj v izjemnih primerih (epidemije) javno naročilo lahko izpolni le ponudnik, ki ima zaposlenih zadostno število usposobljenih varnostnikov. Ker je za obliko varovanja, ki jo potrebuje naročnik potrebnih cca. 15 varnostnikov, številka 35 varnostnikov ne predstavlja neupravičene diskriminacije. Naročnik tudi navaja, da pogoja ne prilagaja sedanjemu izvajalcu, saj ima ta zaposlenih znatno več usposobljenih varnostnikov.
V zvezi z drugo navedbo vlagatelja, kjer kot diskriminatorni pogoj navaja zahtevo naročnika po predložitvi načrta varovanja, naročnik ugotavlja, da je zahteve (relevantne podatke) glede tehničnega varovanja, ki so podlaga za izdelavo načrta predstavil v razpisni dokumentaciji "Specifikacija posebnih zahtev naročnika.". Naročnik poudarja, da je razpisna dokumentacija dovolj kvalitetna, da je mogoče pripraviti pravilno ponudbo.
Naročnik od vlagatelja zahteva povrnitev stroškov revizijskega postopka v višini 201.300,00 SIT, saj je kot navaja naročnik, zaprosil za pravno pomoč.
Glede na ugotovljeno je naročnik zavrnil zahtevek za revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila in vlagatelja na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN pozval, da v treh dneh sporoči ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Vlagatelj je dne 10.03.2005 naročniku posredoval obvestilo, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo, v katerem navaja, da ni sporna zahteva (pogoj) naročnika, da mora imeti vsaj 35 redno zaposlenih in primerno usposobljenih varnostnikov, ki svoje delo opravljajo v kraju naročnika, temveč zahteva naročnika, da morajo ponudniki predložiti potrdilo Ministrstva za notranje zadeve o številu varnostnikov in spisek objektov v kraju naročnika s številom tam zaposlenih varnostnikov, saj podaja take izjave pomeni razkrivanje poslovnih skrivnosti. Vlagatelj navaja, da bi kot dokaz izpolnjevanja tega pogoja zadostovala izjava ponudnika.
Vlagatelj v izogib omejevanja svobodne konkurence vlagatelj prilaga pisno izjavo dano pod kazensko in materialno odgovornostjo, iz katere je razvidno, da ima v kraju naročnika več kot 35 redno zaposlenih in primerno usposobljenih varnostnikov.

Naročnik je dne 14.03.2005 z dopisom, št. 691-DS/05, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji 11. točki 18. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe določil pogoj: "da ima vsaj petintrideset (35) redno zaposlenih in primerno usposobljenih varnostnikov (v skladu z Zbornico RS za zasebno varovanje), ki svoje delo opravljajo v kraju naročnika (ponudnik predloži potrdilo Ministrstva za notranje zadeve RS o številu varnostnikov in spisek objektov v kraju naročnika s številom tam zaposlenih varnostnikov)", za katerega vlagatelj navaja, da je diskriminatoren.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v obvestilu za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo priložil pisno izjavo dano pod kazensko in materialno odgovornostjo, iz katere izhaja, da ima v kraju naročnika več kot 35 redno zaposlenih in primerno usposobljenih varnostnikov.
V 9. členu ZRPJN določa, da je za vložitev zahtevka za revizijo aktivno legitimirana vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ji je bila ali bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja, kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila.
Upoštevajoč dejstvo, da sam vlagatelj izpolnjuje zahtevani pogoj, kar izkazuje s pisno izjavo dano pod kazensko in materialno odgovornostjo, iz katere je razvidno, da ima v kraju naročnika več kot 35 redno zaposlenih in primerno usposobljenih varnostnikov Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelju v zvezi s spornim pogojem (kot ga je določil naročnik v razpisni dokumentaciji, Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe) ne bi mogla nastati škoda (saj zahtevani pogoj izpolnjuje), zato vlagatelj ne more biti in ni aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo. Ponudniki namreč lahko pravno varstvo uveljavljajo samo v svojem interesu, ne pa kot zastopniki javnega interesa (kot to velja za Ministrstvo za finance, Urad za varstvo konkurence in Državno pravobranilstvo RS). Glede na dejstvo, da vlagatelj ni aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo glede zgoraj navedenega pogoja, je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo v tem delu zavrgla.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 1. izreka tega sklepa.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji 16. točki 18. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe določil pogoj: "da je predložil načrt varovanja naročnikovega objekta iz katerega bo razvidno, da je ponudnik sposoben za nemoten pričetek del", za katerega vlagatelj navaja, da je diskriminatoren, ker je neizvedljiv za kateregakoli ponudnika, ki še ni opravljal storitev pri naročniku.
Po pregledu razpisne dokumentacije je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik razpisni dokumentaciji v poglavju D) SPECIFIKACIJA POSEBNIH ZAHTEV NAROČNIKA opisal in določil svoje zahteve v zvedi z izvedbo predmetnega javnega naročila. Vse ponudnike je tako naročnik seznanil s svojimi zahtevami (podrobnostmi) v zvezi z izvedbo javnega naročila in te so ponudnikom osnova za pripravo načrta tehničnega varovanja. Državna revizijska komisija ugotavlja, da so opisane zahteve v zvezi z izvedbo predmetnega javnega naročila, kot so navedene v poglavju D) Specifikacija posebnih zahtev naročnika razpisne dokumentacije dovolj podrobne in natančne in tako omogočajo pripravo načrta tehničnega varovanja objekta naročnika. Glede na navedeno ni mogoče slediti navedbi vlagatelja, da ne pozna podrobnosti in želja naročnika, zaradi česar ne more predložiti načrta tehničnega varovanja. Glede na dejstvo, da je bil vlagatelj z zahtevami naročnika, ki so osnova za pripravo načrta tehničnega varovanja seznanjen v razpisni dokumentaciji je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo v tem delu zavrnila.

Velja ugotoviti, da postavljen pogoj sam po sebi ni v nasprotju s pravili ZJN-1 o nediskriminatornosti (7. člen) in prepovedi omejevanja konkurence (5. člen), morebitna naročnikova arbitrarna presoja ponudbe vlagatelja (predloženega tehničnega načrta vlagatelja) pa bi lahko bila predmet pravnega varstva, ko bi naročnik takšno stališče notificiral ponudnikom.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 2. izreka tega sklepa.

Vlagatelj v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo razširja (dopolnjuje) zahtevek za revizijo v delu, ki se nanaša na pogoj naročnika, da mora imeti ponudnik vsaj 35 redno zaposlenih in primerno usposobljenih varnostnikov, ki svoje delo opravljajo v kraju naročnika, ko navaja, da ta zahteva ni sporna, temveč je diskriminatorna zahteva naročnika, da morajo ponudniki predložiti potrdilo Ministrstva za notranje zadeve o številu varnostnikov in spisek objektov v kraju naročnika s številom tam zaposlenih varnostnikov, saj predložitev take izjave pomeni razkrivanje poslovnih skrivnosti.

Vlagateljevih navedb, ki jih gre šteti za razširitev (dopolnitev) zahtevka, Državna revizijska komisija pri presojanju ne more upoštevati, saj je glede teh nastopila prekluzija. Državna revizijska komisija navaja, da tvorijo podlago odločitve naročnika o zahtevku za revizijo le tista dejstva, ki so bila navedena, in le tisti zahtevki, ki so bili postavljeni do konca postopka v zvezi z zahtevkom za revizijo pred naročnikom, kot to določajo 13. do 16. člen ZRPJN. Do tega trenutka morajo biti podane vse procesne predpostavke za dopustnost zahtevka za revizijo in se njegova utemeljenost presoja po tem trenutku. Naročnik odloči o zahtevku za revizijo (ex nunc). Če vlagatelj ni zadovoljen z odločitvijo naročnika, lahko v skladu s 17. členom ZRPJN zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, ne more pa postavljati novih zahtevkov, saj s temi zahtevki ni bil seznanjen naročnik, ko je sprejel svojo odločitev in o njih zato tudi ni mogel odločati. Citirano pravilo udejanja eno izmed temeljnih načel revizije postopkov javnega naročanja - načelo hitrosti in velja tako za vložitev zahtevka kot tudi za morebitno njegovo dopolnitev. Nasprotno tolmačenje bi pomenilo, da je predhodno odločanje naročnika o revizijskem zahtevku le nepotrebno zavlačevanje postopka. Zaradi navedenega se Državna revizijska komisija ni spuščala v meritorno obravnavo v tem delu. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija razširitev (dopolnitev) zahtevka za revizijo (vsebovanega v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo) zavrgla.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 3. izreka tega sklepa.

Vlagatelj zahtevka za revizijo je v skladu z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo (taksa v višini 200.000,00 SIT, stroške za sestavo zahtevka za revizijo 1000 odvetniških točk, materialne stroške 20 odvetniških točk skupaj s pripadajočim 20% DDV ter sestavo obvestila o nadaljevanju postopka 500 odvetniških točk, materialne stroški 10 odvetniških točk skupaj s pripadajočim 20% DDV). Ker Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ni ugodila, je bilo potrebno zavrniti tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo priglašenih stroškov revizijskega postopka.

Prav tako se stroški revizijskega postopka v višini 201.300,00 SIT (stroški v višini 1500 odvetniških točk, 25 odvetniških točk za administrativne stroške na podlagi 13. člena Odvetniške tarife skupaj s pripadajočim 20% DDV) ne priznajo naročniku, saj le - ta ni izkazal, da je bil v revizijskem postopku zastopan po odvetniku, ki je (edini) upravičen zaračunavati odvetniške stroške za izvršeno pravno storitev na podlagi Odvetniške tarife. Naročnik poleg tega stroškov ni specificiral, temveč je zgolj navedel, da so mu nastali stroški v višini 1500 odvetniških točk (ne navede katere pravne storitve pokriva nastali strošek), čeprav ZRPJN v petem odstavku 22. člena določa, da mora stranka opredeljeno navesti stroške za katere zahteva povračilo. Tudi iz navedenega razloga Državna revizijska komisija naročniku stroškov revizijskega postopka ni mogla priznati.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 4. izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 23.03.2005
Predsednik senata:
Franci Kodela, univ.dipl. prav.
član Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Splošna bolnišnica Maribor, Ljubljanska ulica 5, Maribor
- odvetnik Zvonko Kolšek, Cankarjeva 19, Maribor za PROTECT INFRA varnostni inženiring, d.o.o., Partizanska cesta 36, Maribor
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran