018-069/2005 Javno komunalnp podjetje Žalec d.o.o.

Številka: 018-69/05-34-580

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 16. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članice Vesne Cukrov, kot predsednice senata, člana Francija Kodela, kot poročevalca senata, in predsednika dr. Aleksija Mužina, kot člana senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo blaga za vzdrževanje in gradnjo javnih vodovodnih sistemov, in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje Zagožen d.o.o., Proizvodno in trgovsko podjetje za zunanji vodovod in kanalizacijo, Cesta ob železnici 3, Žalec (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Javno komunalno podjetje Žalec d.o.o., Nade Cilenšek 5, Žalec (v nadaljevanju: naročnik), dne 17.03.2005

ODLOČILA

Naročnik mora v skladu s 16. členom ZRPJN odločiti tudi o delu zahtevka za revizijo, ki se nanaša na zatrjevano predložitev zavajajočih podatkov s strani izbranega ponudnika.

Obrazložitev

Naročnik je dne 19.08.2004 sprejel sklep o pričetku postopka oddaje javnega naročila, v Uradnem listu RS, št. 95/2004, z dne 27.08.2004, pod številko objave Ob- 22634/04, pa objavil javni razpis za dobavo blaga za vzdrževanje in gradnjo javnih vodovodnih sistemov.

Dne 23.11.2004 je naročnik izdal sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika, iz katerega izhaja njegova odločitev, da se javno naročilo odda ponudniku Vodotehnik KM d.o.o., Cesta ob železnici 1, Žalec (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je dne 01.11.2004 na naročnika naslovil zahtevo za dodatno obrazložitev naročnikovega sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika. Dodatno obrazložitev je naročnik vlagatelju posredoval z dokumentom, št. JNBL01/2004, z dne 10.12.2004.

Z vlogo, datirano z datumom 16.12.2004, ki jo je naročnik prejel dne 20.12.2004, je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo, v katerem navaja več kršitev, do katerih naj bi prišlo v postopku oddaje javnega naročila. Vlagatelj tako navaja, da je izbrani ponudnik ponudil neobičajno nizko ceno, saj so cene ponujenih izdelkov nižje od nabavne vrednosti le-teh; izbrani ponudnik naj bi nudil dumpinške cene. Vlagatelj dalje opozarja, da nekateri od izdelkov, ki jih je ponudil izbrani ponudnik, niso v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije, kar bi naročnik moral preveriti. Kot naslednjo kršitev vlagatelj navaja, da je bila ponudba izbranega ponudnika po merilu "dežurna služba" ocenjena z desetimi točkami, čeprav izbrani ponudnik ob obisku naročnika ni imel na zalogi zahtevanega materiala. Vlagatelj dalje izpostavlja, da ni prejel zapisnika o odpiranju ponudb, čeprav bi mu ga naročnik moral posredovati. Kot slednje vlagatelj navaja še, da je izbrani ponudnik predložil zavajajoče podatke glede izpolnjevanja zahtev iz obveznih pogojev za sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila, saj izbrani ponudnik nima poravnanih obveznosti do dobaviteljev, kar vlagatelj dokazuje z izjavo svojega poslovnega partnerja.

Naročnik je z dopisom, št. JNBL01/2004, z dne 23.12.2004, zahtevek za revizijo odstopil Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je s sklepom, št. 018-328/04-35-2409, z dne 27.12.2004, odločila, da mora o zahtevku za revizijo, skladno s 16. členom ZRPJN, odločiti naročnik.

Naročnik je o zahtevku za revizijo odločil z dokumentom, z dne 07.01.2005, poimenovanim kot "Zahtevek za revizijo postopka", iz katerega izhaja, da zahtevku za revizijo ni ugodil.

Ker naročnik tudi z navedenim sklepom še vedno ni meritorno odločil o zahtevku za revizijo, je Državna revizijska komisija s sklepom, št. 018-21/05-34-140, z dne 17.01.2005, ponovno odločila, da mora o zahtevku za revizijo, skladno s 16. členom ZRPJN, odločiti naročnik.

Naročnik je dne 11.02.2005 izdal sklep, št. JNBL01/2004, s katerim je zahtevek za revizijo v celoti zavrnil. Iz obrazložitve naročnikovega sklepa izhaja, da je slednji meritorno odločil o štirih od očitanih petih kršitev postopka oddaje predmetnega javnega naročila, glede revizijske navedbe o zavajajočih podatkih, ki naj bi jih predložil izbrani ponudnik, pa je navedel: "V prilogi dopisa ste nam posredovali izjavo podjetja GRATEL d.o.o., z dne 16.12.2004, o neporavnanih obveznostih s strani izbranega ponudnika. Pri tem niste navedli podatka o višini zapadlih obveznosti. Za mnenje smo zaprosili Ministrstvo za finance- Urad za javna naročila. V telefonskem pogovoru so nam pojasnili, da se lahko navedeni podatek preverja samo v okviru postopka pred Državno revizijsko komisijo. Ponudnik je v razpisni dokumentaciji podal pisno izjavo o poravnanih zapadlih obveznostih, ki jo po mnenju Urada naše podjetje, kot naročnik, ne more ovreči, ampak se lahko preveri v ustreznem dokaznem postopku.".

Vlagatelj je z vlogo, z dne 14.02.2005, naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, z dne 02.03.2005, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu s 16. in 23. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik o vlagateljevem zahtevku za revizijo ni odločil v skladu s 16. členom ZRPJN, saj se do dela revizijskega zahtevka, ki se nanaša na zatrjevano predložitev zavajajočih podatkov s strani izbranega ponudnika, ni meritorno opredelil.
Državna revizijska komisija je že v predhodnem sklepu, izdanem v zvezi s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila, opozorila, da je skladno z določili ZRPJN pristojna obravnavati vlagateljev zahtevek za revizijo šele po tem, ko o njem, skladno z določili 16. člena ZRPJN, meritorno odloči naročnik (izjema velja v primeru odločanja po drugem odstavku 16. člena ZRPJN). Slednji je bil s strani Državne revizijske komisije že opozorjen tudi, da mora biti njegova odločitev obrazložena, saj nujnost tega izhaja iz določil Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 36/2004; v nadaljevanju: ZPP), ki se v reviziji postopkov oddaje javnih naročil uporablja na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN. Odločitev o zahtevku za revizijo namreč pomeni odločitev o zahtevku za pravno varstvo, po subsidiarni uporabi pravil o vsebini sodbe (kot tudi pravil o vsebini sklepa) pa mora organ, ki odloča o zahtevku za pravno varstvo, svojo odločitev obrazložiti (za sodbo takšno zahtevo postavlja 324. člen ZPP, za sklep pa 331. člen ZPP). Da je takšna interpretacija norme 16. člena ZRPJN (da mora biti odločitev obrazložena) tudi v skladu z namenom ureditve revizije v tem zakonu, pa izhaja iz teleološke razlage 16. člena ZRPJN, v povezavi s 17. členom ZRPJN. Naročnik namreč v primeru, če zahtevku za revizijo ne ugodi, pozove vlagatelja, da se opredeli do tega ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika. Takšno odločitev pa lahko vlagatelj sprejme le na podlagi obrazloženih razlogov za naročnikovo odločitev.

Ugotoviti gre, da se je ob vnovični obravnavi vlagateljevega revizijskega zahtevka naročnik ponovno odločil za njegovo zavrnitev, pri čemer pa se je vsebinsko (meritorno) opredelil le do štirih od očitanih petih kršitev v postopku oddaje javnega naročila, ne pa tudi do revizijskih navedb, ki se nanašajo na zatrjevano predložitev zavajajočih podatkov s strani izbranega ponudnika. Kot razlog za neopredelitev je navedel, da se lahko to kršitev preveri le v ustreznem dokaznem postopku pred Državno revizijsko komisijo, saj naj naročnik sam izjave, ki jo je podal izbrani ponudnik, ne bi mogel ovreči.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnikovo stališče napačno. Naročnik se je v okviru vsebinske presoje zahtevka za revizijo dolžan opredeliti do vseh revizijskih navedb vlagatelja oziroma odgovoriti na vse očitke o nepravilnosti vodenja postopka oddaje javnega naročila. Le na podlagi celostne vsebinske obravnave zahtevka in predloženih dokazov lahko naročnik namreč sprejme sklep o tem, ali je vlagateljev zahtevek za revizijo utemeljen ali ne. V primeru, če naročnik zahtevek za revizijo zavrne brez, da bi preveril utemeljenost vseh revizijskih navedb, ravna v nasprotju z določili 16. člena ZRPJN, kot tudi v nasprotju z določili ZPP, ki v 338. členu, v povezavi s 340. členom, določa, da se sme izpodbijati sodba, v kateri je bilo dejansko stanje zmotno ali nepopolno ugotovljeno, ker je sodišče kakšno odločilno dejstvo napačno ugotovilo oziroma ga ni ugotovilo.

Naročnik je dolžan v ponovljenem postopku presoje o vlagateljevem zahtevku za revizijo preveriti, ali je izbrani ponudnik dejansko predložil zavajajočo izjavo glede izpolnjevanja pogoja iz 9. točke strani 16 razpisne dokumentacije. V kolikor tega dejstva na podlagi predloženih dokazov ne more ugotoviti, lahko za razjasnitev dejanskega stanja izvede tudi druge potrebne dokaze, npr. s pridobitvijo mnenja pooblaščenega revizorja. Morebitni stroški izvedbe takšnih dokazov so del stroškov revizijskega postopka, ki jih glede na načelo uspeha v revizijskem postopku, skladno z določili 22. člena ZRPJN, nosita bodisi naročnik, bodisi vlagatelj.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

Ljubljana, 17.03.2005

Predsednica senata:
Vesna Cukrov, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije


Vročiti:
- Zagožen d.o.o., Proizvodno in trgovsko podjetje za zunanji vodovod in kanalizacijo, Cesta ob železnici 3, Žalec,
- Javno komunalno podjetje Žalec d.o.o., Nade Cilenšek 5, Žalec,
- Vodotehnik KM d.o.o., Cesta ob železnici 1, Žalec,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana.