018-065/2005 DARS d.d.

Številka: 018-65/05-34-577

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu predsednika dr. Aleksija Mužina, kot predsednika senata, člana Francija Kodela, kot poročevalca senata, in članice Vesne Cukrov, kot članice senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "opravljanje storitev pridobivanja zemljišč za potrebe gradnje AC Vrba- Črnivec (Peračica)" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil S&S Consulting, pravno svetovanje, Aleksander NikiÄ" s.p., Pot za Bistrico 56, Zaboršt, Domžale, ki ga zastopa odvetnik Marko Rajčevič, Miklošičeva 13, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika DARS, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 18.03.2005

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi postopek oddaje javnega naročila za opravljanje storitev pridobivanja zemljišč za potrebe gradnje AC Vrba- Črnivec (Peračica), javni razpis objavljen v Uradnem listu RS, št. 2/2005, z dne 07.01.2005, pod številko objave Ob-30/05, v celoti.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 294.568,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. V presežku se vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 21.12.2004 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za opravljanje storitev pridobivanja zemljišč za potrebe gradnje AC Vrba- Črnivec (Peračica). Javni razpis je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 2/2005, z dne 07.01.2005, pod številko objave Ob-30/05.

Dne 09.02.2005, pred potekom roka za oddajo ponudb, je vlagatelj pri naročniku vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja več pomanjkljivosti razpisne dokumentacije.
Vlagatelj uvodoma opozarja na spornost točke 6.2.2.a razpisne dokumentacije, v kateri je naročnik postavil zahtevo, da mora imeti ponudnik v kadrovski sestavi najmanj tri izvajalce, vključno z odgovornim nosilcem del. Kot dokazilo bi moral ponudnik priložiti obrazec s podatki o odgovornem nosilcu del in ostalih kadrih, ki je podpisan in potrjen z žigom ponudnika, ter overjene fotokopije delovnih knjižic za odgovornega nosilca del in kadre, ki so v delovnem razmerju pri ponudniku. Vlagatelj navaja, da je od naročnika zahteval pojasnilo o tem, ali se za samostojnega podjetnika, ki predloži ponudbo in samega sebe navede kot odgovornega nosilca del, ravno tako zahteva predložitev overjene fotokopije delovne knjižice. Samostojni podjetnik namreč ni v delovnem razmerju, pri ponudniku in odgovornem nosilcu del pa gre za eno in isto osebo, ki ima svoj status urejen z registracijo pri davčnem organu. Vlagatelj je ravno tako želel izvedeti, ali lahko zagotovi tri izvajalce na podlagi pogodbenega razmerja (podjemna pogodba ali pogodba o opravljanju storitev) in ali je tudi za te dolžan predložiti overjene kopije delovne knjižice, glede na to, da te osebe niso v delovnem razmerju pri vlagatelju. Vlagatelj je dne 03.02.2005 s strani naročnika prejel pojasnila k ponudbeni dokumentaciji (pravilno: razpisni dokumentaciji), ki pa so bila podana na kratek in zelo nejasen način in s katerimi se, kot tudi z navedeno vsebino razpisne dokumentacije, vlagatelj ne more strinjati. Iz odgovora naročnika še vedno ni razvidno njegovo stališče glede vprašanja o tem, ali mora vlagatelj zase predložiti fotokopije delovne knjižice. Vlagatelj meni, da se v primeru nejasnih določil razpisne dokumentacije ta ne smejo razlagati v škodo ponudnika, če je ta predhodno zaprosil za njihovo razlago, ki je ni dobil. Vlagatelj se ob tem sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi 018-242/02. Vlagatelj dalje navaja, da iz naročnikovega pojasnila izhaja, da ta ne dopušča izpolnitve pogoja treh izvajalcev v kadrovski sestavi z izvajalci, s katerimi bi ponudnik sodeloval na podlagi pogodbenega razmerja. Stališče naročnika je v nasprotju z načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 (102/2000- popr.), 2/2004, 2/2004; v nadaljevanju: ZJN-1)), kot tudi z načelom enakopravnosti ponudnikov (7. člen ZJN-1). Dejstvo, da ima nek ponudnik zaposlene tri osebe, ki jih je v razpisni dokumentaciji navedel kot izvajalce, ne more pomeniti, da ima zagotovljene vse pogoje za strokovno opravljanje visoko zahtevnih pravnih del, ki so predmet javnega naročila. Te osebe imajo lahko namreč zgolj srednješolsko izobrazbo, sodelovanje univerzitetnega diplomiranega pravnika pa je zagotovljeno zgolj fiktivno. Naročnik je v preteklosti dopuščal ponudbe, kjer je ponudnik z izvajalci sodeloval pogodbeno. V nasprotju s tem sedaj ponudnik, ki ima zagotovljeno pogodbeno sodelovanje z več univerzitetnimi diplomiranimi pravniki, pa nima zaposlenih treh delavcev, ne izpolnjuje pogojev razpisne dokumentacije. Vlagatelj meni, da pogoj v tem delu dopušča možnost različnih interpretacij, ki niso v skladu s pojasnilom naročnika. Naročnik neupravičeno oži krog možnih ponudnikov, saj je s sporno razlago pogoja za kadrovsko sestavo vnaprej izločil vse ponudnike, ki bi se ravno tako lahko potegovali za javno naročilo. Pogoji, ki izločajo ponudbe brez objektivno opravičljivih razlogov, niso dopustni. Vlagatelj navaja tudi, da sporni pogoj diskriminira potencialne ponudnike, ki bi bili sicer sposobni izvesti javno naročilo, vendar nimajo v delovnem razmerju najmanj treh delavcev, z njegovo postavitvijo pa je naročnik kršil ZJN-1. Vlagatelj na tem mestu opozarja tudi na odločitve Državne revizijske komisije v zadevah 018-170/03-23-1218, 018-1/03-22-94 ter 018-242/02. Vlagatelj predlaga, da naročnik spremeni razpisno dokumentacijo tako, da bo upoštevano načelo enakopravnosti in nediskriminatornosti ponudnikov.
Vlagatelj v drugi točki revizijskega zahtevka izpostavlja spornost določil iz točke "6. Pogoji za priznanje sposobnosti", podtočka 6.2.1.b razpisne dokumentacije, v katerih je naročnik zapisal, da mora ponudnik za priznanje ekonomsko-finančne sposobnosti izpolnjevati tudi pogoja, da iz potrjene bilance izhaja, da preteklega poslovnega leta ni zaključil z izgubo, ter da je imel v preteklem poslovnem letu prihodke najmanj v višini ocenjene vrednosti javnega naročila. Vlagatelj v zvezi s tema pogojema navaja, da izkazovanje izgube pri poslovanju niti v Republiki Sloveniji niti v svetu ni sankcionirano, saj je to povsem normalen pojav v poslovanju poslovnih subjektov, iz katerega ni mogoče razbrati dobrega ali slabega ekonomskega ali finančnega položaja ponudnika. Kot dokaz, da je ponudnik sposoben izvesti naročilo, služi že potrdilo o tem, da ponudnik ni v postopku prisilne poravnave ali stečaja, ki ga izda sodišče. Naročnik s svojo zahtevo krši načelo enakopravnosti. Vlagatelj je kot ponudnik s svojo ponudbo že večkrat nastopil pri naročniku na večjih javnih razpisih za enaka ali podobna dela, pa naročnik doslej še nikoli ni pogojeval pravilnosti ponudbe z izkazovanjem pozitivnega poslovnega izida ponudnika v preteklem letu. Vlagatelj na tem mestu navaja tudi druge postopke oddaje javnih naročil, kjer je naročnik postavil enak pogoj, pa ga je nato umaknil. Vlagatelj zahteva, da naročnik sporni pogoj odpravi. Zahteva naročnika, da je imel ponudnik v preteklem poslovnem letu prihodke najmanj v višini ocenjene vrednosti javnega naročila, je v nasprotju s temeljnimi načeli javnega naročanja, predvsem pa z načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki in načelom enakopravnosti ponudnikov. Naročnik neupravičeno izloča ponudnike, katerih prihodki so bili manjši od ocenjene vrednosti javnega naročila, tako pa diskriminira manjše ponudnike, z manjšim obsegom poslovanja na trgu. Postavljanje tega pogoja nima nobene zveze z ugotavljanjem sposobnosti za izvedbo javnega naročila, naročnik pa pogoja ni ustrezno objektiviziral v skladu z naravo, vsebino, namenom in obsegom javnega naročila. Pogoj je diskriminatoren do ponudnikov, ki so šele pričeli s poslovanjem, oz. so manj časa na tržišču, ravno tako pa ne daje nobene garancije, da bo izbrani ponudnik lahko kvalitetno izvršil javno naročilo. Vlagatelj na tem mestu navaja, da morajo biti merila vnaprej opisana in ovrednotena in sicer na jasen, razumljiv, transparenten in objektivno preverljiv način, ki ne dopušča subjektivne presoje naročnika. Vlagatelj na tem mestu opozarja tudi na sklep Državne revizijske komisije, št. 018-89/03-23-802. Vlagatelj zahteva, da naročnik tudi ta pogoj odpravi. V nadaljevanju vlagatelj navaja še, da naročnik na njegove zahteve po podaji pojasnila sploh ni odgovoril, s čemer je ravnal v nasprotju s 25. členom ZJN-1.
V tretji točki zahtevka za revizijo vlagatelj navaja, da je naročnik v ponudbeni (pravilno: razpisni) dokumentaciji pod točko 6.2.2.c med drugim zahteval, da mora ponudnik predložiti popis istovrstnih ali podobnih del, kot so dela, ki so predmet javnega naročila, ki jih je ponudnik izvedel kot izvajalec del ali partner v skupni ponudbi v zadnjih petih letih. Za izpolnitev tega pogoja bi ponudnik moral predložiti potrdila naročnikov, da je v zadnjih petih letih izvedel dela, ki so enaka številu razpisanih pogodb oz. aneksov iz točke II., postavke A in B, obrazca ponudbe in najmanj polovice razpisanih zemljiškoknjižnih predlogov iz postavke G. Vlagatelj meni, da je takšna zahteva v nasprotju z načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki. Naročnik s postavljenim pogojem že vnaprej izloča ponudnike, ki v preteklih letih niso dosegli takšnega števila pogodb; vlagatelj za ilustracijo navaja, da bi moral vsak ponudnik predložiti dokazila, da je v preteklih petih letih za nekega naročnika (ali več njih) izvedel 700 pogodb za odkup nepremičnin, 10 aneksov k tem pogodbam in 350 zemljiškoknjižnih predlogov. Postavljeni pogoj je nemogoče izpolniti tudi odvetnikom z več desetletnimi izkušnjami, kar pa ne pomeni, da niso sposobni izvesti razpisanih pravnih opravil. Naročnik s postavljenim pogojem favorizira svoje dolgoletne izvajalce, onemogoča pa vse ostale ponudnike, ki doslej niso sodelovali z naročnikom oziroma se s takimi storitvami niso ukvarjali v velikem številu. Naročnik pogoja tudi ni objektiviziral v skladu z naravo, vsebino, namenom in obsegom predmetnega javnega naročila. Vlagatelj ravno tako meni, da je omejevanje vrste pridobivanja nepremičnin na njihovo poznejšo rabo v nasprotju z načeli javnega naročanja in slovensko zakonodajo, kot tudi z določili o zagotavljanju konkurence in enakopravnosti med ponudniki. Sklenjena nepremičninska pogodba mora izpolnjevati zakonske zahteve ne glede na to, za kakšen namen se nepremičnina pridobiva. Pogodba za pridobivanje za potrebe gradnje avtocest je v bistvu običajna prodajna pogodba, ki je opredeljena v Obligacijskem zakoniku (Uradni list RS, št. 83/2001, 32/2004; v nadaljevanju: Obligacijski zakonik), pogodbo takšne vrste pa so sposobni izvesti vsi pravniki, ki se ukvarjajo z nepremičninami. Postavljanje spornega pogoja je podcenjujoče in žaljivo za vso pravno stroko. Naročnik naj se glede na pogoj vpraša, na kakšen so izvajalci prišli do številke 700 nepremičninskih pogodb, za katere se lahko izkažejo tudi s potrdilom naročnika. Vlagatelj zahteva, da naročnik diskriminatorne pogoje odpravi tako, da bo obrazec 6.2.2.c.1 umaknil iz razpisne dokumentacije. Tudi to zahtevo je vlagatelj na naročnika že naslovil, naročnik pa nanjo ni odgovoril.
V nadaljevanju zahtevka za revizijo je vlagatelj opozoril na spornost razpisne dokumentacije v točki "8. Sestavni deli ponudbe", podtočka 6., kjer je naročnik zahteval, da mora biti rok veljavnosti garancije enak roku veljavnosti ponudbe. Vlagatelj navaja, da bi moral naročnik ponudnikom omogočiti tudi predložitev bančne garancije z daljšim trajanjem in hkrati omogočiti vpis veljavnosti ponudbe glede na posameznega ponudnika, npr. 160 dni ali najmanj 160 dni. Tako možnost naročnik dopušča v točki 7.9 razpisne dokumentacije, vendar jo v nadaljevanju onemogoča s tekstom samega obrazca ponudbe. Naročnik je na vlagateljevo zahtevo odgovoril, da zaradi zavarovanja njegovih interesov razpisna dokumentacija izrecno določa, da mora biti rok veljavnosti garancije za resnost ponudbe enak roku veljavnosti ponudbe. Naročnik pa ni smiselno odgovoril na zahtevo vlagatelja, ki je zahteval, da se ponudnikom omogoči oddaja ponudbe z veljavnostjo daljšo od 142 dni. Zahteve po slednji naročnik ni ustrezno objektiviziral v skladu z naravo, vsebino, namenom in obsegom predmetnega javnega naročila. Vlagatelj zato predlaga, da naročnik razpisno dokumentacijo v spornem delu spremeni.
V peti točki zahtevka za revizijo vlagatelj navaja, da naročnik v obrazcu "5.13 Predstavitev ponudnika" od ponudnikov zahteva tudi podatke, ki nimajo nobene zveze s predmetom javnega naročila. Med slednje sodijo npr. zahteve po posredovanju podatkov o dodani vrednosti na zaposlenega v zadnjih petih letih, strukturi zaposlenih in prometu ponudnika v zadnjih petih letih. Naročnik je na vlagateljevo zahtevo po pojasnilu teh določil odgovoril, da sme od ponudnikov zahtevati podatke, ki sodijo v predstavitev ponudnika in so običajni v postopkih oddaje javnih naročil, ne glede na pogoje, ki jih je naročnik določil kot obvezne za priznanje sposobnosti ponudniku. Vlagatelj zahteva, da se sporni obrazec ustrezno spremeni, navedene zahteve pa izbrišejo iz njega.
V šesti točki zahtevka za revizijo vlagatelj navaja, da je na naročnika dne 03.02.2005 naslovil zahtevo za dodatna pojasnila razpisne dokumentacije, ki jo je naročnik prejel dne 04.02.2005. Glede na to, da je naročnik zahtevo prejel v roku petih dni pred potekom roka za oddajo ponudb, bi moral vlagatelju, skladno z tretjim odstavkom 25. člena ZJN-1, odgovor posredovati najkasneje v treh dneh. Naročnik tega ni storil, zaradi česar je ravnal v neskladju z ZJN-1. Vlagatelj zato predlaga, da se naročniku naloži sprememba razpisne dokumentacije v skladu z zahtevami zahtevka za revizijo.
V nadaljevanju zahtevka za revizijo vlagatelj navaja, da je o nepravilnostih obvestil tudi Republiko Slovenijo, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, da bi v skladu z 9. členom ZRPJN zaradi ogrožanja javnega interesa vložil zahtevek za revizijo. Ker vlagatelj do izteka dne 07.02.2005 ni prejel obvestila o vloženem zahtevku za revizijo, je dne 08.02.2005 za pripravo in vložitev zahtevka za revizijo pooblastil svojega pooblaščenca.
Vlagatelj v revizijski postopek priglaša tudi stroške, nastale v zvezi z revizijo, in sicer za plačano takso, v znesku 100.000,00 SIT, za pripravo zahtevka za revizijo, v protivrednosti 2000 točk po veljavni Odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2003 (70/2003 - popr.); v nadaljevanju: Odvetniška tarifa), s 100% dodatkom za delo v času praznika (6. člen Odvetniške tarife), povečano za 20% DDV, tako v znesku 528.000,00 SIT, ter za pisarniške stroške v protivrednosti 160 točk po Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, tako v znesku 21.120,00 SIT. Skupaj vlagatelj zahteva povrnitev stroškov v znesku 649.120,00 SIT, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne izdaje odločbe do plačila, v roku 8 dni, pod izvršbo.
Vlagatelj v povzetku svojega zahtevka predlaga, da se ugotovi, da je naročnik s svojim ravnanjem bistveno kršil določila 25. člena ZJN-1, s tem, da ni odgovoril na zahtevo ponudnikov za pojasnilom razpisne dokumentacije, ter da se ugotovi, da je naročnik s svojim ravnanjem bistveno kršil določila 5. in 7. člena ZJN-1, zaradi česar se dosedanji postopek razveljavi, naročniku pa naloži spremembo razpisne dokumentacije v delih, kjer je ta v nasprotju z načeli nediskriminacije ponudnikov in zagotavljanja konkurence med ponudniki, ter naloži pripravo take razpisne dokumentacije, da bo ponudnik na njeni osnovi lahko pripravil pravilno ponudbo. Vlagatelju naj se naloži tudi plačilo stroškov, nastalih v zvezi z revizijo.

Naročnik je o vlagateljevem zahtevku za revizijo odločil s sklepom, z dne 23.02.2005, s katerim je le-tega zavrnil, ravno tako pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo po povračilu priglašenih stroškov. Obrazložitev naročnikove odločitve izhaja iz zapisnika seje strokovne komisije za izvedbo postopka oddaje javnega naročila, z dne 17.02.2005.
Glede pogojev za priznanje kadrovske sposobnosti naročnik navaja, da so bila ponudnikom v zvezi s tem pogojem posredovana dodatna pojasnila, z dne 02.02.2005, kakor tudi dodatek št. 1, z dne 07.02.2005, s katerim je bilo vlagatelju tudi natančno in nedvoumno pojasnjeno, kako so ponudniki dolžni izpolniti te pogoje. Naročnik je ob upoštevanju 42.a člena ZJN-1 zahteval, da ima ponudnik v svoji kadrovski sestavi, torej delovnem razmerju, najmanj tri izvajalce, od katerih mora biti najmanj en univerzitetni diplomirani pravnik, kar je ob upoštevanju predmeta javnega naročila nujno. Glede na količino razpisanih del je dolžan imeti ponudnik najmanj tri zaposlene, kar pa mu ne preprečuje, da bi izvedbo razpisanih del lahko zagotovil z angažiranjem več delavcev, tudi strokovnjakov s pravnega področja, kar pa ne šteje kot izpolnitev pogoja za priznanje kadrovske sposobnosti ponudnika, kar je bilo vlagatelju tudi pojasnjeno z obema pojasniloma. Ponudnik potrebuje za izvedbo predmeta javnega naročila tudi določen tehnično-administrativen kader, ki skupaj z izvajalcem pravnih opravil deluje kot ekipa, ki bo v relativno kratkih rokih kadrovsko sposobna izvesti razpisana dela. Naročnik je poleg tega predvidel tudi možnost skupne ponudbe, pri čemer se izpolnjevanje pogojev presoja za vse soponudnike skupaj. Zahtevani pogoji naročniku nudijo minimalna zagotovila, saj absolutna ne obstajajo. Naročnik namreč takrat, ko naročilo odda, od ponudnikov ne more zahtevati izpolnjevanja strožjih pogojev, kot jih je zahteval v javnem razpisu. Prepustitev vseh aktivnosti ponudniku- da se svobodno povezuje, da je nelikviden ter razpolaga le z minimalnim ustanovitvenim kapitalom bi bila glede na pomen javnega naročila neodgovorna, saj bi nastala škoda znatno presegala višino, ki bi jo lahko naročnik izterjal od izvajalca. Da so za izvedbo razpisanih del potrebne strokovne in izobrazbene kvalifikacije potrjuje tudi vlagatelj, naročnik pa k temu dodaja, da lahko te kvalifikacije preveri le s ponujeno kadrovsko ekipo ter referencami ponudnika. Razpisni pogoji po mnenju naročnika niso diskriminatorni niti v nasprotju z načelom enakopravnosti med ponudniki. Naročnik opozarja tudi, da se nekatere vlagateljeve revizijske navedbe nanašajo na merila in ne na pogoje, vlagatelj pa do njihovega navajanja v kontekstu svojega zahtevka ni upravičen, saj je v razpisni dokumentaciji določeno le eno merilo, to je najnižja cena. Naročnik je preučil tudi sklepe Državne revizijske komisije, na katere se sklicuje vlagatelj, pri čemer je ugotovil, da je dejansko stanje zadev, v katerih so bili izdani, drugačno od dejanskega stanu v predmetnem revizijskem postopku.
Glede revizijskih navedb, ki se nanašajo na dokazovanje ponudnikove ekonomsko-finančne sposobnosti naročnik navaja, da sta se tudi na te nanašali pojasnili, ki ju je vlagatelju podal dne 02.02.2005 ter 07.02.2005, zato vlagateljeve navedbe, po katerih naj naročnik na njegove zahteve ne bi odgovoril, niso utemeljene. Za vlagatelja sporni pogoji so potrebni in sorazmerni z naravo, vsebino, namenom in obsegom javnega naročila. Enak ali celo strožji pogoj za priznanje ekonomsko-finančne sposobnosti vsebuje tudi razpisna dokumentacija za ostala pripravljalna dela, katerih pravočasna in kvalitetna izvedba s sposobnimi izvajalci je pogoj za izvedbo same gradnje, ki naj bi se pričela že v letošnjem letu, njena vrednost pa dosega 72,1 milijona EUR. Pogoja, po katerih iz potrjene bilance ponudnika izhaja, da preteklega poslovnega leta ni zaključil z izgubo, oziroma, da je imel v preteklem poslovnem letu prihodke najmanj v višini ocenjene vrednosti javnega naročila, sta nesporno skladna z naravo, vsebino, namenom in obsegom javnega naročila. Tudi slednjega od pogojev lahko ponudniki, v primeru predložitve skupne ponudbe, izpolnijo kumulativno. Naročnik izpostavlja še, da pri predmetnem postopku oddaje javnega naročila ne gre za uporabo omejitvenega postopka, v smislu 19. člena ZJN-1, niti za diskriminatorna merila, saj se vlagateljeve navedbe nanašajo na pogoj in ne na merilo, ki je eno samo, to je najnižja ponudbena cena. Naročnik zato tudi ni obravnaval revizijskih navedb, po katerih morajo biti merila vnaprej opisana in ovrednotena na jasen, razumljiv, transparenten in objektivno preverljiv način, saj vlagateljev revizijski zahtevek ne meri na spornost merila, temveč pogojev. Za vlagatelja sporni pogoj za ugotavljanje ekonomsko-finančne sposobnosti, da preteklega poslovnega leta ni zaključil z izgubo, je nesporno skladen z načelom enakopravnosti, saj sicer ne bi bilo mogoče primerjati sposobnosti ponudnikov, ki bi izkazovali izgubo, s ponudniki z uspešnim poslovnim rezultatom. Določila ZJN-1 naročniku dajejo možnost opredeliti zahteve glede načina izpolnjevanja pogojev za priznanje ekonomsko-finančne sposobnosti. Ugotovitve vlagatelja glede kršitve načela zagotavljanja konkurence med ponudniki ter načela enakopravnosti ponudnikov so brez pravne in dejanske podlage. Naročnik je preučil tudi sklep Državna revizijske komisije, št. 018-89/03-23-802, v zvezi s katerim ugotavlja, da se ne nanaša na enako dejansko stanje, kot je podano v predmetnem postopku. Tudi sicer pa je naročnik v omenjenem postopku zahteval izkaz letne realizacije v višini 500 milijonov SIT, pri ocenjeni vrednosti 30 milijonov SIT, zaradi česar je šlo za pogoj, ki je bil nesorazmeren z obsegom javnega naročila. V konkretnem postopku oddaje javnega naročila je pogoj objektiviziran na vrednost javnega naročila, zato o diskriminaciji ponudnikov ni mogoče govoriti. V konkretnem primeru ravno tako ne gre za dobave blaga temveč za preveritev sposobnosti izvajalca oz. skupine izvesti tak obseg storitev, kot jih je izvedel v preteklem letu oz. nujno večji, saj je rok izvedbe po razpisni dokumentaciji le devet mesecev. To pa za ponudnika nujno pomeni povečanje njegovih kapacitet, saj glede na naravo razpisanih del (storitve) javnega naročila ne bo mogel izvesti s povečanjem dobav, temveč bo moral izvesti večji obseg storitev, te so namreč predmet javnega naročila. V zvezi z vlagateljevo navedbo o načrtovanem negativnem izidu naročnik ugotavlja, da mora biti poslovni izid oz. poslovanje pošten odraz dejanskega stanja in zato ne more biti načrtovan oz. tako poslovanje povečuje tveganje naročnika, da bo zoper takšnega ponudnika uveden stečaj oz. postopek prisilne poravnave ali pa prenehanje poslovanja samostojnih podjetnikov. Glede navedb, da je naročnik enak diskriminatorni pogoj postavil tudi v nekaterih drugih javnih razpisih, slednji navaja, da je sklicevanje vlagatelja na razpisne pogoje v drugih postopkih oddaje javnih naročil za predmetni postopek irelevantno.
V nadaljevanju je naročnik odgovoril na revizijske navedbe, ki se nanašajo na zahtevo po predložitvi popisa istovrstnih ali podobnih del, kot so dela, ki so predmet razpisa, ki jih je ponudnik izvedel kot izvajalec ali partner v skupni ponudbi v zadnjih petih letih. Naročnik navaja, da za vlagatelja sporno določilo razpisne dokumentacije nesporno omogoča širok krog potencialnih ponudnikov in prosto konkurenco, saj se popis del ne omejuje le na pridobivanje nepremičnin za gradnjo cest, temveč je pogoj postavljen bistveno širše in zajema vse infrastrukturne objekte, npr. energetske, vodne, plinovodne in ostale komunalne objekte ipd., kakor tudi industrijske, poslovne in stanovanjske objekte. Tudi navedeni pogoj lahko s preložitvijo skupne ponudbe ponudniki izpolnijo kumulativno. Pogoj je postavljen zelo široko in zato je obseg, kot ga ugotavlja vlagatelj, za obdobje petih let, ob možnosti predložitve skupne ponudbe, upoštevaje vsebino in namen javnega naročila, povsem utemeljen. Ne gre namreč le za pogodbe, katerih pogodbena stranka je naročnik, temveč se zahteva po predložitvi potrdil nanaša na širok krog ostalih naročnikov. Vlagateljeve navedbe o nedopustnosti omejevanja nepremičnin na njihovo poznejšo rabo niso utemeljene, nepravilna pa je tudi vlagateljeva ugotovitev o tem, da je pogodba za pridobivanje zemljišč za potrebe gradnje avtocest v bistvu običajna prodajna pogodba, opredeljena v Obligacijskem zakoniku; gre namreč za posebno pogodbo za dosego javne koristi, za katero se uporabljajo tudi drugi predpisi, ki jih naročnik tudi našteva. Neutemeljene so tudi vlagateljeve navedbe, da naročnik na njegove pripombe ni odgovoril, saj je nanje odgovoril s pojasnili k razpisni dokumentaciji, z dne 02.02.2005.
Glede revizijskih navedb o roku veljavnosti garancije, ki mora biti enak roku veljavnosti ponudbe, naročnik navaja, da je njegova zahteva skladna z določili Pravilnika o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudnik zavaruje izpolnitev svoje obveznosti v postopku oddaje javnega naročila (Uradni list RS, št. 25/2004, 87/2004; v nadaljevanju: Pravilnik). Ravno tako je z vzorcem 1, kot sestavnim delom Pravilnika, skladen tudi vzorec garancije za resnost ponudbe, ki je priložen kot sestavni del razpisne dokumentacije. V kolikor bi naročnik omogočil ponudnikom različne roke veljavnosti ponudb, le-te med seboj ne bi bile primerljive in bi bilo kršeno načelo enakopravnosti ponudnikov. V skladu z določilom točke 7.10 razpisne dokumentacije pa ponudnik lahko podaljša rok veljavnosti ponudbe. V tej točki razpisne dokumentacije je namreč med drugim navedeno, da si naročnik pridržuje pravico, da brez navedbe razloga pred iztekom veljavnosti ponudbe zahteva od ponudnika podaljšanje dobe veljavnosti ponudbe. V kolikor ima ponudnik interes za dodelitev naročila, podaljša tako veljavnost ponudbe, kot veljavnost garancije za resnost ponudbe, in pri tem z razpisnimi pogoji ni v ničemer omejen.
Glede revizijskih navedb o zahtevi po predložitvi podatkov o ponudniku, ki nimajo nobene zveze s predmetom javnega naročila, naročnik navaja, da sporni podatki niso niti merilo niti pogoj, zaradi česar ponudba ni nepravilna, tudi če jih ponudnik ne navede, kar izhaja tako iz opombe v obrazcu 5.13, kakor tudi iz pojasnila naročnika.
Glede zahteve po posredovanju dodatnih pojasnil, z dne 03.02.2005, naročnik znova navaja, da je bilo vlagatelju pojasnilo, z dne 07.02.2005, posredovano, naročnik pa tako določil 25. člena ZJN-1 ni kršil.
Glede zahteve, ki jo je vlagatelj posredoval Republiki Sloveniji, Ministrstvu za finance, Sektorju za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, naročnik pojasnjuje, da vlagatelj ni obrazložil, kako naj bi bil z ravnanjem naročnika ogrožen javni interes. Naročnik pa obenem ugotavlja, da bo zaradi ponavljajočih se revizijskih zahtevkov ogrožen rok začetka gradnje avtocestnega odseka, za katero pa javni interes je izkazan.
Naročnik ugotavlja, da je v postopku oddaje predmetnega javnega naročila spoštoval vsa določila ZJN-1, zato vlagateljev zahtevek za revizijo in njegovo zahtevo po povrnitvi stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, zavrača.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 25.02.2005, naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo. V njej je navedel še, da je naročnikova dodatna pojasnila prejel šele dne 10.02.2005, torej po vložitvi zahtevka za revizijo, naročnik pa je pošiljko oddal na pošto dne 09.02.2005, kar dokazuje s fotokopijo pisemske ovojnice, v kateri mu je bilo pojasnilo posredovano. Iz navedenega izhaja, da je dopis naročnika antidatiran in izdan šele po vložitvi revizijskega zahtevka, zato naj ga Državna revizijska komisija ne smatra kot del razpisne dokumentacije, ki jo je dvignil vlagatelj. Vlagatelj je z vlogo priglasil tudi nadaljnje stroške, nastale v zvezi z revizijo, v protivrednosti 50 točk po Odvetniški tarifi.

Naročnik je z dopisom, z dne 28.02.2005, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje predmetnega javnega naročila.
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu s 23. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagateljev zahtevek za revizijo utemeljen. Glede posameznih očitanih nepravilnosti postopka oddaje javnega naročila Državna revizijska komisija ugotavlja, kakor sledi.

Državna revizijska uvodoma ugotavlja, da je vlagatelj na naročnika dne 03.02.2005 naslovil zahtevo za pojasnilo razpisne dokumentacije, ki jo je naročnik prejel dne 04.02.2005. Naročnik je na zahtevo odgovoril s pojasnili z dne 07.02.2005, ki pa so bila, izhajajoč iz razpoložljive dokumentacije o postopku oddaje javnega naročila, odposlana dne 09.02.2005 in jih je vlagatelj prejel po vložitvi zahtevka za revizijo. Ob upoštevanju tega dejstva gre šteti, da pojasnil, z dne 07.02.2005, v tem sporu ni mogoče šteti kot del razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila, zoper katerega je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo. Državna revizijska komisija je iz navedenih razlogov ob sprejemu svoje odločitve izhajala iz dejanskega stanja pred sprejemom pojasnila, z dne 07.02.2005.

Glede revizijskih navedb, ki se nanašajo na pogoje za priznanje kadrovske sposobnosti, pod točko 6.2.2.a razpisne dokumentacije, Državna revizijska komisija ugotavlja, da so utemeljene.
ZJN-1 v prvem odstavku 5. člena (Načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki) določa, da naročnik ne sme omejevati konkurence med ponudniki, zlasti ne sme omejevati možnih ponudnikov z neupravičeno uporabo omejitvenega postopka ali z uporabo diskriminatornih meril in mora pri tem ravnati skladno s predpisi o varstvu konkurence. Opisano načelo na splošni ravni zapoveduje, da mora biti vsem zainteresiranim in sposobnim ponudnikom omogočeno poslovanje z javnim sektorjem pod enakimi pogoji, konkretizirano pa je v posameznih, konkretnejših pravilih zakona - zlasti v tistih, ki urejajo določanje pogojev in meril za izbiro najugodnejše ponudbe. Zakon predvsem zahteva, da mora naročnik vse potencialne ponudnike vnaprej seznaniti z okoliščinami na strani naročnika in/ali predmeta naročila, ki so zanj relevantne. Naročnik lahko določi le take pogoje, ki so v zvezi z določenim predmetom javnega naročila objektivno opravičljivi, prepovedani pa so diskriminatorni pogoji, ki izločujejo ponudbe brez objektivno upravičenih razlogov in neupravičeno privilegirajo ponudnike ter omejujejo konkurenco.
Načelo enakopravnosti ponudnikov je eno izmed temeljnih načel javnega naročanja. Naročnik mora zagotoviti, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja (prvi odstavek 7. člena ZJN-1) in da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo krajevno, predmetno ali osebno diskriminacijo ponudnikov ali diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik (drugi odstavek 7. člena ZJN-1). Pravo javnih naročil varuje enakopravnost ponudnikov v postopkih oddaje javnih naročil in jim zagotavlja enak položaj. Nihče ne sme biti diskriminiran zaradi razlogov, ki niso objektivno opravičljivi. Enakopraven položaj mora biti med drugim zagotovljen tudi v zvezi z določitvijo pogojev, torej tistih elementov, ki morajo biti v ponudbi v celoti izpolnjeni na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in so izključne narave (10. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1). Naročnikovi pogoji torej ne smejo biti neupravičeno diskriminatorni, sicer je kršeno ne samo načelo enakopravnosti iz 7. člena ZJN-1, temveč tudi načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki iz 5. člena ZJN-1.
Iz razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila izhaja, da je naročnik v njej med drugim določil pogoj, da mora imeti ponudnik za izvedbo del "v kadrovski sestavi najmanj 3 izvajalce, vključno z odgovornim nosilcem del". Iz dodatnega pojasnila razpisne dokumentacije, z dne 02.02.2005, poleg ponovitve že zapisanega določila razpisne dokumentacije izhaja še, da "razpisni pogoji z navodili ponudnikom za minimalno kadrovsko sestavo ne dopuščajo drugačnega pogodbenega razmerja". Vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo zatrjuje, da je naročnik z navedenimi določili "že vnaprej izločil vse ponudnike, ki bi se lahko ravno tako potegovali za zadevno javno naročilo". Stališču vlagatelja ni mogoče slediti, saj sporna določila nikakor ne omejujejo vseh ponudnikov; ne glede na to pa gre ugotoviti, da so navedene zahteve razpisne dokumentacije neskladne z načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki in načelom enakopravnosti med ponudniki, saj brez upoštevnih razlogov omejujejo ponudnike pri njihovi zmožnosti sodelovanja v postopku oddaje predmetnega javnega naročila. Sledeč naročnikovim argumentov je smisel spornih določil razpisne dokumentacije v tem, da si naročnik zagotovi usposobljenega izvajalca, pogoj pa mu nudi vsaj minimalna zagotovila za to. Naročnik navaja tudi, da je ponudnik dolžan imeti zaposlene vsaj tri delavce zaradi količine razpisanih del, glede na naravo katerih, je nujen tudi določen tehnično-administrativni kader. Kot pravilno ugotavlja vlagatelj, dejstvo, da ima ponudnik zaposlene tri delavce, ni v nikakršni zvezi z usposobljenostjo ponudnika za izvedbo javnega naročila; nikakor ni namreč mogoče priznati usposobljenosti za izvedbo predmetnega javnega naročila ponudniku s tremi zaposlenimi delavci, od katerih je le en univerzitetni diplomirani pravnik s pravniškim državnim izpitom oz. nepremičninski posrednik, ponudniku, ki sicer nima zaposlenih treh oseb, prek podjemne pogodbe pa sodeluje s tremi ali več univerzitetnimi pravniki s pravniškim državnim izpitom oz. nepremičninskimi posredniki (pa v slednjem primeru sodeluje tudi vsaj z enim pravnikom), pa ne. Podobno gre ugotoviti, da pogoja za priznanje kadrovske sposobnosti, kot ga je določil naročnik, povsem v neskladju z značilnostmi in zahtevami predmeta javnega naročila ne izpolnjuje ponudnik, ki ima zaposlena dva univerzitetna diplomirana pravnika, s pravniškim državnim izpitom, če drugih zaposlenih nima, izpolnjuje pa ga ponudnik, ki ima zaposlenega le enega univerzitetnega diplomiranega pravnika, ne glede na izobrazbo ostalih (najmanj dveh) zaposlenih oseb. Državna revizijska komisija v zvezi z argumenti naročnika za določitev spornega pogoja ugotavlja tudi, da dejstvo, da ima ponudnik zaposlene tri osebe, od katerih je izobrazbena zahteva postavljena le za eno od njih, v ničemer ne nudi močnejšega zagotovila za uspešno in kvalitetno izvedbo javnega naročila. V povzetku zapisanega gre ugotoviti, da naročnik ni uspel upravičit pogoja za priznanje kadrovske sposobnost, kot je določen v razpisni dokumentaciji. Pogoj je določen v nasprotju z načeloma zagotavljanja konkurence med ponudniki in z enakopravnosti med ponudniki.
Državna revizijska komisija je zato vlagateljevim revizijskim navedbam v zgoraj obravnavanem delu ugodila, sporno določilo razpisne dokumentacije pa razveljavila. Državna revizijska komisija ob dejstvu sprejete odločitve iz razlogov smotrnosti ni presojala revizijskih navedb vlagatelja, ki se nanašajo na dokazovanje izpolnjevanje pogoja za priznanje kadrovske sposobnosti.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presojala utemeljenost revizijskih navedb, ki se nanašajo na točko 6.2.1.b razpisne dokumentacije, v kateri je naročnik določil pogoje za priznanje ekonomsko- finančne sposobnosti. Državna revizijska komisija je ob tem ugotovila, da so s tem povezane vlagateljeve revizijske navedbe le delno utemeljene.
V sporni točki razpisne dokumentacije je naročnik med drugim določil tudi za vlagatelja sporna pogoja za priznanje ekonomsko-finančne sposobnosti in sicer pogoj, da iz potrjene bilance izhaja, da ponudnik preteklega poslovnega leta ni zaključil z izgubo, ter pogoj, da je imel v preteklem poslovnem letu prihodke najmanj v višini ocenjene vrednosti javnega naročila. Državna revizijska komisija glede prvega od pogojev ugotavlja, da ni opisan dovolj natančno, da bi bila njegova umestitev med pogoje za priznanje ekonomsko-finančne sposobnosti utemeljena. Naročnik je v drugi alineji točke 6.2.1.b razpisne dokumentacije tako določil pogoj, "da iz potrjene bilance (dokazilo 6.2.1.a) izhaja, da preteklega poslovnega leta ni zaključil z izgubo. V primeru skupne ponudbe se bo štelo, da ponudnik izpolnjuje pogoje za priznanje sposobnosti, le ta pogoj izpolni eden izmed partnerjev v skupni ponudbi.". Ugotoviti gre, da je naročnik pri oblikovanju besedila spornega pogoja uporabil tudi pojem "izguba", ki pa ga ni definiral v takšni meri, da bi bila izključena možnost različnih interpretacij le-tega. Iz naročnikove opredelitve pogoja tako ni mogoče nedvoumno razbrati, ali je imel slednji v mislih kosmato izgubo, izgubo iz poslovanja, izgubo iz rednega delovanja, čisto izgubo, izredno izgubo ali pa čisto zgubo poslovnega leta (pojmi, kot jih opredeljuje Slovenski računovodski standard 25 (Uradni list RS, št. 107/2001 (67/2003 - popr.), 13/2003, 43/2004, 83/2004). Skladno z vlagateljevimi revizijskimi navedbami gre namreč ugotoviti, da ponudnikovo izkazovanje nekaterih od opisanih oblik izgube nikakor še ne pomeni, da je tak ponudnik ekonomsko-finančno nesposoben za izvedbo predmetnega javnega naročila oziroma, da za naročnika predstavlja večji riziko kot ponudnik, ki teh oblik izgube ne izkazuje. Vlagateljevim revizijskim navedbam gre zato v delu, v katerem se nanašajo na obravnavani pogoj, ugoditi. Naročnik ni dovolj natančno opredelil katere od oblik izgube naj ponudnik v svoji bilanci ne bi smel izkazovati, zaradi česar gre sporno določilo razpisne dokumentacije razveljaviti.

Glede pogoja, da je imel ponudnik v preteklem poslovnem letu prihodke najmanj v višini ocenjene vrednosti javnega naročila, gre že uvodoma opozoriti, da umestitev slednjega med pogoje za priznanje ekonomsko-finančne sposobnosti tudi v mednarodni praksi sama po sebi ni sporna (tako tudi Sodišče Evropskih skupnosti v t.i. primeru Belini, št. 27/86, 28/86 in 29/86). Ob tem pa velja, da je obravnavani pogoj dopusten le, če to opravičuje predmet konkretnega javnega naročila ali pa če obstajajo drugi opravičljivi razlogi za omejevanje konkurence, ki jo uporaba takšnega pogoja nesporno povzroča. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik za vlagatelja sporni pogoj določil v skladu z naravo, vsebino, namenom in obsegom predmetnega javnega naročila. Naročnik zahteve po prihodkih tako celo ni omejil na prihodke iz dejavnosti, povezanih s predmetom javnega naročila, kot bi bil to upravičen storiti, temveč je kot upoštevne dopustil vse dohodke iz poslovanja, ne glede na to, iz katere dejavnosti ponudnikov izvirajo, s čemer je določil celo milejši pogoj, kot bi ga bil lahko določil. Ravno tako je naročnik zahtevo po minimalni višini prihodkov v preteklem poslovnem letu določil tudi sorazmerno glede na obseg javnega naročila, saj se ocenjena vrednost predmeta javnega naročila nanaša na storitve, ki naj bi bile opravljene v devetih mesecih, naročnikova zahteva po minimalni višini prometa pa se nanaša na celotno poslovno leto. Državna revizijska komisija iz navedenih razlogov ni mogla slediti vlagateljevemu zahtevku v delu, v katerem se nanaša na zgoraj obravnavani pogoj, s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja pa je kot neutemeljene zavrnila.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija preverjala utemeljenost revizijskih navedb, ki se nanašajo na zahtevo po predložitvi popisa istovrstnih ali podobnih del, kot so dela, ki so predmet javnega razpisa. Državna revizijska komisija je ob tem ugotovila, da so s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja delno utemeljene.
Naročnik je v razpisni dokumentaciji pod točko 6.2.2.c določil pogoj, da je ponudnik v zadnjih petih letih izvedel dela, ki so enaka številu razpisanih pogodb oz. aneksov iz točke II., postavka A in B obrazca ponudbe, in najmanj polovici razpisanih zemljiškoknjižnih predlogov iz točke II., postavka G istega obrazca ponudbe. Ponudnik mora za izpolnitev tega pogoja predložiti tudi originalna potrdila naročnikov teh del, ki bodo potrjevala izpolnjevanje pogoja. Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik s samo postavitvijo tovrstnega pogoja, ki je skladen z določili 42.a člena ZJN-1, v nasprotju z mnenjem vlagatelja ni nedopustno omejeval konkurence med ponudniki niti ni kršil načela enakopravnosti med temi. Naročnik svoje zahteve po predložitvi referenc ni oblikoval v merilo, s katerim bi različno ocenjeval večje ali manjše število predloženih referenc, temveč v pogoj, ki ga je oblikoval dovolj na široko, da je njegova izpolnitev omogočena širokemu krogu potencialnih ponudnikov, bodisi samostojno, ali prek predložitve skupne ponudbe. Na tem mestu gre pripomniti tudi, da so zahteve po predložitvi referenc tudi v mednarodni praksi običajen del postopkov oddaje javnih naročil (o tem npr. tudi Sodišče Evropskih skupnosti v zadevi Holst Italia Spa proti Comune di Cagliari in Ruhwasser AG International Water Management, št. C-176/98). Ob zapisanim pa velja pritrditi vlagatelju v delu zahtevka, v katerem opozarja na spornost omejevanja dopustnih referenc le na nekatere vrste nepremičninskih poslov. Naročnik tako ni uspel z utemeljiti svoje zahteve po tem, da se predložene reference lahko nanašajo le na pridobivanje nepremičnin za gradnjo cest in drugih infrastrukturnih objektov ter za gradnjo industrijskih, poslovnih ter stanovanjskih objektov. S takšno zahtevo je naročnik namreč brez upoštevne argumentacije dopustil le izbrane reference, četudi bi bilo izpolnjevanje pogojev za priznanje sposobnosti, glede na predmet javnega naročila, enakovredno mogoče dokazovati tudi z referencami o drugih nepremičninskih poslih (npr. prodaja industrijskih, poslovnih in stanovanjskih objektov). S spornim določilom razpisne dokumentacije je naročnik tako nedopustno omejil konkurenco med ponudniki ter posegel v načelo enakopravnosti med temi. Državna revizijska komisija je zato vlagateljevim revizijskim navedbam v delu, kjer se nanašajo na nedopustnost omejevanja referenc le na nekatere nepremičninske posle, ugodila, sporna določila razpisne dokumentacije pa razveljavila.

Glede revizijskih navedb, ki se nanašajo na rok veljavnosti ponudbe ter garancije za resnost ponudbe, Državna revizijska komisija ugotavlja, da te niso utemeljene. Naročnik je v točki 7.7 razpisne dokumentaciji določil, da mora biti rok, naveden v ponudbi, najmanj 142 dni od poteka roka za predložitev ponudbe. Ob tem si je pridržal tudi pravico zahtevati podaljšanje roka veljavnosti ponudbe. V obrazcu ponudbe je v nasprotju s tem določilom opredelil rok veljavnosti ponudbe na točno 142 dni od skrajnega roka za predložitev ponudb, kar je za vlagatelja sporno, saj bi želel sam ponuditi ponudbo z daljšim rokom veljavnosti. Opozoriti gre, da je naročnik pri postavitvi zahteve po veljavnosti ponudbe, ob upoštevanju določil predpisov s področja javnih naročil, avtonomen in lahko o zahtevanem roku za veljavnost ponudb odloča sam. Iz dejstva, da je v obrazec ponudbe zapisal, da je rok veljavnosti ponudbe 142 dni od skrajnega roka za predložitev ponudb, izhaja, da je ne glede na siceršnja določila razpisne dokumentacije zahtevani rok veljavnosti ponudb določil natančno v opisanem trajanju, s čemer predpisov s področja oddaje javnih naročil ni kršil. Ne glede na zapisano pa velja pripomniti, da lahko skladno s pravili obligacijskega prava ponudnik naročniku kadarkoli sporoči, da ga ponudba še vedno zavezuje, na ta način pa lahko tudi podaljša veljavnost ponudbe, ki bi sicer že potekla. Ob upoštevanju teh dejstev revizijskim navedbam v delu, v katerem vlagatelj z njimi izpodbija določila glede roka veljavnosti ponudbe ter garancije za resnost ponudbe, ni mogoče slediti.

Državna revizijska komisija je kot slednje preverjala utemeljenost revizijskih navedb vlagatelja, ki se nanašajo na spornost dela obrazca 5.13 Predstavitev ponudnika. Naročnik v zvezi s tem delom revizijskih navedb vlagatelja odgovarja, da ponudniki za vlagatelja spornih podatkov v obrazec niso dolžni vpisovati, tudi če jih ne bodo vpisali, pa njihova ponudba ne bo nepravilna. Sledeč takšni argumentaciji naročnika gre ugotoviti, da je umestitev zahtev po posredovanju podatkov o dodani vrednosti na zaposlenega v zadnjih petih letih, strukturi zaposlenih in prometu ponudnika v zadnjih petih letih nesmiselna in neutemeljena. Ker naročnik tako ni uspel izkazati razlogov, ki bi narekovali umestitev spornih zahtev v razpisno dokumentacijo, je Državna revizijska komisija vlagateljevim revizijskim navedbam v zgoraj obravnavanem delu ugodila, sporna določila razpisne dokumentacije pa razveljavila.

Ker opisanih kršitev, storjenih v postopku oddaje predmetnega javnega naročila, ni mogoče sanirati na drugačen način, je Državna revizijska komisija sledila vlagateljevemu predlogu in razveljavila postopek oddaje javnega naročila za opravljanje storitev pridobivanja zemljišč za potrebe gradnje AC Vrba- Črnivec (Peračica), javni razpis objavljen v Uradnem listu RS, št. 2/2005, z dne 07.01.2005, pod številko objave Ob-30/05, v celoti.

S tem je utemeljena odločitev Državna revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je z zahtevkom za revizijo uspel, zato mu je naročnik, skladno z določili tretjega odstavka 22. člena ZRPJN, dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo.

Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil naslednje stroške, nastale v zvezi z revizijo:
- za plačano takso, v znesku 100.000,00 SIT,
- za pripravo zahtevka za revizijo, v protivrednosti 2000 točk po veljavni Odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2003 (70/2003 - popr.); v nadaljevanju: Odvetniška tarifa), s 100% dodatkom za delo v času praznika (6. člen Odvetniške tarife), povečano za 20% DDV, tako v znesku 528.000,00 SIT, ter za pisarniške stroške v protivrednosti 160 točk po Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, tako v znesku 21.120,00 SIT,
- za sestavo obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, v protivrednosti 50 točk po veljavni Odvetniški tarifi, skupaj z 20% DDV tako 6.600,00 SIT.

Državna revizijska komisija, skladno z določili šestega odstavka 22. člena ZRPJN, vlagatelju priznava naslednje stroške, nastale v zvezi z revizijo:
- za plačano takso, v znesku 100.000,00 SIT,
- za pripravo zahtevka za revizijo, v protivrednosti 1400 točk po Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, skupaj tako 184.800,00 SIT,
- za materialne stroške, v višini 2% od vrednosti 1000 točk po Odvetniški tarifi ter 1% od presežka nad to vrednostjo, skupaj v protivrednosti 24 točk po Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, v znesku 3.168,00 SIT,
- za sestavo obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, v protivrednosti 50 točk po veljavni Odvetniški tarifi, skupaj z 20% DDV tako 6.600,00 SIT.

Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava presežka nad priznanimi stroški priprave zahtevka za revizijo, saj glede na ocenjeno vrednost predmetnega javnega naročila podlage za priznanje le-tega v Odvetniški tarifi ni najti, ravno tako pa vlagatelju ne priznava 100% dodatka za delo v času praznika, na priglašene stroške priprave zahtevka za revizijo, saj vlagatelj dela pooblaščenca v času praznika ni uspel izkazati (zahtevek za revizijo nosi datum 09.02.2005, na ta dan pa v Republiki Sloveniji ni bilo praznika). Državna revizijska komisija vlagatelju tudi ne priznava presežka nad priznanimi materialnimi stroški, saj za priznanje le-tega ni najti podlage v Odvetniški tarifi.

Skupno Državna revizijska komisija vlagatelju priznava stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 294.568,00 SIT, ki jih je naročnik dolžan povrniti vlagatelju v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo.

V presežku se vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

Ljubljana, 18.03.2005

Predsednik senata:
dr. Aleksij Mužina,
Predsednik Državne revizijske komisije



Vročiti:
- DARS, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje,
- Odvetnik Marko Rajčevič, Miklošičeva 13, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana.