018-052/2005 Mestna občina Celje

Številka: 018-52/05-31-590

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članici mag. Metki Cerar v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka "Javnega, državnega, anonimnega enostopenjskega, projektnega natečaja za idejno zasnovo arhitekturne razširitve osrednje knjižnice Celje" ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil podjetje Sadar Vuga Arhitekti projektiranje d.o.o., Cankarjevo nabrežje 11/II, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Janez Zajc, Dvorakova ulica 11, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: vlagatelja), zoper ravnanje naročnika Mestna občina Celje, oddelek za okolje in prostor ter komunalo, Sektor za prostorsko načrtovanje in evropske zadeve, Trg celjskih knezov 8, Celje (v nadaljnjem besedilu: naročnik), v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije (v nadaljevanju: ZASP) ter strokovnimi društvi ZDAS, DUPPS in DKAS, Vegova ulica 8, Ljubljana, dne 17.03.2005

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je objavil "Javni, državni, anonimni, enostopenjski, projektni natečaj za idejno zasnovo arhitekturne razširitve osrednje knjižnice Celje" v Uradnem listu RS, št. 61/2004, z dne 04.06.2004, pod številko objave Ob-14934/04.
Naročnik je v sodelovanju z ZASP pripravil zaključno poročilo. Natečajniki so bili o izboru obveščeni s telegramom, zaključno poročilo pa jim je bilo še pred razstavo posredovano po pošti. Razstava je bila v mesecu oktobru in novembru leta 2004.
Po otvoritvi razstave se je v zakonitem roku pritožil vlagatelj, ki je tudi vložil zahtevek za revizijo. Naročnik je objavil rezultate v Uradnem listu RS, št. 129/2004, z dne 03.12.2004, pod številko objave Ob-32862/04 in na spletnem mestu "arhiforum", kjer je naročnik objavil tudi zaključno poročilo.

Naročnik je v Uradnem listu RS, št. 125-127, z dne 19.12.2003, pod št. objave Ob-107714 objavil obvestilo o izidu natečaja.

Vlagatelj, katerega natečajna rešitev je prejela tretjo nagrado, je pri ZASP vložil pritožbo oziroma zahtevek za revizijo, z dne 06.11.2004, ki jo je v vednost poslal tudi naročniku. Vlagatelj naročniku očita kršitve 50. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 02/04; v nadaljevanju: ZJN-1) ter kršitev 23. in 7. člena ZJN-1. Vlagatelj zahteva razveljavitev celotnega postopka javnega natečaja oziroma razveljavitev ocenjevanja strokovne žirije in tudi povrnitev stroškov revizijskega postopka.

Kar naročnik vlagatelju v roku dvajsetih dni od prejema zahtevka za revizijo ni odgovoril, je vlagatelj v skladu z drugim odstavkom 16. člena ZRPJN o tem obvestil Državno revizijsko komisijo in zahteval nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Vlagatelj navaja, da je naročnik v razpisu sprva zahteval (glede na zahtevane enote in programske sklope) velikost prizidka v izmeri 5532 m2, naknadno pa je zahteve po površini spremenil. Le te (po navedbah vlagatelja) prevedene v m2 predstavljajo 6232,5 m2 površin, in sicer v skladu s kriteriji na osnovi standarda za načrtovanje splošnih knjižnic ter DIN knjižničnih standardov.
Vlagatelj ugotavlja, da je prvo nagrajeni elaborat zmagal s predlogom 4603 m2, kar pomeni, da predstavlja le 74% normativne kvadrature. Vlagatelj navaja, da odločitev žirije temelji na mnenju bibliotekarja, da je možno manjko kvadrature nadomestiti z reorganizacijo nekaterih programskih sklopov ter da ta odločitev žirije ni v skladu z ZJN-1. Vlagatelj navaja, da je naročnik kršil 50. člen ZJN-1, saj merila ne določajo (predvidevajo), da bo o vsakem elaboratu podano bibliotekarsko mnenje o organiziranosti in možnosti reorganizacije v okvirih starega dela ali novega v okvirih elaborata. Ker merila tega niso predvidela, je odločitev žirije po mnenju vlagatelja v nasprotju z ZJN-1. Prav tako vlagatelj zahtevka opozarja, da je glede na diskrepanco v kvadraturi in pa glede na zahtevane programske sklope in enote nemogoče zaključiti, da se da z golo reorganizacijo obstoječe knjižnice ali prizidka, ali obeh, pridobiti oziroma zmanjšati manjko 1617 m2.
Vlagatelj v nadaljevanju navaja, da bi se dale pomanjkljivosti njegovega elaborata, ki mu jih očita žirija (neobčutljiv poseg in globok in agresiven poseg novega volumna) zmanjšati, v kolikor bi vedel, da je predlagana kvadratura lahko manjša od normativne ter da se dajo določeni sklopi organizirati tako, da več niso v skladu s knjižničnimi standardi oziroma da v obstoječi knjižnici obstajajo sklopi, ki se dajo optimizirati z reorganizacijo programov.
Vlagatelj meni, da bi moral naročnik na podlagi 23. člena ZJN-l pripraviti tako razpisno dokumentacijo, da bi ponudnik na njeni osnovi lahko pripravil pravilno ponudbo. Glede na to, da v bibliotekarstvu obstajajo standardi za oblikovanje splošnih knjižnic ter DIN knjižnični standardi in glede na to, da je naročnik v razpisu svoje zahteve podal, pritožniku ni jasno, kako lahko pride v elaboratih do takšnih razlik v ponujeni površini.
Vlagatelj zahtevka tudi navaja, da ostali elaborati, ki so dobili nagrade oziroma ki so bili odkupljeni, niso vsebovali kvadrature, ki bi bila manjša od 5532 m2, posebna nagrada je bila celo podeljena elaboratu s kvadraturo 6276 m2. Zmagovalni elaborat je ponudil kvadraturo, ki je za 1.670 m2 manjša od zahtevane. Razlike med kvadraturami elaboratov niso v skladu s pravili in običaji stroke in so nerazumne in nerazumljive, predvsem pa ne bi mogle nastati, če bi bila razpisna dokumentacija ustrezna. V kolikor žirija in razpisovalec menita, da je razpisna dokumentacija ustrezna, potem pa na njeni podlagi (upoštevaje 23. člen ZJN-l) žirija ne bi mogla kot zmagovitega izbrati elaborata, ki je bil sedaj izbran kot zmagovalec.
Vlagatelj tudi meni, da je žirija kršila 7. člen ZNJ-1, in sicer načelo enakopravnosti ponudnikov, saj je z bibliotekarskim mnenjem v bistvu spremenila ponudbo tako, da je zmagovalni elaborat pridobil prednost pred ostalimi. Na podlagi načela enakega obravnavanja bi tako žirija lahko (na podlagi mnenj različnih strok) spremenila tudi ostale elaborate in jih tako postavila v prednostni položaj, kakor je to storila z zmagovalnim elaboratom. Njeno ravnanje je bilo torej diskriminatomo in kot tako v nasprotju z veljavnimi predpisi.

Vlagatelja je Državna revizijska komisija pozvala, da ji posreduje potrdilo o plačilu takse za vložitev zahtevka za revizijo, ki ga je vlagatelj posredoval Državni revizijski komisiji z dopisom z dne 04.03.2005, ki ga je le ta prejela 07.03.2005.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Način določitve meril je določen v 50. členu ZJN-1. Tako četrti odstavek omenjenega člena določa, da mora pri ocenjevanju ponudb naročnik uporabiti le tista merila, ki so bila objavljena v razpisni dokumentaciji in način, kot so bila opisana in vrednotena. Naročnik ne sme uporabiti nobenega merila, ki ni bilo navedeno v razpisni dokumentaciji. Ker vlagatelj zahtevka navaja, da je naročnik pri ocenjevanju ponudb uporabil merila, ki niso bila določena v razpisni dokumentaciji, je Državna revizijska komisija odločala zgolj o tem, ali je naročnik pri ocenjevanju ponudb uporabil merila določena v razpisni dokumentaciji.
Po vpogledu v razpisno dokumentacijo za predmetni javni natečaj je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik na v točki 7.0 "Merila ocenjevanja natečajnih del" podal smernice pri oblikovanju idejne rešitve in določil tudi kriterije (merila) za ocenjevanje prispelih del. Tako je naročnik v razpisni dokumentaciji, kot kriterij (merilo) ožjega območja obdelave določil: "posebna vsebina glede na zahteve bibliotekarstva", iz česar sledi, da je naročnik že v razpisni dokumentaciji določil, da bo natečajna žirija pri ocenjevanju prispelih prijav ocenjevala tudi vsebino prispele prijave glede na zahteve bibliotekarstva. Prav tako Državna revizijska komisija ugotavlja, da so bili natečajniki seznanjeni z dejstvom, da bo pri ocenjevanju prispelih prijav sodeloval tudi strokovnjak s področja bibliotekarstva, saj je bila v ocenjevalno žirijo imenovana tudi izvedenka za bibliotekarstvo.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku v zvezi z uporabo meril pri ocenjevanju ponudb ni mogoče očitati kršitve četrtega odstavka 50. člena ZJN-1.

Pri tem velja še posebej opozoriti, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni določil, da se pri pripravi idejne rešitve (izračunu površin) uporabljajo DIN knjižnični standardi, prav tako pa naročnik v razpisni dokumentaciji (niti kot pogoj niti kot merilo) ni določil, da bo upošteval doseganje določene kvadrature. Natečajniki so bili v odgovorih na postavljena vprašanja (objavljenih tudi na spletni strani) seznanjeni, da se elaboratov ne bo primerjalo po doseženi površini in da gabarite opredelijo natečajniki sami. Prav tako so bili natečajnik v okviru odgovorov na zastavljena vprašanja seznanjeni z dejstvom, da mora biti masa nove arhitekture skladno vklopljena v obstoječo silhuete, v kateri je potrebno ohraniti obstoječa razmerja in dominantno vlogo graščine ter da mora biti masa novega objekta podrejena dominantni vlogi graščine. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je trditev vlagatelja, da je naročnik v delu razpisne dokumentacije, ki se nanaša na zahtevane površine oziroma kvadraturo, kršil 23. člen ZJN-1, neutemeljena, saj je naročnik jasno navedel, da doseganje določene kvadrature ni postavljeno niti kot merilo niti kot pogoj (točka 7.0 razpisne dokumentacije in odgovori na vprašanja).

Glede očitka vlagatelja, da je žirija kršila 7. člen ZJN-1 (načelo enakopravnosti ponudnikov) je Državna revizijska komisija ugotovila, da ni utemeljen. Kot izhaja iz zaključnega poročila strokovne žirije, so bili vsi prispeli elaborati ocenjevani z vidika ohranjanja kulturne dediščine ter s strani izvedenke bibiliotekarske stroke. Pri tem pa velja tudi ugotoviti, da je bil že v razpisni dokumentaciji določen kriterij: â"śposebna vsebina glede na zahteve bibliotekarstvaâ"ť iz česar izhaja, da je naročnik vnaprej predvidel, da bo ocenjeval prispele natečajne rešitve, upoštevajoč posebne vsebine glede na zahteve bibliotekarstva. Glede na navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da naročnik ni kršil 7. člena ZJN-1 in je enakopravno obravnaval vse ponudnike, saj so bile vse prispele natečajne rešitve ocenjene s strani izvedenke bibliotekarske stroke po vnaprej predvidenem merilu. Naročniku tako ni mogoče očitati neenakopravnega in diskriminatornega obravnavanja ponudnikov.

Državna revizijska komisija je, skladno z določili drugega odstavka 19. člena ZRPJN, odločala v mejah zahtevka za revizijo. Ker ob upoštevanju meja slednjega ni bilo ugotovljenih kršitev v postopku javnega natečaja, je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 1. izreka tega sklepa.

Vlagatelj je skladno z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov nastalih z revizijo (plačane takse ter stroške za konferenco s stranko in pregled dokumentacije v višini 100 odvetniških točk, sestavo zahtevka za revizijo v višini 2000 odvetniških točk in 3% materialnih stroškov skupaj s pripadajočim DDV). Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je potrebno zavrniti tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 2. izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).
V Ljubljani, dne 17.03.2005

mag. Metka Cerar
članica Državne revizijske komisije

Vročiti:
- odvetnik Janez Zajc, Dvorakova ulica 11, Ljubljana
- Mestna občina Celje, oddelek za okolje in prostor ter komunalo, Sektor za prostorsko načrtovanje in evropske zadeve, Trg celjskih knezov 8, Celje
- Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije - ZASP, Vegova ulica 8, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana.