018-056/2005 Kmetijski inštitut Slovenije

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št.: 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članici Vesni Cukrov, ob sodelovanju svetovalke Renate Duračak, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za: "PCR v realnem času" ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil SANOLABOR d.d., Leskovškova 4, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Zdenko Verstovšek, štefanova 12, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje KMETIJSKI INšTITUT SLOVENIJE, Hacquetova 17, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 15.03.2005

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi postopek oddaje javnega naročila za: "PCR v realnem času", objavljen v Uradnem listu RS, št. 141/2004, z dne 30.12.2004, pod št. objave Ob-37699/04.

2. Naročnik je dolžan plačati vlagatelju zahtevka za revizijo stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 225.400,00 SIT, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, po tem roku pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje tega sklepa do dne plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

3. Zahteva naročnika za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je sprejel sklep, z dne 21.12.2004, o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila ter v Uradnem listu RS, št. 141/2004, z dne 30.12.2004, pod št. objave Ob-37699/04, objavil javni razpis po odprtem postopku za: "PCR v realnem času".

Vlagatelj je pred javnim odpiranjem ponudb vložil zahtevek za revizijo, z dne 11.01.2005, v katerem navaja, da je razpisna dokumentacija naročnika med drugim v nasprotju s 4., 7. in 32. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1). Vlagatelj očita naročniku, da bo le-ta ocenjeval celovitost ponudbe, kot to določa točka 2.9.2. razpisne dokumentacije, kljub temu, da je v točki 2.3. razpisne dokumentacije določeno, da mora ponudba vsebovati vse zahtevane tehnične karakteristike. Vlagatelj dodaja, da bo naročnik skozi merila točke 2.9.2. in 2.9.3. ocenjeval tehnične karakteristike dvakrat in da ni naročnik v ničemer razdelal, po kakšnem ključu bo razdelil 10 točk po merilu 2.9.2. razpisne dokumentacije. S tem so merila določena nejasno, poleg tega pa merilo pod točko 2.9.5. ni obrazloženo po posameznih pojmih.
Vlagatelj v nadaljevanju zahtevka za revizijo naročniku v osmih točkah očita, da so karakteristike PCR v realnem času v razpisni dokumentaciji, dobesedno povzete po opisu PCR aparatov ABI 7000/7300/7500. S tem naj bi naročnik po mnenju vlagatelja kršil 32. člen ZJN-1, saj kumulativno izpolnjevanje vseh osnovnih in dodatnih naročnikovih zahtev pomeni, da je mogoče po predmetnem javnem razpisu ponuditi le PCR točno določenega proizvajalca.
Vlagatelj predlaga razveljavitev predmetnega postopka v celoti in zahteva povrnitev stroškov revizijskega postopka, in sicer 900 odvetniških točk za sestavo zahtevka za revizijo, 200 odvetniških točk za sestanek s stranko, 50 odvetniških točk za pregled dokumentacije, vse povečano za 20% DDV, stroške uradnega prevoda v višini 25.299,68 SIT in takso v višini 100.000,00 SIT, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje prvostopne odločbe dalje do dne plačila.

Naročnik je s sklepom, z dne 02.02.2005, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da se lahko celovitost ponudbe ocenjuje ne glede na dejstvo, da je le ta hkrati tudi pogoj za pravilnost ponudbe. S tem namreč ni kršeno nobeno načelo ZJN-1, prav tako pa enako število točk po tem kriteriju dobijo vsi ponudniki, ki zadovoljijo kriteriju, ostali pa so tako ali tako izločeni zaradi nepopolne ponudbe. Vlagatelj očita razpisni dokumentaciji, da bo naročnik skozi merila točke 2.9.2. in 2.9.3. ocenjeval tehnične karakteristike dvakrat in da ni naročnik v ničemer razdelal, po kakšnem ključu bo razdelil 10 točk po merilu 2.9.2.. Naročnik ugotavlja, da so merila v točki 2.9.2. določena, prav tako kot so določena v točki 2.9.3. in tako v skladu z določbami ZJN-1. Upoštevanje obeh meril po mnenju naročnika ne pomeni ocenjevanje tehničnih karakteristik dvakrat, temveč točki 2.9.2. in 2.9.3. predstavljata skupaj razgradnjo točke 2.9.1., kar je popolnoma pravilno. Ponudniki bodo ustrezno število točk po kriteriju 2.9.1. namreč dobili ob izpolnjevanju kriterijev 2.9.2. in ob rangiranju po kriteriju 2.9.3.. Pri tem pa je izpolnjevanje točke 2.9.2. neodvisno od rangiranja po točki 2.9.3. in se rangiranje po točki 2.9.3. v ničemer ne nanaša na točko 2.9.2. ter je popolnoma neodvisna od nje. Naročnik dodaja, da v kolikor je točkovanje po enem kriteriju neodvisno od točkovanja po drugem kriteriju, pa to pomeni, da ne gre za ocenjevanje enega in istega. Pri tem pa je po mnenju naročnika potrebno tudi poudariti, da se v bistvu vedno ocenjuje ena in ista zadeva, to je PCR v realnem času, in sicer na različne načine. Naročnik glede merila pod točko 2.9.3. navaja, da so tehnične karakteristike jasno in eksplicitno navedene. V kolikor pa so karakteristike specificirane in navedene, so po mnenju naročnika tudi primerljive, kar pa posledično pomeni da jih je tudi lahko rangirati. Glede merila, pod točko 2.9.5. pa naročnik navaja, da je kriterij jasen in se "ugodnosti", kar je kriterij po svoji vsebini, lahko ugotavljajo šele na podlagi primerjave ponudb. Glede oporekanj vlagatelja pri tehničnih karakteristikah, določenih v razpisni dokumentaciji, naročnik odgovarja, da vlagatelj ne navaja identičnosti s specifikacijo spletne strani in že to dejstvo samo pove, da nikakor ne gre šteti, da je mogoče ponuditi le PCR točno določenega proizvajalca s tem, da so prevzete vse značilnosti tehničnih karakteristik PCR aparata iz navedene spletne strani.
Zaradi predhodno navedenih razlogov je naročnik zavrnil zahtevek vlagatelja za revizijo postopka oddaje javnega naročila in priglasil povrnitev stroškov v višini 105.600,00 SIT.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 07.02.2005, naročniku sporočil, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj priglaša stroške za sestavo obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo v višini 50 odvetniških točk in za udeležbo na sestanku s stranko v višini 200 odvetniških točk, vse povečano za DDV.

Naročnik je z dopisom, z dne 15.02.2005, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je z dopisom, št. 018-56/05-32-461, z dne 25.02.2005, od naročnika zahtevala dodatna pojasnila, kar je naročnik posredoval v prilogi dopisa, z dne 02.03.2005.

Državna revizijska komisija ob presoji vlagateljevega zahtevka za revizijo ugotavlja, da je le-ta utemeljen in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v revizijskem postopku pri presoji utemeljenosti vlagateljevih navedb morala odgovoriti na vprašanje, ali je naročnik pri določitvi meril, ki so med drugim predmet spora, ravnal v skladu z določbami ZJN-1. Vlagatelj zahtevka za revizijo trdi, da naročnik ni oblikoval, oziroma podrobno opisal meril pod točko 2.9.2, 2.9.3. in 2.9.5 na način, da bi omogočala nediskriminatorno razvrščanje ponudb.

V skladu z 9. točko prvega odstavka 3. člena ZJN-1 je merilo "element za vrednotenje, primerjanje ali presojanje ponudb". Merilo je vnaprej podan razlikovalni znak med ponudbami, katerega izbira odraža naročnikovo presojo pomembnosti posameznih okoliščin, povezanih s predmetom ali izvedbo naročila. ZJN-1 določa, da je naročnik avtonomen pri odločitvi, katera in koliko meril bo določil in uporabil, prav tako pa tudi kakšne vrednostne uteži (ponderje) jim bo pripisal in na kakšen način jih bo uporabil, pri čemer pa je njegova dispozitivnost omejena z določbami zakona, saj merila in način ocenjevanja ne smejo biti v nasprotju z ZJN-1. Iz določil drugega in tretjega odstavka 50. člena ZJN-1 namreč izhaja: "Merila, po katerih naročnik izbira najugodnejšo ponudbo, morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena. Merila ne smejo biti diskriminatorna in morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega naročila in morajo prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb. Naročnik mora v razpisni dokumentaciji navesti, opisati in ovrednotiti vnaprej vsa merila za oddajo, ki jih bo uporabil, v vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega. Po objavi naročila ali oddaji povabila v omejenem postopku naročnik ne sme več spreminjati meril.".

V zgoraj citiranih določilih ZJN-1 sta za obravnavani primer bistveni dve (med seboj tesno povezani) zahtevi v zvezi z oblikovanjem meril, in sicer zahteva po takšnem opisu (načina uporabe) merila, da bo na njegovi osnovi v fazi ocenjevanja ponudb mogoče posamezne ponudbe objektivno meriti (to je brez vpletanja elementov subjektivne presoje), ter zahteva po vnaprejšnjem opisu meril, ki pomeni predvsem zahtevo po tem, da se vnaprej določijo in dovolj jasno opišejo elementi oziroma okoliščine, na podlagi katerih se bo mogoče (tudi v primeru vloženega revizijskega zahtevka) o tem odločati. Državna revizijska komisija poudarja, da je naročnik sicer avtonomen pri določanju meril, pri čemer pa morajo biti le-ta opisana in ovrednotena tako, da zagotavljajo primerljivost in objektivno vrednotenje ponudb, s tem pa tudi presojo pravilnosti izbire najugodnejšega ponudnika. Primerljivost namreč pomeni, da morajo biti dokumenti v postopku oddaje javnega naročila izdelani tako, da lahko tako ponudniki kot tudi sam naročnik nedvoumno vedo za pomen posameznih podatkov in da podatki temeljijo na enakih merilih, zaradi česar je tudi mogoča njihova medsebojna primerjava.

Iz razpisne dokumentacije o predmetnem javnem naročilu je razvidno, da je naročnik v povabilu k oddaji ponudbe zapisal:

"2.9. Pri ocenjevanju ponudb bo komisija upoštevala:
(odstotki so enaki točki: 100 % = 100 točk)

Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika so:
2.9.1. ponudbena cena = 30 točk
2.9.2. celovitost ponudbe glede osnovnih in
dodatnih zahtev = 10 točk
2.9.3. tehnične karakteristike = 30 točk
2.9.4. garancijski rok, servis = 10 točk
2.9.5. začetno uvajanje, šolanje in
nadaljnja tehnična in strokovna podpora =20 točk

Najugodnejši ponudnik je tisti, ki zbere najvišje število točk in zadošča vsem ostalim pogojem iz tega razpisa. Najcenejši ponudnik ni nujno tudi najugodnejši ponudnik.

K 2.9.2. Celovitost ponudbe glede osnovnih in dodatnih zahtev 10 točk

K 2.9.3. Tehnične karakteristike
Ponudbe, ki bodo ustrezale zahtevam glede tehničnih karakteristik, bodo dodatno rangirane glede na ostale tehnične karakteristike. (Ponudba z najboljšimi karakteristikami bo rangirana na 1. mesto (30 točk), 2. mesto (15 točk), 3. mesto (5 točk).

K 2.9.5. Začetno uvajanje, šolanje in nadaljnja tehnična in strokovna podpora
Najugodnejše začetno uvajanje, primerno šolanje v tujini s strokovnjaki za PCR v realnem času ter dosegljivost in usposobljenost kadra za nadaljnjo tehnično in strokovno podporo 20 točk
Skupno največje število možnih točk po vseh merilih znaša 100.".
Glede na zgoraj navedeno opredelitev meril razpisne dokumentacije naročnika Državna revizijska komisija najprej pritrjuje vlagatelju, da v navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe ni nedvoumno opredeljeno (konkretno točka 2.9.2. celovitost ponudbe glede osnovnih in dodatnih zahtev), kaj gre šteti pod termin osnovne zahteve in dodatne zahteve. Enako velja ugotoviti tudi pri merilih pod točko 2.9.3. in točko 2.9.5., kjer naročnik ni natančneje specificiral pojma najboljše tehnične karakteristike, prav tako pa se ni opredelil do svoje zahteve najugodnejše začetno uvajanje in nadaljnja tehnična in strokovna podpora. Ob dejstvu, da naročnik zahteva izpolnjevanje vseh zahtev, gre ugotoviti, da način ocenjevanja prispelih ponudb po navedenih merilih, oz. podrobnejšega opisa in ovrednotenja meril za ocenjevanje ponudb, naročnik v razpisni dokumentaciji ni določil. Iz navedenega sledi, da naročnik ni dovolj jasno in nedvoumno določil, na kakšen način bo upošteval navedene zahteve, zaradi česar pri tako opredeljenih merilih v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb ne bi bila izločena možnost subjektivnega ocenjevanja ponudb. Kot že navedeno, je naročnik sicer avtonomen pri določanju meril, vendar morajo biti merila tako določena, opisana in ovrednotena, da zagotavljajo objektivno vrednotenje ponudb ter s tem tudi možnost naknadne presoje pravilne izbire najugodnejšega ponudnika.

Poleg tega da naročnik, glede na zgornji opis meril 2.9. navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, le-teh ni ovrednotil in ni določil načina uporabe, kot to določa drugi odstavek 50. člena ZJN-1, Državna revizijska nadalje ugotavlja, da je naročnik pri vsakem od zgoraj navedenih meril določil le maksimalno število točk, ki jih je mogoče prejeti. Naročnik je sicer zgoraj navedena merila ovrednotil z maksimalnim številom 10, 30 in 20 točk, vendar ni določil načina uporabe teh meril tako, da bi bilo nedvoumno jasno, kako bo ocenjeval ponudbe. Naročnik je pri citiranih merilih navedel maksimalno število točk za primer, da ponudbe ponudnikov glede tehničnih karakteristik, osnovnih ali dodatnih zahtev presegajo ali ustrezajo zahtevam naročnika, ni pa navedel, kako bo ocenjeval ponudbe v razponu od 0 do 10 točk glede osnovnih in dodatnih zahtev in v razponu od 0 do 20 točk glede na kvaliteto uvajanja in šolanja. Ugotoviti gre, da naročnik v razpisni dokumentaciji torej meril ni vnaprej ovrednotil na način, ki bi onemogočal morebitno arbitrarno dodeljevanje točk s strani naročnika v fazi pregleda in ocenjevanja prispelih ponudb. Naročnik je s svojim ravnanjem kršil 50. člen ZJN-1, saj je merila oblikoval tako, da ni izključena možnost diskriminatornega razvrščanja ponudb, kršil pa je tudi načelo transparentnosti, ki je opredeljeno v 6. členu ZJN-1 in je eno najpomembnejših temeljnih načel javnega naročanja, preko katerega se zagotavlja uresničevanje drugih načel javnega naročanja. Spoštovanje tega načela je še zlasti pomembno pri določanju meril, ki morajo biti zainteresiranim ponudnikom poznana vnaprej, hkrati pa morajo imeti ponudniki možnost, da preverijo vsako fazo oddaje javnega naročila ter pravilnost vodenja postopka oddaje javnega naročila, še zlasti postopek vrednotenja ponudb in izbire najugodnejše ponudbe.

Obenem velja poudariti, da je potrebno ne le izraziti in opisati merilo, temveč tudi določiti pomen merila. S samo izbiro meril lahko naročnik definira ekonomsko najugodnejšo ponudbo, vendar je njena resnična presoja vezana na pomen posameznega merila. Za natančnost opisa merila in njegovega pomena zgolj numerični (ali opisni) dosežek praviloma ne zadošča, potrebno je izraziti način določitve ocene in medsebojno razmerje pomena meril. Določanje pomena merilu v razpisni dokumentaciji naročnika pa navsezadnje pomeni tudi realizacijo načela gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev (4. člen ZJN-1).

Kot izhaja iz predhodno navedenih ugotovitev Državne revizijske komisije, je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila kršil določila ZJN-1, in glede na to, da je ugotovljene kršitve mogoče odpraviti le z razveljavitvijo celotnega postopka oddaje predmetnega javnega naročila, se Državna revizijska komisija o drugih zatrjevanih kršitvah naročnika, v skladu z načelom hitrosti (3. člen ZRPJN), kot enim izmed temeljnih načel revizijskega postopka, ni izrekala. Državna revizijska komisija je zato skladno s 3. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila kot izhaja iz izreka tega sklepa.
Državna revizijska komisija lahko, skladno s tretjim odstavkom 23. člena ZRPJN, naročniku poda napotke za pravilno izvedbo predmetnega postopka oddaje javnega naročila. Naročnik mora tako v primeru ponovitve postopka oddaje predmetnega javnega naročila pripraviti razpisno dokumentacijo ob upoštevanju zgoraj navedenih ugotovitev Državne revizijske komisije. Predvsem mora merila opisati in ovrednotiti v skladu z določili ZJN-1, pred pripravo nove razpisne dokumentacije pa naj naročnik preveri tržišče na način, da bo glede na zahtevan predmet javnega naročila zajel čim širši krog proizvajalcev oziroma ponudnikov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Državna revizijska komisija je skladno s šestim odstavkom 22. člena ZRPJN odločila, da mora naročnik vlagatelju povrniti stroške, potrebne za izvedbo tega revizijskega postopka, in sicer stroške plačane takse v višini 100.000,00 SIT, stroške zastopanja po odvetniku v zahtevanem znesku 104.500,00 SIT (odvetniški stroški v višini 900 odvetniških točk za sestavo zahtevka za revizijo in 50 odvetniških točk za sestavo obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, skladno s tarifno številko 18 Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. št. 67/03)) in 20% DDV. Naročnik mora vlagatelju tako povrniti 225.400,00 SIT, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, po tem roku pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje tega sklepa do dne plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
Naročnik je zahteval povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. Ker je vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom uspel, Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni pravne podlage za povrnitev stroškov, zato je zahtevo naročnika za povrnitev stroškov zavrnila kot neutemeljeno.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 15.03.2005

Vesna Cukrov, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- KMETIJSKI INšTITUT SLOVENIJE, Hacquetova 17, Ljubljana
- Odvetnik Zdenko Verstovšek, štefanova 12, Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran