018-291/02

Številka: 018-291/02

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je, na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po â?? , v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje naročila za čiščenje poslovnih prostorov in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â?? (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne â??

ODLOČILA

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev

Naročnik je dne 08.11.2002 sprejel sklep, št. dir./2002, o začetku postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku za čiščenje poslovnih prostorov. Naročnik je v Uradnem listu RS, št. â?? , z dne â?? , pod številko objave Ob-â?? objavil javni razpis za predmetno javno naročilo. Iz obvestila o oddaji javnega naročila, št. dir/37572/2002-Mi/Kl, z dne 18.12.2002, je razvidno, da je naročnik kot najugodnejšega ponudnika za predmetno javno naročilo izbral podjetje â?? (v nadaljnjem besedilu: izbrani ponudnik).

Zoper navedeno odločitev naročnika je vlagatelj dne 18.12.2002 vložil zahtevek za revizijo v katerem navaja, da je naročnik v 7. točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, ki so sestavni del razpisne dokumentacije določil, da mora izbrani ponudnik sprejeti v redno delovno razmerje devet delavcev, ki pri dosedanjem izvajalcu javnega naročila opravljajo dela, ki so predmet javnega naročila. Vlagatelj nadaljuje, da je iz razloga, ker naročnik v zvezi temi delavci ni navedel nobenih drugih podatkov, dne 28.11.2002 po telefaksu zahteval dodatna pojasnila v zvezi z razpisno dokumentacijo in sicer podatke o osebnih dohodkih, regresu, potnih stroških in stroških prehrane za posameznega delavca, poleg tega pa še podatke o starosti čistilk, kraju njihovega bivanja, morebitnem bolniškem ali invalidskem stažu ter porodniškem dopustu in o drugih dodatnih bonitetah. Vlagatelj dodaja, da so navedeni podatki ključnega pomena za določitev ponudbene cene, saj strošek dela predstavlja 80% vseh stroškov čiščenja, le 20% pa pri čiščenju predstavljajo materialni stroški. Naročnik je dne 05.12.2002 vlagatelju posredoval dodatna pojasnila, kjer je navedel zgolj podatke o razporeditvi delavcev, ki jih je potrebno prevzeti na posameznih lokacijah izvajanja čiščenja ter podatek, da imajo ti delavci bruto plačo v skladu s kolektivno pogodbo in so zaposleni za poln delovni čas. Vlagatelj še dodaja, da glede na to, da je dosedanji izvajalec storitev, ki so predmet javnega naročila razpolaga s podatki, da sta dva izmed delavcev, ki jih je potrebno prevzeti v invalidskem stažu (eden kot invalid II. kategorije dela polovični delovni čas, drugi kot invalid III. kategorije dela polni delovni čas s polovico normiranega dela). Poleg obeh navedenih delavcev je še en delavec v postopku za pridobitev invalidskega staža. Vlagatelj dodaja, da so navedeni podatki ključnega pomena pri pripravi ponudbe, zato ostali ponudniki, ki jim naročnik teh informacij ni posredoval niso mogli upoštevati vseh relevantnih dejavnikov pri sestavi cene in zato njihove ponudbe niso relevantne. Vlagatelj še dodaja, da je zahteval dodatna pojasnila prav iz razloga, da bi vsi ponudniki dobili ustrezne podatke o delavcih, ki jih je potrebno prevzeti, kar bi naročniku omogočilo, da bi pridobil primerljive ponudbe. Navedeno pomeni, da je naročnik kršil načelo enakopravnosti ponudnikov, ki je eno izmed temeljnih načel javnega naročanja.

Vlagatelj v nadaljevanju zahtevka za revizijo še navaja, da naročnik ni v najkrajšem času odgovoril na zastavljena vprašanja in glede na to, da je odgovor posredoval kasneje kot šest dni pred odpiranjem ponudb, bi moral podaljšati rok za oddajo ponudb, česar pa naročnik ni storil, kar pomeni kršitev tretjega in četrtega odstavka 25. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1).

Na podlagi vsega navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev postopka oddaje predmetnega javnega naročila v celoti.

Naročnik je dne 23.12.2002 sprejel sklep, št. 7/38515/2002-Mi/Kl, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik v obrazložitvi navaja, da v postopku oddaje javnega naročila ni spreminjal ali dopolnjeval razpisne dokumentacije, ampak je ponudnikom le posredoval dodatna pojasnila, zato tudi ni bilo potrebno podaljšati roka za predložitev ponudb. Naročnik še dodaja, da vlagatelju res ni posredoval odgovora na vprašanje, z dne 28.11.2002, o tem, ali je obvezen prevzem delavcev, ki opravljajo razpisna dela ter kolikšen bruto osebni dohodek imajo ti delavci in nekatere druge podatke o teh delavcih (regres za potne stroške in prehrano, bolniški ali invalidski staž, porodniški staž in podobno), ampak je vlagatelja po telefonu obvestil, da v konkretnem primeru ne gre za delavce naročnika temveč za delavce, ki so zaposleni pri vlagatelju. Naročnik dodaja, da je ravnal na naveden način iz razloga, ker z zahtevanimi podatki ne razpolaga.

Naročnik nadaljuje, da je dne 04.12.2002 eden izmed ponudnikov zaprosil za pojasnila o naslednjem:
- Kolikšna je višina plače delavcev (bruto I), katere je potrebno prevzeti"
- Na katerih lokacijah ti delavci delajo"
- Ali so delavci zaposleni za polni ali polovični delovni čas"

Naročnik dodaja, da je dne 05.12.2002 vsem ponudnikov posredoval odgovor na zastavljeno vprašanje.

Naročnik zaključuje, da iz navedenega izhaja, da v postopku oddaje predmetnega javnega naročila niso bila kršena temeljna načela javnega naročanja.



Vlagatelj je z dopisom, z dne 24.12.2002, naročnika obvestil, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, z dne 30.12.2002, odstopil Državni revizijski komisiji v odločanje zahtevek za revizijo z dokumentacijo in svojim mnenjem, v katerem povzema svoje ugotovitve, ki so že navedene v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanj naročnika, ki se v zahtevku navajajo kot kršitve naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Glede vlagateljeve navedbe, da je naročnik pojasnila na zastavljena vprašanja posredoval kasneje kot šest dni pred odpiranjem ponudb in bi zato skladno s 25. členom ZJN-1 moral podaljšati rok za oddajo ponudb, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je s strani vlagatelja očitana kršitev ZJN-1 v smislu določil ZRPJN prepozna. Prvi odstavek 12. člena ZRPJN namreč določa, da se zahtevek za revizijo lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika. Peti odstavek 12. člena ZRPJN pa določa, da po odločitvi o dodelitvi naročila ponudnik ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila. Takšna določba zavezuje ponudnika, da pozorno spremlja morebitne kršitve naročnika in jih pri možnosti vlaganja zahtevkov za revizijo s tem v veliki meri omejuje. Vlagatelj bi torej moral očitano kršitev uveljavljati najkasneje do dneva odločitve naročnika o izbiri najugodnejšega ponudnika. Zaradi tega Državna revizijska komisija zahtevka za revizijo v tem delu ni vsebinsko obravnavala.

Glede vlagateljevih navedb, ki se nanašajo na naročnikovo zahtevo, da mora ponudnik, ki bo izbran sprejeti v redno delovno razmerje 9 delavcev, ki so do sedaj opravljali dela, ki so predmet javnega naročila, in s tem povezano nerelevantnost ponudb, zaradi napačne kalkulacije ponudbene cene, Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik v 7. točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe med pogoji, ki jih mora izpolnjevati ponudnik: "â?? da bo ponudnik sprejel v redno delovno razmerje 9 delavcev, ki so do sedaj opravljali ta dela pri dosedanjem izvajalcu â??". Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da naročnik v zvezi z navedeno zahtevo razpisne dokumentacije ni navedel nobenih drugih podatkov, ki bi lahko bili ponudnikom osnova za kalkulacijo stroškov dela pri določitvi ponudbene cene. Naročnik je sicer vlagatelju v (telefonskem) pojasnilu navedel, da glede na dejstvo, da so navedeni delavci zaposleni pri vlagatelju, da pri kalkulaciji ponudbene cene upošteva podatke s katerimi razpolaga. Ob tem pa Državna revizijska komisija dodaja, da je naročnik v dodatnih pojasnilih, z dne 05.12.2002, ki so bila poslana vsem ponudnikom (tudi vlagatelju), ki so dvignili razpisno dokumentacijo navedel, da prejemajo relevantni delavci bruto plačo v skladu s kolektivno pogodbo in so zaposleni za poln delovni čas. S tem je naročnik določil način kalkulacije stroškov dela, ki ga naj ponudniki upoštevajo pri kalkulaciji svoje ponudbene cene. Zaradi navedenega ni mogoče trditi, ne glede na morebitno nerazpoložljivost delavcev za delo za polni delovni čas, da predložene ponudbe niso med seboj primerljive, saj je naročnik ravno z navedenim pojasnilom glede kalkulacije ponudbene cene zagotovil primerljivost ponudb. V kolikor pa je vlagatelj imel kakršnekoli pomisleke glede tako določenega (pojasnjenega) načina kalkulacije ponudbene cene, je imel možnost v skladu s prvim odstavkom 12. člena ZRPJN, vložiti zahtevek za revizijo že ob prejemu naročnikovega pojasnila, z dne 05.12.2002, torej že pred odločitvijo naročnika o oddaji javnega naročila. Namreč, po odločitvi o dodelitvi naročila ponudnik ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila (argument petega odstavka 12. člena ZRPJN). Določba od vlagatelja zahtevka za revizijo zahteva posebno skrbnost pri spremljanju morebitnih kršitev naročnika.

Državna revizijska komisija je pri presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo ugotovila, da naročnik v postopku oddaje javnega naročila ni kršil določil ZJN-1, zato je skladno s prvo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).



V Ljubljani, â??