018-284/02

Številka: 018-284/02

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, štev. 78/99 in 90/99, v nadaljevanju: ZRPJN) po â?? , v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila z javnim anonimnim natečajem za oblikovanje enotnega spominskega obeležja za prikrita grobišča po Sloveniji in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â?? , ki ga zastopa odvetnik â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? , (v nadaljevanju: naročnik), dne â??

ODLOČILA

1.) Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2.) Zahteva za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 10.06.2002 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila z natečajem za idejni projekt: oblikovanje enotnega spominskega obeležja za prikrita grobišča po Sloveniji, dokument št.: 663-05-538/2002. V Uradnem listu RS, št. â?? , z dne â?? , pod številko objave Ob-â?? , je objavil javni razpis za oddajo javnega naročila-natečaja: javni anonimni natečaj za oblikovanje enotnega spominskega obeležja za prikrita grobišča po Sloveniji. Dne 13.11.2002 je naročnik izvedel odpiranje ponudb ter dne 21.11.2002 sprejel zaključno poročilo žirije št.: 663-05-538/02-010. Obvestilo o oddaji javnega naročila z natečajem z obrazložitvijo za oblikovanje enotnega spominskega obeležja za prikrita grobišča po Sloveniji je naročnik izdal dne 22.11.2002, številka: 663-05-538/02-011.

Vlagatelj je dne 04.12.2002 vložil zahtevek za revizijo, v katerem je navedel, da v celoti napada postopek glede predmetnega natečaja in izrecno izdano odločbo naročnika, to je obvestilo o oddaji javnega naročila z natečajem z obrazložitvijo, opr. št.: 663-05-538/02-011, z dne 22.11.2002, in predlagal, da se celotni postopek oddaje javnega naročila razveljavi ter da se razveljavijo vse na podlagi izvedenega postopka javnega naročila izdane odločbe. V obrazložitvi zahtevka za revizijo je vlagatelj navedel, da je naročnik izvedel več kršitev Zakona, ki ureja postopke javnega naročanja, Zakona o upravnem postopku, kot tudi materialno napačno, ter nepopolno ugotovil relevantno dejansko stanje v zvezi prejetih ponudb, na podlagi katerih je izdal tudi napačno odločbo in je tako celotni izvedeni postopek javnega naročila nezakonit. V konkretni zadevi je namreč vlagatelj glede svojega elaborata pod šifro 54497, zap.št. prispetja 15, prejel odločbo, kot tudi je razpisna komisija že ob odpiranju ponudb sprejela sklep, kot izhaja iz zapisnika odpiranja ponudb, da se njegovo na natečaju udeleženo delo izloči iz konkurence in da posledično ne more sodelovati pri konkuriranju za podelitev nagrade in sicer iz razloga, ker naj vlagatelj ne bi priložil svoji vlogi oziroma elaboratu "makete"enotnega spominskega obeležja. Vlagatelj se s predhodno obrazložitvijo in v zvezi z njo ugotovljenim dejanskim stanjem ne strinja. Vlagatelj smatra, da je bil v izvedenem postopku nedopustno izločen pri samem javnem odpiranju ponudb in sicer zgolj iz razloga, ker je v celoti v skladu z razpisnim gradivom zahtevano maketo poslal naročniku, vendar skladno poglavju, v katerem se je zahtevala maketa "poglavje grafične priloge", v dvodimenzionalni slikovni obliki, kot to že ime poglavja pove: grafično prilogo. Vlagatelj je po njegovem mnenju pravilno razumel besedilo razpisa, izdelal maketo, jo poslikal in jo v obliki "grafične - slikovne priloge" poslal naročniku. Da je tako vlagatelj ravnal v celoti pravilno, se argumentira tudi s tem, da v razpisnem gradivu ob sami besedi "maketa" ni naveden niti material in še manj merilo makete, kar je vlagatelja še tembolj prepričalo o zadostnosti posredovanja makete v obliki slikovnega gradiva, čeprav je bila dejansko maketa nesporno izdelana predhodno. Dodatno vlagatelj smatra, da bi bilo glede na naravo predmetnega natečaja in različne velikosti ter materiale sodelujočih idejnih rešitev nerazumno pričakovati dostavo maket, v njihovi tridimenzionalni obliki, glede na njihovo težo, obliko in siceršnjo "netransportabilnost". Naročnik nikdar in nikoli v razpisnih pogojih ni zahteval dostavitev makete v materialni - tridimenzionalni obliki. še več, točka 8. (pravilno: člen 7., točka 4.) razpisnih pogojev naročnika izrecno določa, da je sodelujoči dolžan svoj elaborat dostaviti v elektronski obliki, na CD-ju. Tudi to zahtevo je vlagatelj izpolnil v celoti. Vlagatelj tako smatra, da je v celoti zadostil pogojem iz 6. člena razpisnih pogojev, ki se nanašajo na grafične prikaze kot tudi vse ostale pogoje naročnika, skladno objavljeni razpisni dokumentaciji. Kot zadnji argument za pravilnost in zakonitost ter s tem utemeljenost te vloge pa vlagatelj opozarja tudi na določbo člena 7. razpisnih pogojev, ki v točki 3. izrecno določa: "natečajni elaborat mora biti dostavljen v čvrsti, zalepljeni, ovojnici in sicer tako, da sta projektni in ponudbeni del ločena v posebnih ovitkih."
Vlagatelj dodaja, da sam predhodni zapis, katerega se je vlagatelj držal v celoti, kaže tako, da dejansko ni bilo moč razumno predvidevati, da naj bi vlagatelj tridimenzionalno, relativno težko in veliko maketo stlačil v kuverto. Glede na naravo natečaja pa je tudi razumljivo, da so rešitve po natečaju vse do odpiranja rešitev in ponudb tajne. Predhodno zapisano se tudi izrecno navezuje na določilo člena 11. zgoraj navedenih pogojev, ki v predzadnjem odstavku določa, da mora biti kuverta ali ovitek zapečatena.
Vlagatelj je kot dokaz za svoje trditve predlagal vpogled v razpisno, ponudbeno in celotno listinsko dokumentacijo predmetnega razpisa, zaslišanje prič (vlagatelj je navedel, da bo imena in naslove predlagal naknadno, vendar jih ni posredoval) ter po potrebi druge dokaze.
Vlagatelj je predlagal naročniku, da izvede predlagane dokaze, javni natečaj razveljavi in vrne celotni postopek izvedbe in odločanja o javnem natečaju prvostopnemu organu, v fazo kot je obstajala pred odpiranjem ponudb, ter vlagatelju povrne celotne stroške tega postopka.

Naročnik je na podlagi 16. člena ZRPJN dne 06.12.2002 sprejel sklep, št.: 663-05-538/02-014, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo postopka oddaje javnega naročila z javnim anonimnim natečajem v celoti zavrnil. V obrazložitvi sklepa je naročnik navedel, da je v predmetni zadevi izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, št.: 663-05-538/02-011, z dne 22.11.2002, s katerim so bile podeljene naslednje nagrade:
- podeli prvo nagrado v višini 2.200.000,00 SIT elaboratu s šifro 74568 (zaporedna št. prispetja 5);
- druge nagrade ne podeli;
- podeli dve tretji nagradi, vsako v višini 900.000,00 SIT elaboratoma pod šifro 96967 in 97153 (zaporedni številki prispetja 20 in 10);
- podeli tri odkupe po 400.000,00 SIT elaboratom pod šifro 12112, 73512, in 94502 (zaporedne številke prispetja 13, 16 in 1);
- podeli odškodnino v višini 100.000,00 SIT elaboratom pod šifro 34512, 23451, 12345, 29983, 17049, 01234, 73519, 35871, 79138, 31415, 14235, 09118, 81479, 12358 in 51945 (zaporedne številke prispetja 2, 3, 4, 6, 7, 8, 9, 11, 12, 14, 17, 18, 19, 21 in 22);
- podeli odkup izven konkurence v višini 600.000,00 SIT elaboratu pod šifro 54497 (zaporedna številka prispetja 15).
V nadaljevanju naročnik navaja, da je strokovna žirija ponovno pregledala razpisno dokumentacijo in ponudbo vlagatelja in ugotovila:
1. Navedba vlagatelja, da iz zapisnika o odpiranju ponudb, št.: 663-05-528/02-009, z dne 13.11.2002, izhaja, da je komisija sprejela sklep, da se njegovo na natečaju udeleženo delo izloči iz konkurence in da posledično ne more sodelovati pri konkuriranju za podelitev nagrade, ker vlagatelj svojemu elaboratu ni priložil makete, ni utemeljena. Iz samega zapisnika o odpiranju ponudb je namreč razvidno, da je strokovna žirija pri odpiranju ugotavljala samo vsebino - priloge prispelih elaboratov, ni pa tudi ocenjevala oz. ugotavljala popolnosti in sprejemljivosti ponudbe oz. elaboratov.
2. Navedba vlagatelja, da je bil izločen pri samem odpiranju ponudb, ker ni priložil makete, je pa priložil v skladu s poglavjem "grafične priloge" maketo v dvodimenzionalni slikovni obliki, ni utemeljena. Iz 6. člena Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: navodila ponudnikom) je razvidno:
Grafični prikazi naj vsebujejo:
- tloris-i M 1:10
- prerez-i M 1:10
- pogledi M 1:10
- dva perspektivna pogleda
- opis arhitekture - oblikovne zasnove
- opis in izbor materialov
- projektantski popis in predračun za eno spominsko obeležje in tipske elemente
- maketa.
Iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU) izhaja, da je "MAKETA predmet, izdelan za ponazoritev, prikaz obravnavanega objekta, naprave, v zmanjšanem merilu: izdelati maketo gradu; maketa mestnega dela, ladje, letala, spomenika â??"
Naročnik meni, da je 6. člen navodil ponudnikom za izdelavo ponudb v svoji dikciji dovolj jasen, ker je ostalih 21 ponudnikov pravilno razumelo, da naročnik zahteva maketo, ne pa fotografije izdelane makete.
3. Navedba vlagatelja, da bi bilo nerazumno pričakovati dostavo maket v njihovi tridimenzionalni obliki, glede na njihovo težo, obliko in siceršnjo netransportabilnost, ni utemeljena. Pravico do udeležbe na natečaju so imeli univerzitetni diplomirani inženirji arhitekture in univerzitetni diplomirani oblikovalci, zato je naročnik pričakoval, da ponudniki glede na zahtevano izobrazbo razumejo pojem "MAKETA", kakor tudi to, da je izbira materiala in velikosti prepuščena presoji ponudnika.
4. Navedba vlagatelja, da glede na določila 7. in 11. člena navodil ponudnikom ni bilo možno makete "stlačiti v kuverto", je neutemeljena. Naročnik je v tretji točki 7. člena navodil ponudnikom določil: "Natečajni elaborat mora biti dostavljen v čvrsti zalepljeni ovojnici in sicer tako, da sta projektni in ponudbeni del ločena v posebnih ovitkih."
Iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU) izhaja, da se kot "OVOJNICA smatra papir, prepognjen in zlepljen tako, da nastane vrečka oz. nekaj kar se daje okrog česa, navadno, da varuje, ščiti."

Po mnenju naročnika iz vsega navedenega izhaja, da je naročnik v celoti izvedel postopek v skladu z določili Zakona o javnih naročilih (Ur.l. RS, št. 39/2000 in 102/2000; v nadaljevanju: ZJN-1). V kolikor je vlagatelj menil, da vsebina razpisne dokumentacije ni odražala v celoti zahtev naročnika, da je bila nejasna, da so bili opisi predmeta naročila premalo natančni, da je bila nepravilna, ali da so bile v njej napake, bi v skladu s 24. členom ZJN-1 (pravilno: 25. členom ZJN-1) smel zahtevati od naročnika, da bi jo le-ta popravil ali dopolnil. K temu ga celo zavezuje 12. člen ZRPJN. Ker se vlagatelj ni pravočasno odzval na ugotovljeno napako, se na to napako ne more sklicevati po sprejemu naročnikove odločitve o oddaji naročila. Vlagatelj je imel tudi v skladu z 9. členom navodil ponudnikom pravico dobiti pojasnila na nejasnosti iz razpisne dokumentacije, vendar te pravice ni izkoristil.
Iz zaključnega poročila strokovne komisije, št.: 663-05-538/02-010, z dne 21.11.2002, in obvestila o oddaji javnega naročila z natečajem z obrazložitvijo, št.: 663-05-538/02-011, z dne 22.11.2002, je razvidno, da natečajni elaborat št.: 54497 vlagatelja ni bil izločen pri odpiranju ponudb niti v postopku nadaljnjega obravnavanja in ocenjevanja natečajnih elaboratov. Po mnenju strokovne žirije je elaborat št.: 54497 dobil odkup izven konkurence.
Naročnik je skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN pozval vlagatelja, da mu v roku 3 dni pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je skladno z določilom prvega odstavka 17. člena ZRPJN, dne 16.12.2002, pisno obvestil naročnika, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN z dopisom št.: 663-05-538/02-016, z dne 18.12.2002, odstopil Državni revizijski komisiji v odločanje zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo in svojim mnenjem.

Državna revizijska komisija je na podlagi drugega odstavka 21. člena ZRPJN z dopisom, z dne 03.01.2003, št.: 018-284/02-22-1, zaprosila naročnika za dodatna pojasnila, ki jih je le-ta posredoval z dopisom, z dne 07.01.2003, št.: 663-05-538/02-019.

Po pregledu dokumentacije o postopku oddaje predmetnega javnega naročila z javnim anonimnim natečajem ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika in dodatnih pojasnil naročnika ter natečajnih elaboratov, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

Državna revizijska komisija je glede na sporna vprašanja med naročnikom in vlagateljem preverila zahteve razpisne dokumentacije glede dostave makete, kot sestavnega dela ponudbe. Naročnik je v 6. členu navodil ponudnikom določil "obvezno vsebino natečajnega elaborata". V toči "A) Tehnični del elaborata" je določil naslednje pogoje:
"Grafični prikazi naj vsebujejo:
1.
- tloris-i M 1: 10
- prerez-i M 1: 10
- pogledi M 1: 10
- dva perspektivna pogleda
- opis arhitekture - oblikovne zasnove
- opis in izbor materialov
- projektantski popis in predračun za eno spominsko obeležje in tipske elemente
- maketa."

V zapisniku o odpiranju ponudb, št.: 663-05-528/02-009, z dne 13.11.2002, je naročnik ugotovil, da ponudba vlagatelja, označena z zaporedno številko prispetja 15 in šifro elaborata 54497, vsebuje naslednje
"priloge:
- ponudbeni del,
- CD,
- štirje kaširani formati 70 x 100,
- tehnični del,
- NI MAKETE."

Državna revizijska komisija je tudi pregledala ponudbo vlagatelja, ki ji jo je dostavil naročnik, ter prav tako ugotovila, da vlagatelj svoji ponudbi ni priložil makete, kot je to zahteval naročnik v navodilih ponudnikom. Po mnenju Državne revizijske komisije je naročnik povsem jasno in nedvoumno v 6. členu navodil ponudnikom navedel, da je ena izmed obveznih vsebin natečajnega elaborata "maketa". Maketa podaja tridimenzionalno predstavitev objekta (v tem primeru enotno znamenje in tipski elementi), izdelana je iz ustreznega materiala (les, karton, balza, kovina, steklo in podobno) ter v ustreznem merilu. Z maketo se predstavlja sam objekt, okvirni materiali v povezavi z okoljem, prav tako sama maketa predstavlja stanje po izvedeni gradnji. Pojem "maketa", ki torej pomeni tridimenzionalni objekt, je nedvomno poznan strokovno usposobljenim ponudnikom, ki so skladno z navodili ponudnikom sodelovali v postopku javnega anonimnega natečaja. Naročnik je namreč v 6. točki objave javnega natečaja navedel, da je "natečaj rezerviran za določene poklice: diplomirani inženir arhitekture in univerzitetni diplomirani oblikovalec." V 2. členu navodil ponudnikom je naročnik določil, da imajo "pravico udeležbe na natečaju pravne in fizične osebe, univerzitetni diplomirani inženirji arhitekture in univerzitetni diplomirani oblikovalci. Pri pravnih osebah morata zahteve za fizične osebe izpolnjevati vsaj avtor in eden od partnerjev." Da je bila zahteva naročnika v navodilih ponudnikom po predložitvi makete, kot sestavnega dela elaborata, večini ponudnikov razumljiva, dokazujejo podatki zapisnika o odpiranju ponudb, iz katerega je razvidno, da je od skupno 22 ponudnikov 21 ponudnikov predložilo v svoji ponudbi tudi maketo (kar je Državna revizijska komisija pri naročniku tudi preverila) ter da edino vlagatelj makete ni predložil. Državna revizijska komisija zato ne more pritrditi navedbi vlagatelja, da naročnik ni zahteval predložitve makete v materialni - tridimenzionalni obliki ter da je pravilno razumel razpisne pogoje in je ravnal v skladu z razpisom, ko je naročniku poslal maketo v "dvodimenzionalni slikovni obliki" oziroma v obliki "grafične - slikovne priloge" ter je s tem v celoti zadostil pogojem iz 6. člena navodil ponudnikom, ki se nanašajo na grafične prikaze. Neutemeljena je zato tudi navedba vlagatelja, kot strokovno usposobljenega ponudnika, da bi bilo glede na naravo predmetnega natečaja in različne velikosti ter materiale sodelujočih idejnih rešitev nerazumno pričakovati dostavo maket v njihovi tridimenzionalni obliki.

V zvezi z navedbo vlagatelja, s katero dodatno argumentira pravilnost svojega ravnanja, da namreč v razpisnem gradivu ob sami besedi "maketa" ni naveden niti material niti merilo, je Državna revizijska komisija zaprosila za dodatno pojasnilo naročnika. Naročnik v dodatnih pojasnilih navaja, da strokovna žirija materiala in merila ni predpisala, temveč je izdelavo makete prepustila avtorjem v prosto izbiro (v ponudbah dostavljene makete so dejansko različnih dimenzij in izdelane iz različnih materialov). Kot navaja naročnik, je v praksi merilo makete določeno samo pri urbanističnih in planskih natečajih, kjer so že podlage (topografske karte ali planski dokumenti) osnova za izdelavo makete.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je imel vlagatelj v primeru, da mu navodila ponudnikom niso bila dovolj jasna, možnost pridobiti od naročnika dodatne informacije in pojasnila. Naročnik je namreč v 9. členu navodil ponudnikom navedel, da sme ponudnik zahtevati pojasnila o vsebini razpisne dokumentacije pisno od kontaktne osebe, navedene v javnem razpisu. Pojasnila razpisne dokumentacije v zvezi s pripravo ponudbe dopušča tudi ZJN-1, ki v tretjem odstavku 25. člena določa, da jih mora ponudnik zahtevati v pisni obliki najkasneje pet dni pred potekom roka za predložitev ponudb. V tem primeru mora naročnik v najkrajšem času posredovati pisni odgovor, pri tem pa mora isto obvestilo istočasno posredovati tudi vsem ostalim ponudnikom, ki so prejeli razpisno dokumentacijo. Iz listinske dokumentacije, ki jo je Državni revizijski komisiji posredoval naročnik, je sicer razvidno, da je naročnik, dne 28.10.2002, posredoval ponudnikom odgovore na vprašanja, vendar med njimi ni bilo konkretnega vprašanja glede materiala in merila za izdelavo makete.

Navedba vlagatelja, da je naročnik v navodilih ponudnikom zahteval predložitev elaborata v elektronski obliki, na CD-ju, ter da je vlagatelj to zahtevo v celoti izpolnil, je sicer točna, vendar ne dokazuje, da izpolnitev te zahteve nadomešča dostavo makete. Naročnik je v 4. točki 7. člena navodil ponudnikom navedel: "Vsa dokumentacija mora biti oddana tudi v digitalni obliki na zgoščenki, v standardnih formatih zapisa." Iz navedene zahteve naročnika je torej jasno razviden dodaten pogoj glede predložitve dokumentacije na zgoščenki, ki pa ne negira pogoja iz 6. člena navodil ponudnikom, da mora namreč ponudnik svojemu elaboratu priložiti tudi maketo.

Glede navedbe vlagatelja, da iz določila 3. točke 7. člena navodil ponudnikom: "natečajni elaborat mora biti dostavljen v čvrsti zalepljeni ovojnici in sicer tako, da sta projektni in ponudbeni del ločena v posebnih ovitkih" ter da 11. člen navodil ponudnikom določa, da morata biti "kuverta ali ovitek zapečatena", ni bilo moč razumno predvidevati, da naj bi vlagatelj tridimenzionalno, relativno težko in veliko maketo stlačil v kuverto, se Državna revizijska komisija strinja z obrazložitvijo naročnika v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo. Pojem "ovojnica" vsekakor ne pomeni le "kuverto", ampak je širši pojem, ki je namenjen zaščiti določenega predmeta. Ugotoviti je sicer treba, da naročnik pri poimenovanju "ovojnice" ni bil dosleden, saj je npr. v 6. in 7. členu navodil ponudnikom uporabil pojem "ovojnica", medtem ko je v 11. členu navodil ponudnikom uporabil pojma "kuverta" in "ovitek". V kolikor pa vlagatelju ti pojmi niso bili razumljivi v povezavi z zahtevo naročnika po dostavi makete, bi lahko, kot je bilo predhodno obrazloženo, od naročnika zahteval dodatno pojasnilo.

Državna revizijska komisija pa vlagatelja tudi opozarja, da če je smatral, da razpisna dokumentacija ni razumljiva oziroma da posamezne zahteve naročnika niso dovolj precizno določene ali so celo neustrezne, je imel v fazi priprave ponudbe poleg predhodno navedene možnosti pridobitve dodatnih pojasnil od naročnika, tudi možnost vložitve zahtevka za revizijo. Prvi odstavek 12. člena ZRPJN namreč določa, da se zahtevek za revizijo lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil in ta zakon, ne določata drugače. Peti odstavek 12. člena ZRPJN pa določa, da po odločitvi o dodelitvi naročila ponudnik ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila. Iz navedenih določil ZRPJN torej sledi, da so vsi očitki vlagatelja glede razpisne dokumentacije, ki mu je bila poznana od dneva prevzema dalje, vsebinsko prepozni in bi jih vlagatelj (v kolikor je to želel) moral uveljavljati najkasneje do prejema obvestila o oddaji javnega naročila z natečajem.

Navedba vlagatelja, da je naročnikova razpisna komisija na javnem odpiranju ponudb sprejela sklep, da se njegovo na natečaju udeleženo delo izloči iz konkurence in da posledično ne more sodelovati pri konkuriranju za podelitev nagrade, ker svojemu elaboratu ni priložil makete enotnega spominskega obeležja, ni utemeljena. Odpiranje ponudb je bilo skladno s 14. členom navodil ponudnikom izvedeno dne 13.11.2002. Strokovna žirija, ki jo je za izvedbo predmetnega postopka imenoval naročnik v sklepu o začetku postopka oddaje javnega naročila z natečajem, št.: 663-05-538/02, z dne 10.06.2002, pri odpiranju ponudb ni sprejemala nobenih sklepov glede pravilnosti oziroma izločitve ponudb, ampak je, skladno z določilom prvega odstavka 74. člena ZJN-1, ugotavljala le podatke in vsebino posameznih ponudb, kar je razvidno iz zapisnika o odpiranju ponudb, št.: 663-05-528/02-009, z dne 13.11.2002. Državna revizijska komisija je od naročnika zahtevala tudi pojasnilo, ali je glede na specifiko javnega razpisa z anonimnim natečajem zagotovil ponudnikom dostavo oziroma vpogled v zapisnik o odpiranju ponudb (75. člen ZJN-1). Naročnik je v dodatnih pojasnilih navedel, da glede na dejstvo, da so bile skladno s 7. členom navodil ponudnikom ponudbe označene samo s številčno šifro, podatki o ponudnikih pa so bili v posebnih ovojnicah, ki jih je strokovna žirija odprla šele po končanem izboru in dodelitvi nagrad, je naročnik, upoštevaje anonimnost postopka, objavil zapisnik o odpiranju ponudb na spletnih straneh â?? . Naročnik je Državni revizijski komisiji kot dokazilo glede navedene objave zapisnika o odpiranju ponudb posredoval tudi dopis, ki je bil poslan po elektronski pošti â?? .

Sklep o oddaji javnega naročila z natečajem je sprejel naročnik, kot je razvidno iz obvestila o oddaji javnega naročila z natečajem z obrazložitvijo, št.: 663-05-538/02-011, z dne 22.11.2002. Kot izhaja iz obrazložitve citiranega obvestila, naročnik na predlog strokovne žirije na podlagi 15. člena navodil ponudnikom in razpisnih pogojev ni izločil elaboratov, ki so le v manjši meri odstopali od obvezne vsebine razpisne dokumentacije. Kot v dodatnih pojasnilih navaja naročnik, je bila naloga strokovne žirije odločati o ustreznosti in kakovosti natečajnih del, ocenjevati ustrezna natečajna dela in izbrati tista, ki najbolje izpolnjujejo zahteve razpisa. Strokovna žirija je pri ocenjevanju del izhajala samo iz pogojev in zahtev iz razpisa. Dela z najboljšimi celostnimi rešitvami so bila nagrajena. Druga, še zlasti kvalificirana natečajna dela, ki naročniku omogočajo pobude za uresničitev naloge, na kateri temelji razpis, in dela z odličnimi delnimi rešitvami, je strokovna žirija priporočila za odkup. Strokovna žirija je zato ob upoštevanju 15. člena navodil ponudnikom (merila za ocenjevanje) ocenjevala tudi dela, katera bi sicer po 19. členu navodil ponudnikom izločila, ker niso vsebovala z razpisom zahtevanih sestavnih delov. Pri tem je moč ugotoviti, da vlagatelj ni bil izločen iz konkurence pri samem ocenjevanju ponudb, ampak enakovredno obravnavan v postopku ocenjevanja.

Navedbo vlagatelja v zahtevku za revizijo, da je bila njegova ponudba nedopustno izločena iz postopka, je treba zavrniti, saj strokovna žirija njegovega elaborata ni izločila niti pri odpiranju ponudb niti v fazi ocenjevanja ponudb. Naročnik namreč ponudbe vlagatelja ni izločil iz ocenjevanja na podlagi 19. člena navodil ponudnikom. Naročnik je v drugem odstavku 19. člena navodil ponudnikom določil:
"Ocenjevalna komisija ne bo ocenjevala del:
- ki so prispela po razpisanem roku,
- ki ne vsebujejo z razpisom zahtevanih delov ali ne ustrezajo pogojem razpisa,
- ki kršijo pravila anonimnosti."
Naročnik torej ponudbe vlagatelja, čeprav ni vsebovala vseh z razpisno dokumentacijo zahtevanih vsebin, ni štel kot nepravilno ponudbo v smislu 18. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1, ki določa, da je "pravilna ponudba tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije." Naročnik pa je glede na pomanjkljivost vlagateljeva ponudbe le-to štel kot neprimerno ponudbo v smislu 19. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1. Po citiranem določilu je "primerna ponudba tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da ustreza v celoti tehničnim specifikacijam." Ker vlagatelj svoji ponudbi ni priložil makete, njegova ponudba ni v celoti izpolnjevala vseh tehničnih zahtev naročnika in jo je zato le-ta upravičeno štel kot neprimerno. Naročnik pa ponudbe vlagatelja ni izločil iz konkurence pri ocenjevanju elaboratov in oddaji naročila, ampak je, kot navaja v dodatnih pojasnilih, ponudbo vlagatelja enakovredno obravnaval v postopku ocenjevanja. Naročnik je torej pri oddaji predmetnega javnega naročila ravnal v skladu z določilom drugega odstavka 76. člena ZJN-1, ki daje naročniku možnost, da neprimerne ponudbe ne zavrne. Drugi odstavek 76. člena ZJN-1 (Oddaja naročila) namreč določa: "V postopku oddaje javnega naročila mora naročnik po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb vse nepravilne ponudbe zavrniti, lahko pa zavrne tudi vse neprimerne ali nesprejemljive ponudbe." Naročnik je zato, kot je razvidno iz obvestila o oddaji javnega naročila z natečajem z obrazložitvijo, št.: 663-05-538/02-011, z dne 22.11.2002, elaboratu, ki ga je predložil vlagatelj, podelil odkup izven konkurence v višini 600.000,00 SIT. Naročnik je pri podelitvi nagrad in odkupu natečajnih elaboratov ravnal v skladu s 16. členom navodil ponudnikom, kjer so bile določene tri nagrade in dva odkupa po 400.000,00 SIT, vendar si je pridržal "pravico, da nagradni fond razdeli tudi v drugačnem razmerju." Naročnik je zato, kot navaja v dodatnih pojasnilih, podelil poleg prve nagrade v višini 2,2 mio SIT dve enakovredni tretji nagradi v višini 900.000,00 SIT, treh odkupov v višini 400.000,00 SIT, petnajstih odškodnin v višini 100.000,00 SIT, še poseben odkup v višini 600.000,00 SIT. Strokovna žirija je poseben odkup elaborata vlagatelja poimenovala odkup izven konkurence zato, ker je bila višina nagrade višja kot višina ostalih odkupov, opredeljenih v razpisni dokumentaciji.

Državna revizijska komisija je ob preveritvi utemeljenosti vlagateljevih navedb v zahtevku za revizijo ugotovila, da je naročnik predmetni postopek oddaje javnega naročila z natečajem vodil skladno z razpisom in določili razpisne dokumentacije ter da ni kršil relevantnih določil ZJN-1, zato je skladno s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Vlagatelj zahtevka za revizijo je v skladu z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ni ugodila, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??