018-283/02 Skupnost zavodov osnovne zdravstvene dejavnosti celjske regije

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po â?? v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izvedbo podjetniškega izobraževanja in usposabljanja managerjev hitro rastočih malih in srednje velikih podjetij iz Republike Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Republike Makedonije in Zvezne Republike Jugoslavije v okviru projekta "Razvoj podjetništva in malih in srednje velikih podjetij v državah JVE", in na podlagi zahtevka za revizijo postopka javnega naročila s strani vlagatelja â?? (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne â??

odločila:

Zahtevku za revizijo se ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila za izvedbo podjetniškega izobraževanja in usposabljanja managerjev hitro rastočih malih in srednje velikih podjetij iz Republike Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Republike Makedonije in Zvezne Republike Jugoslavije v okviru projekta "Razvoj podjetništva in malih in srednje velikih podjetij v državah JVE", objavljen v Uradnem listu RS, št. â?? , pod št. objave Ob-â?? .

Obrazložitev:

Naročnik je v Uradnem listu RS, št. â?? , z dne â?? , pod št. objave Ob-â?? , objavil javni razpis za oddajo javnega naročila za izvedbo podjetniškega izobraževanja in usposabljanja managerjev hitro rastočih malih in srednje velikih podjetij iz Republike Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Republike Makedonije in Zvezne Republike Jugoslavije v okviru projekta "Razvoj podjetništva in malih in srednje velikih podjetij v državah JVE".

Vlagatelj je dne 03.12.2002, vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da posamezna naročnikova merila iz javnega razpisa, ki se razlikujejo od meril iz prvega, razveljavljenega razpisa, niso v skladu z Zakonom o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1), in sicer:
- naročnik je v ponovljenem razpisu pod 2. točko Meril (str. 14) iz razpisne dokumentacije kot merilo določil ponudnikovo najmanj 25% lastno sofinanciranje usposabljanja (izvedbe naročila) in za to predvidel do 30 točk. Tako merilo je po prepričanju vlagatelja revizije nedopustno in v nasprotju z ratio legis ZJN-1 in v nasprotju s temeljnimi načeli gospodarskega poslovanja, po katerih izvajalec z izvedbo naročila zasleduje ustvarjanje dobička.
- merilo pod št. 1 (str. 14 razpisne dokumentacije) je netransparentno, tako da omogoča naročniku popolno arbitrarno ocenjevanje ponudnikovih referenc. Naročnik ni oblikoval točkovalne lestvice, zato ni jasno koliko točk pridobi ponudnikova ponudba po kriteriju predavanja predavateljev, glede na število prisotnih managerjev na usposabljanju, merilo pa tudi ni razdelano glede na obseg in tematiko predavanj. Nerazdelano merilo naročniku omogoča arbitrarno ocenjevanje ponudb in je nezakonito.
- merilo pod št. 4 (str. 15 razpisne dokumentacije) prav tako ni razdelano in ni jasno koliko točk lahko pridobi ponudnik iz naslova izvajanja predavanj, delavnic, ogledov oziroma obiskov. število tako imenovanih "raznolikih oblik" za objektivnost ocene ne zadošča, zato tudi to merilo ni zakonito.
- podobno kot merilo pod št. 4, je tudi merilo pod št. 5 nezakonito, saj omogoča samovoljo naročnika pri ocenjevanju ponudb.
- pogoj, da mora biti usposabljanje izvedeno v angleškem jeziku, hkrati pa zagotovljeno simultano prevajanje, je naročnik v točki 3 (str. 4 razpisne dokumentacije) v novem razpisu določil na novo. Tak nesmiseln pogoj glede na populacijo pričakovanih udeležencev očitno kaže na prilagojenost razpisa ponudniku â?? . Zaključek, da želi naročnik izvedbo razpisanega javnega naročila oddati prav ... izhaja tudi iz izjav, ki so jih njegovi delavci posredovali vlagatelju že v prvem postopku izbire.
Vlagatelj nadalje navaja, da je na podlagi gornjih navedb očitno, da so navedena merila neustrezna, saj so nerazdelana in naročniku ne omogočajo objektivne primerjave ponudb. Merila tudi ne zagotavljajo enakopravno in nediskriminatorno obravnavo ponudnikov, pač pa ravno nasprotno povzročajo, s prilagoditvijo naročila določenemu ponudniku, neenakost in diskriminacijo.

Naročnik je z dopisom, z dne 06.12.2002, vlagatelja pozval, da zahtevek za revizijo v skladu s četrtim odstavkom 12. člena ZRPJN dopolni s še enim izvodom zahtevka za revizijo, da navede kontaktno osebo ter priloži potrdilo o vplačilu takse. Vlagatelj je zahtevek za revizijo dopolnil z dopisom, z dne 11.12.2002.

Naročnik je s sklepom, z dne 16.12.2002, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen iz razlogov, ki jih navaja v nadaljevanju. Naročnik navaja, da v postopku oddaje predmetnega javnega naročila, ni bil dolžan uporabiti istih meril kot v postopku oddaje javnega naročila, št. P.JR.003/2002. Zaradi dejstva, da naročnik ni mogel izbrati najugodnejšega ponudnika v postopku oddaje javnega naročila, št. P.JR.003/2002, ker sta oba ponudnika v postopku ocenjevanja ponudb prejela enako število točk, je v novem postopku merila oblikoval drugače.
Naročnik nadalje navaja, da je določil, da je merilo za ocenitev ponudbe ekonomsko najugodnejša ponudba. V skladu s tem je v javnem razpisu določil naslednja merila in jih ustrezno ovrednotil a) Reference predavateljev (30 točk), b) najmanj 25% lastnega sofinanciranja usposabljanja (30 točk), c) cena (20 točk), d) kakovost programa izobraževanja (10 točk), e) reference ponudnika pri izvedbi podobnih izobraževanj (10 točk). Naročnik je med merili pod točko 2. določil merilo "najmanj 25% lastnega sofinanciranja usposabljanja" in za to predvidel do 30 točk. Navedeno merilo je naročnik določil, ker je razširil krog udeležencev usposabljanja tudi na udeležence iz Republike Hrvaške, pri čemer pa je orientacijska vrednost naročila ostala nespremenjena. Sofinanciranje usposabljanja s strani ponudnika je lahko v denarju ali t.i. "in kind". Navedeno sofinanciranje predstavlja enega od elementov ponudbene cene, saj bo ponudnik ob upoštevanju lastnega sofinanciranja pri oblikovanju ponudbene cene, slednjo znižal za delež sofinanciranja. Dejansko je tako naročnik predvidel za merilo cena do 50 točk. Ker merilo cena ne more biti prevrednoteno, naročnik šteje, da z določitvijo in ovrednotenjem navedenega merila ni kršil določb ZJN-1.
Naročnik nadalje navaja, da je pod točko 1. določil merilo "reference predavateljev" in ga ovrednotil z do 30 točk. V razpisni dokumentaciji je naročnik tudi določil način ocenjevanja po navedenem merilu (str.14 razpisne dokumentacije, 3.17. MERILA, 1. reference predavateljev). Navedbo vlagatelja revizije, da je merilo pod točko 1. (reference predavateljev) netransparentno tako, da omogoča naročniku popolno arbitrarno ocenjevanje ponudnikovih referenc, naročnik šteje za neutemeljeno, saj je naročnik merilo ovrednotil in določil način točkovanja. Naveden način točkovanja naročniku ne omogoča arbitrarnosti, saj je povsem jasno določen in sicer:
- naročnik najprej oceni reference vsakega predavatelja tako, da predavatelj za vsako predavanje na managerskem usposabljanju prejme po 3 točke in maksimum 30 točk.
- Skupno število točk za reference predavateljev pa se izračuna kot povprečje števila točk, ki jih je ponudnik prejel za vse predavatelje, ki jih je vključil v izvedbo podjetniškega usposabljanja oz. izobraževanja.
Naročnik ne ocenjuje predavanj predavateljev na managerskih usposabljanjih po temi in številu managerjev, pristotnih na usposabljanju, ker tega v razpisni dokumentaciji ni navedel kot element ocenjevanja v okviru merila. Podatke, ki jih je od ponudnikov zahteval v tabeli, bo naročnik uporabil zgolj za preverjanje navedb ponudnikov pri naročnikih managerskih usposabljanj.
Naročnik nadalje navaja, da je pod točko 4. določil merilo "kakovost programa izobraževanja" in ga ovrednotil z do 10 točk. V razpisni dokumentaciji je naročnik tudi določil način ocenjevanja po navedenem merilu (str.15 razpisne dokumentacije, 3.17. MERILA, 4. kakovost programa izobraževanja). Iz navedenega izhaja, da so vlagateljevi očitki, da zgoraj citirano merilo ni razdelano in da ni jasno koliko točk lahko pridobi ponudnik iz naslova izvajanja predavanj, delavnic, ogledov oziroma obiskov, neutemeljeni, saj je povsem jasno določen način točkovanja, ki pravi, da ponudnik, ki predvideva 3 ali več oblik usposabljanja prejme 10 točk, za predvidenih manj kot 3 oblike usposabljanja pa 0 točk. Ponudnikom so tudi primeroma naštete različne oblike usposabljanja. Glede na prispevek različnih oblik usposabljanja h kakovosti programa usposabljanja (zagotavljanje raznolikosti in dinamičnosti programa usposabljanja), naročnik šteje, da navedeno merilo ni prevrednoteno. To merilo je namreč naročnik ocenil z 10 točkami od skupaj 100 točk.
Naročnik nadalje navaja, da je pod točko 5. določil merilo "reference ponudnika pri izvedbi podobnih izobraževanj" in ga ovrednotil z do 10 točk. V razpisni dokumentaciji je naročnik tudi določil način ocenjevanja po navedenem merilu (str. 15 razpisne dokumentacije, 3.17. MERILA, 5. Reference pri izvedbi podobnih izobraževanj). Iz navedenega izhaja, da je vlagateljev očitek, da je zgoraj citirano merilo nezakonito, saj omogoča samovoljo naročnika pri ocenjevanju ponudb, neutemeljen, saj je povsem jasno določen način točkovanja, ki pravi, da ponudnik, ki je navedel več kot 3 izvedbe usposabljanj managerjev, prejme 10 točk, za navedenih do vključno 3 izvedenih usposabljanj managerjev pa 0 točk. Nadalje naročnik šteje, da navedeno merilo ni prevrednoteno. To merilo je namreč naročnik ocenil z 10 točkami od skupaj 100 točk.
Nadalje naročnik navaja, da zahteva, da mora biti usposabljanje izvedeno v angleškem jeziku, ni določena kot pogoj. Pogoji za udeležbo so navedeni na strani 13, pod točko 3.16 v razpisni dokumentaciji. Zahteva, da mora biti usposabljanje izvedeno v angleškem jeziku izhaja iz dejstva, da usposabljanje poteka v okviru projekta Razvoj podjetništva in MSP v državah NE, ki se izvaja v okviru Pakta stabilnosti za JVE. Uradni jezik Pakta stabilnosti za NE je angleščina. Zahteva izhaja prav tako iz dejanskih izkušenj naročnika pri izvedbi usposabljanj na področju NE, kjer udeleženci govorijo več različic t.i. srbohrvaščine, udeleženci iz Kosova pa zavračajo komuniciranje v srbohrvaščini. Iz navedenega izhaja, da je takšna zahteva naročnika objektivno upravičena in ne pomeni privilegiranja posameznega potencialnega ponudnika. Prav tako ne drži navedba vlagatelja zahtevka za revizijo, da je naročnik navedeno zahtevo na novo določil v novem razpisu, kar bi sicer lahko storil. Postopek oddaje javnega naročila P.JR. št. 003/2002 in št. 004/2002 sta povsem ločena. Naročnik je namreč že v postopku oddaje javnega naročila P.JR. št. 003/2002 v razpisni dokumentaciji pod točko 1. predmet razpisa, v 3. točki 1. odstavka navedel, da je predmet javnega naročila "zagotovitev prostora, tehnične opreme in simultanega tolmačenja iz angleščine v slovenščino". Iz navedenega izhaja, da je bilo potrebno usposabljanje zagotoviti v angleškem jeziku tudi v prejšnjem postopku. Opredelitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila P.JR. št. 004/2002 v razpisni dokumentaciji pod točko 1. predmet javnega razpisa, v 3. točki 1.odstavka je le še bolj jasna in se glasi: "zagotovitev prostorov, tehnične opreme in simultanega prevajanja iz angleščine v slovenščino in nasprotno. Predavanja morajo potekati v angleščini."
Glede zadnje vlagateljeve navedbe pa naročnik navaja, da očitek vlagatelja zahtevka za revizijo v celoti zavrača kot neutemeljen. Rok za uveljavljanje kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila P.JR. št. 003/2002 je namreč že potekel, ponudnik â?? pa navedenih izjav naročnika, ki naj bi predstavljale kršitev, ni navajal v zgoraj citiranem postopku. V postopku oddaje javnega naročila P.JR. št. 004/2002 je naročnik z vlagateljem zahtevka za revizijo komuniciral po elektronski pošti in sicer dne 19.11.2002, ko mu je posredoval razpisno dokumentacijo in dne 03.12.2002, ko je odgovoril na vprašanje vlagatelja. Izpiske sporočil elektronske pošte naročnik prilaga kot dokaze, ki potrjujejo zgoraj navedena dejstva.
Naročnik je še vlagatelja pozval, da mu v roku 3 dni po prejemu tega sklepa pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je v skladu s 17. členom ZRPJN z dopisom, z dne 18.12.2002, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je odstopil Državni revizijski komisiji vso dokumentacijo predmetnega javnega naročila skupaj s svojim mnenjem dne 19.12.2002 v pristojno reševanje.

Po proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter po pregledu dokumentacije iz spisa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je zahtevek za revizijo utemeljen iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in, ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot potencialni ponudnik, ki je dvignil razpisno dokumentacijo v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."
ZJN-1 obravnava merila za izbiro najugodnejše ponudbe v poglavju 2.8.. V zvezi z oblikovanjem meril za izbiro najugodnejše ponudbe je v 50. členu ZJN-1 (Določitev meril) med drugim določeno, da mora naročnik objaviti enaka merila v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji (prvi odstavek 50. člena), da morajo biti merila, po katerih naročnik izbira najugodnejšo ponudbo, v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena ter da merila ne smejo biti diskriminatorna, da morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega naročila in da morajo prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb (drugi odstavek 50. člena). Zakon dalje določa, da mora naročnik v razpisni dokumentaciji vnaprej navesti, opisati in ovrednotiti vsa merila za izbiro najugodnejše ponudbe, ki jih bo uporabil, in sicer v vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega. Po objavi naročila naročnik meril ne sme več spreminjati (tretji odstavek 50. člena), pri ocenjevanju ponudb pa mora uporabiti le tista merila, ki so bila objavljena v razpisni dokumentaciji na način, kot so bila opisana in vrednotena. Naročnik ne sme uporabiti nobenega merila, ki ni bilo navedeno v razpisni dokumentaciji (četrti odstavek 50. člena).

Naročnik je v točki 3.17 "Merila" Navodil ponudnikom navedel:
"Merilo za ocenitev ponudbe je ekonomsko najugodnejša ponudba. Ekonomsko najugodnejša ponudba je ponudba, ki ustreza naslednjim merilom:

1. Reference predavateljev (30 točk):
Najvišje število točk je 30 točk. Skupno število točk se izračuna kot povprečje števila točk, ki ga je ponudnik prejel za vse predavatelje, ki jih je vključil v izvedbo podjetniškega usposabljanja oz. izobraževanja.
Reference predavateljev morajo biti prikazane v tabeli z obveznimi podatki o:
- managerskem usposabljanju na katerem je predavatelj predaval
- tema, ki jo je pokrival na usposabljanju
- število managerjev, prisotnih na usposabljanju
- navedbo naročnika, kontaktne osebe in telefonske številke naročnika.
V kolikor ne bodo upoštevana zgoraj navedena navodila, bo ponudba pri tem merilu ocenjena z 0 točk.
število točk za posameznega predavatelja se izračuna na sledeč način:
a) število predavanj na managerskih usposabljanjih (za vsako predavanje po 3 točke, maksimum 30 točk).

2. najmanj 25% lastnega sofinanciranja usposabljanja (30 točk)
- brez sofinanciranja (0 točk)
- do vključno 15% sofinanciranja usposabljanja (15 točk)
- najmanj 25% sofinanciranja usposabljanja (30 točk)

3. Cena (20 točk)
Cenovno najugodnejša ponudba prejme 20 točk, ostale prejmejo odstotkovno ustrezno manjše število točk, in sicer glede na odstotkovno vrednost odstopanja ponujene cene od cene najugodnejšega ponudnika, pri čemer ponudba ne more prejeti manj kot 0 točk.

4. Kakovost programa izobraževanja (10 točk):
Ocena za kakovost programa izobraževanja je sestavljena iz:
a) ocene za raznovrstnost različnih oblik izobraževanja oziroma usposabljanja (predavanja, delavnice, vodeni ogledi oz. obiski podjetij in institucij ipd.) (10 točk);

Ponudbe se ocenjujejo na sledeč način:
Raznovrstnost oblik izobraževanja:
â"˘ tri ali več oblik usposabljanja (10 točk);
â"˘ manj kot tri oblike (0 točk).

Oblike izobraževanja morajo biti navedene ob temah v programu izobraževanja, ki je priloga k ponudbeni dokumentaciji. Ponudnik mora ob oblikah izobraževanja navesti kraj, kjer se bodo izvajale različne oblike izobraževanj. Ob temah je potrebno navesti predavatelja, ki bo pokrival določeno temo. Teme ponudnik lahko izbere iz nabora tem v okviru predvidenih tematskih sklopov ali predlaga druge teme. Če predlaga svoje teme, mora obrazložiti njihovo povezanost s predvidenim tematskim sklopom.
V kolikor program izobraževanja ne bo sestavljen na naveden način, ponudniik v navedenem delu prejme 0 točk.

5. Reference ponudnika pri izvedbi podobnih izobraževanj (10 točk)
Reference ponudnika pri izvedbi podobnih izobraževanj morajo biti prikazane v tabeli z obveznimi podatki o:
- imenu izobraževanja
- naročniku in odgovorni osebi naročnika
- telefonski številki odgovorne osebe naročnika.
V kolikor ne bodo upoštevana zgoraj navedena navodila, bo ponudba pri tem merilu ocenjena z 0 točk.
Tabela je priloga k ponudbeni dokumentaciji.
Največje možno število točk je 10. Ponudba prejme naslednje število točk:
- do vključno treh izvedenih usposabljanj managerjev (0 točk)
- več kot tri usposabljanja managerjev (10 točk)"

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je merilo pod št. 1 netransparentno, tako da omogoča naročniku popolno arbitrarno ocenjevanje ponudnikovih referenc. Naročnik ni oblikoval točkovalne lestvice, zato ni jasno koliko točk pridobi ponudnikova ponudba po kriteriju predavanja predavateljev, glede na število prisotnih managerjev na usposabljanju, merilo pa tudi ni razdelano glede na obseg in tematiko predavanj. Nerazdelano merilo naročniku omogoča arbitrarno ocenjevanje ponudb in je nezakonito.

Državna revizijska komisija v okviru revizijskih navedb ugotavlja, da je naročnik pri merilu "Reference predavateljev" jasno določil način ocenjevanja, saj je določil, da se število točk za posameznega predavatelja izračuna glede na število predavanj na managerskih usposabljanjih, in sicer tako, da ponudnik prejme za vsako predavanje, ki ga navede, po 3 točke, maksimum je 30 točk. Skupno število točk se izračuna kot povprečje števila točk, ki ga je ponudnik prejel za vse predavatelje, ki jih je vključil v izvedbo podjetniškega usposabljanja oz. izobraževanja. Naročnik je kot prilogo razpisni dokumentaciji predvidel tudi obrazec "Reference predavatelja", v katerem mora ponudnik za vsakega predavatelja posebej navesti naslov, temo, število managerjev, naročnika in tel. številko naročnika. Glede na navedeno, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagateljeva navedba ni utemeljena, saj je naročnik citirano merilo določil skladno z drugim odstavkom 50. člena ZJN-1.

Kar zadeva sporno merilo "Reference ponudnika pri izvedbi podobnih izobraževanj" pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik pri citiranem merilu sicer jasno določil način ocenjevanja (določil je, da bo ponudnik, ki bo navedel do vključno tri izvedena usposabljanja managerjev ocenjen z 0 točkami, ponudnik, ki bo navedel več kot tri usposabljanja managerjev, pa bo ocenjen z 10 točkami), ni pa jasno opisal merila. Kljub temu, da je naročnik kot prilogo razpisni dokumentaciji predvidel obrazec "Reference ponudnika pri izvedbi podobnih izobraževanj" (v katerem mora ponudnik navesti naziv izobraževanja in temo, naročnika, leto izvedbe, naslov naročnika in tel. številko naročnika), iz opisa citiranega merila v razpisni dokumentaciji ni mogoče jasno razbrati, katera podobna izobraževanja, ki so povezana s predmetom javnega naročila, naj bi bila v obravnavanem primeru relevantna za naročnika (upoštevaje teme izobraževanja, obseg, ciljno skupino, nazivâ??). Takšen (netransparenten) opis spornega merila za izbiro najugodnejše ponudbe pa ni v skladu z zahtevami ZJN-1, saj lahko privede do neobjektivnega (celo pristranskega) vrednotenja ponudb, na kar upravičeno opozarja vlagatelj.

Državna revizijska komisija poudarja, da je naročnik sicer avtonomen pri določanju meril, da pa morajo biti merila tako določena, opisana in ovrednotena, da zagotavljajo objektivno vrednotenje ponudb ter s tem tudi presojo pravilne izbire najugodnejšega ponudnika kot določa 50. člen ZJN-1. Državna revizijska komisija poudarja, da je namen določitve, opisa in ovrednotenja meril predvsem v tem, da se zagotovi pravilno vrednotenje ponudb in izbira najugodnejše ponudbe s strani naročnika in da se z merili in načinom ocenjevanja ponudb seznani zainteresirani ponudnik in da skladno s tem pripravi ponudbo, ter da lahko vsak izmed ponudnikov po odločitvi o izbiri najugodnejše ponudbe preveri, ali je naročnik opravil vrednotenje ponudb skladno z vnaprej določenimi merili.

Glede vlagateljeve navedbe, da pogoj, da mora biti usposabljanje izvedeno v angleškem jeziku, hkrati pa zagotovljeno simultano prevajanje, glede na populacijo pričakovanih udeležencev očitno kaže na prilagojenost razpisa ponudniku â?? , Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj zanjo ni predložil dokazov, zato se do nje ni opredeljevala, kakor tudi do ostalih navedb v zvezi z zapisom meril.

Glede na navedeno je Državna revizijska komisija v skladu z 2. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN v celoti razveljavila postopek oddaje predmetnega javnega naročila. V primeru, da bo naročnik ponovno izvedel postopek oddaje predmetnega javnega naročila, bo moral merila opisati tako, da bo na njihovi podlagi mogoče objektivno oceniti ponudbe. Državna revizijska komisija še dodaja, da se merilo "najmanj 25% lastnega sofinanciranja usposabljanja" izraža skozi ceno. Iz tega razloga ter ob upoštevanju dejstva, da naročnik znotraj citiranega merila ni predvidel razdelitve točk za razpon 16-24% lastnega sofinanciranja in ob upoštevanju možnosti različne interpretacije vsebine citiranega merila, po kateri lahko ponudniki interpretirajo možnost sofinanciranja tudi na način, da ponudijo različne odstotke lastnega sofinanciranja za posamezne elemente predmeta javnega naročila (stroški priprave, organizacije in izvedbe, stroški organizacije nastanitve in prevozov, stroški najema prostorov,â??), naj naročnik preveri utemeljenost takšnega merila z vidika njegove določenosti in uporabnosti pri presoji ekonomsko najugodnejše ponudbe.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, 12. 9. 2005

Natisni stran