018-281/02

Številka: 018-281/02

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 in 90/99; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članu ... , v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila male vrednosti za premoženjska zavarovanja in zavarovanje splošne odgovornosti, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj â?? (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje â?? (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne â??

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.
2. Vlagateljeva zahteva za povračilo stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 01.10.2002 sprejel sklep, št. JN/2002, o začetku postopka oddaje javnega naročila male vrednosti za premoženjska zavarovanja in zavarovanje splošne odgovornosti. Skladno z 22. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1) je 18 osnovnih in glasbenih šol kot posameznih naročnikov pooblastilo naročnika oziroma direktorico â?? , da izvede postopek oddaje javnega naročila male vrednosti na vzorčnem modelu v imenu in za račun posameznih osnovnih in drugih šol kot naročnikov.
Dne 21. 10. 2002 je naročnik izdal Navodilo ponudnikom za izdelavo ponudbe, št. M/2002.
Vlagatelj je dne 28.10.2002 naročnika zaprosil za dodatna pojasnila glede razpisne dokumentacije v zvezi z merili za ocenjevanje ponudb in zavarovalnimi vsotami pri zavarovanju odgovornosti ter zaprosil naročnika za podaljšanje roka za oddajo ponudbe na 8. 11. 2002.
Naročnik je vsem ponudnikom, povabljenim za pripravo ponudb, dne 29. 10. 2002 z dopisom, št. M-JN/2002, poslal pojasnila k razpisni dokumentaciji. Po izbiri ponudnika (vsaka šola je dne 8.11.2002 izdala obvestilo o oddaji javnega naročila) je naročnik dne 18.11.2002 vsem ponudnikom poslal obvestilo o oddaji javnega naročila - zavarovalniške storitve, št. JN/2002, v katerem ponudnike obvešča, da je kot najugodnejši ponudnik izbrana ... , ki je zbrala maksimalno število točk, 70.
Vlagatelj je naročniku dne 22.11.2002 poslal zahtevo za obrazloženo obvestilo. Naročnik je vlagatelju posredoval obrazloženo obvestilo z dopisom št. M/JN/2002, z dne 26.11.2002.
Vlagatelj je zahtevek za revizijo vložil dne 4.12.2002. V njem navaja naslednje kršitve:
1. Naročnik je oddal storitve po postopku za oddajo naročil male vrednosti, čeprav vrednost naročila presega vrednost v Zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije in od katere morajo naročniki opraviti postopek po ZJN-1. Vlagatelj meni, da je vrednost dejanskega naročila 16.881.386,00 SIT.
2. Nejasno je vrednotenje po merilih, ki jih je naročnik posredoval v Pojasnilu k razpisni dokumentaciji z dne 29.10.2002, številka M-JN/2002, točka C, posebne ugodnosti (donacije sponzorstva).
3. Merila so diskriminatorna (50. in 51. člen ZJN-1) in obenem v nasprotju s temeljnimi načeli javnega naročanja v ZJN-1. Vrednoti se višina donacij in sponzorstev, s čimer naročnik pridobiva dodatna sredstva za splošne namene, za katere ni bil ustanovljen.
4. V obrazloženem obvestilu za oddajo naročnik ni navedel razlogov za zavrnitev vlagateljeve ponudbe (kršitev 79. člena ZJN-1).
Vlagatelj glede na navedeno zahteva, da naročnik postopek v celoti razveljavi in razpiše nov postopek oddaje predmetnega naročila po odprtem postopku.

Naročnik je z dopisom št. M-JN-1/02 dne 06. 12. 2002 vlagatelju posredoval odgovor na njegov revizijski zahtevek. V njem navaja, da vlagatelj v skladu s 5. točko (pravilno: petim odstavkom) 12. člena ZRPJN ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razlogov, ki jih utemeljuje v nadaljevanju:
1. V razpisni dokumentaciji je naveden postopek izvedbe javnega naročila na izbranem modelu. Naročilo posamezne šole ne presega vrednosti, določene v Zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije, nad katero bi naročnik moral izvesti drugačen postopek. V zvezi s tem vlagatelj pred odločitvijo naročnika tudi ni zahteval pojasnil oziroma sprememb postopka.
2. Zahtevka za revizijo ni možno vložiti tudi glede meril za ocenjevanje ponudbe, razen, če so ta v nasprotju z zakonom. Merila so bila ponudnikom posredovana v naknadnem pojasnilu dne 29.10.2002. Vrednotenje merila posebnih ugodnosti je bilo pojasnjeno in tudi pravilno vrednoteno (večje ugodnosti, več točk po formuli). Z merili so bili ponudniki seznanjeni predhodno in so bila znana pred odločitvijo, zato po njej ni možno očitati nezakonitosti in diskriminatornosti (5. točka 12. člena ZRPJN). Naročnik pridobiva dodatna sredstva na podlagi sponzorstev in donacij za namene in potrebe programa, za katerega je bil ustanovljen in sicer za nadstandardne storitve, izboljšanje kvalitete izvajanja storitev in posodobitev pogojev dela. Posebne ugodnosti niso bile pogoj, ampak merilo. Ponudniki so se o ugodnostih prostovoljno odločali.
3. V obrazloženem obvestilu so navedeni razlogi za oddajo naročila najugodnejšemu ponudniku na podlagi razpisne dokumentacije. Ta navaja število točk, iz katerih je razvidno, kdo je najugodnejši ponudnik, ki je zbral najvišje število točk.

Vlagatelj je z dopisom dne 09. 12. 2002 obvestil naročnika, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. V primeru ugodne rešitve zahteva povračilo stroškov takse v višini 40. 000 SIT.

Naročnik je skladno s 1. točko (pravilno: prvim odstavkom) 11. člena ZRPJN izbranega ponudnika dne 12. 12. 2002 obvestil, da zaradi vloženega zahtevka za revizijo do konca revizijskega postopka ustavlja vse nadaljnje aktivnosti v zvezi z oddajo predmetnega javnega naročila. Državni revizijski komisiji je istega dne posredoval dokumentacijo v zvezi z izvedbo postopka oddaje javnega naročila male vrednosti. Ob tem glede na vlagateljeve navedbe dodaja, da so šole pravne osebe in nastopajo kot posamezni naročniki in plačniki storitev, zato oddaja javnega naročila za vsako šolo posebej in ne za vse šole skupaj ni kršitev.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu in proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.


Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

V zvezi z navedbo vlagatelja, da pri predmetnem javnem naročilu ne gre za javno naročilo male vrednosti, Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da gre za razlog, ki je bil vlagatelju znan pred odločitvijo naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila. Vlagatelj ugovarja ne-izpolnjevanje predpostavk za "javno naročilo male vrednosti" za postopek oddaje javnega naročila v katerem je sam tudi sodeloval. Predmet javnega naročila je bil tako vlagatelju znan že pred odločitvijo naročnika o oddaji javnega naročila. Peti odstavek 12. člena ZRPJN pa določa: "Po odločitvi o dodelitvi naročila ponudnik ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila." Citirana določba uveljavlja načelo hitrosti in učinkovitosti, ki sta temeljni načeli (pravnega varstva) javnega naročanja, njen namen je čim hitrejša rešitev spora v postopku oddaje javnega naročila (tretji odstavek 3. člena ZRPJN). Določba od vlagatelja zahtevka za revizijo zahteva posebno skrbnost pri spremljanju morebitnih kršitev naročnika. Hkrati takšna določba zavezuje ponudnika, da pozorno spremlja morebitne kršitve naročnika in jih pri možnosti vlaganja zahtevkov za revizijo s tem v veliki meri omejuje.
Ne glede na zapisano v prejšnjem odstavku pa Državna revizijska komisija dodaja, da je posamezni naročnik (vsaka od 18 osnovnih oziroma glasbenih šol) samostojna pravna oseba, ki je "naročnik" skladno s točko b) prve točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1 in ima vse lastnosti posrednega proračunskega porabnika, določene v 4. členu Odredbe o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov (Uradni list RS, št. 97/01 do 81/02).

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo navedel, da je vrednotenje po merilih, ki jih je naročnik posredoval v Pojasnilu k razpisni dokumentaciji nejasno in da so merila diskriminatorna (50. in 51. člen ZJN-1) in obenem v nasprotju s temeljnimi načeli javnega naročanja v ZJN-1.
ZJN-1 v drugem odstavku 50. člena določa, da "morajo biti merila, po katerih naročnik izbira najugodnejšo ponudbo, v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena. Merila ne smejo biti diskriminatorna in morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega naročila in morajo prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb." Vlagatelj se je z merili predmetnega javnega naročila seznanil že ob prejemu Pojasnila k razpisni dokumentaciji in bi zato moral revizijski zahtevek iz tega razloga vložiti takoj, ko je ugotovil domnevno nepravilnost naročnika, torej pred odločitvijo o izbiri najugodnejšega ponudnika (arg. petega odstavka 12. člena ZRPJN).

Ob presoji vlagateljevih navedb glede nejasnega vrednotenja merila iz točke C, posebne ugodnosti (donacije sponzorstva) je Državna revizijska komisija ugotovila, da vlagatelj ne pove, v čem je nejasnost pri vrednotenju tega merila, zato navedbi vlagatelja v tem delu ni mogoče slediti.
Vlagatelj prav tako ne navaja, v čem je diskriminatornost merila sponzorstva oz. dotacije in/oziroma kje vidi nasprotje z ZJN-1. Pri tem velja tudi glede izpodbijanja tega merila opozoriti na peti odstavek 12. člena ZRPJN.
Ob zgornjih ugotovitvah pa Državna revizijska komisija dodaja, da ni nujno, da bi v primeru meritorne obravnave merila oziroma pravočasnega zahtevka za revizijo (arg. petega odstavka 12. člena ZRPJN) to merilo označili kot skladno z ZJN-1.

Državna revizijska komisija je preverila tudi navedbo vlagatelja o kršitvi 79. člena ZJN-1 pri obrazloženem obvestilu, ker naročnik ni navedel razlogov za zavrnitev vlagateljeve ponudbe. Državna revizijska komisija, enako kot naročnik, ugotavlja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo zavrnil, ker ni zbral najvišjega števila točk. Hkrati že iz navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe izhaja, da je najvišje število točk 70, to pa je število, ki ga je dosegel izbrani ponudnik. Na podlagi obrazloženega obvestila, ki navaja podatke ponudbe izbranega ponudnika in formule za izračun števila točk pri ceni (najnižja cena 100% : višja cena = indeks x 40 je število točk), ki jo vsebuje Pojasnilo k razpisni dokumentaciji lahko vlagatelj sam preveri, ali je dobil pravilno število točk. Smiselno enako kot velja za merilo "ceno", velja za merilo "posebne ugodnosti" (donacije, sponzorstva). Tudi v zvezi z ostalimi merili je že iz razpisne dokumentacije moč ugotoviti, koliko točk je prejel vlagatelj, zato ponudb ni potrebno primerjati. Naročnik je s tem zadovoljil zahtevi drugega odstavka 79. člena ZJN-1.
Državna revizijska komisija tudi pri vpogledu in preveritvi izračuna točk ponudnikom (za premoženjsko zavarovanje šol in zavarovanje odgovornosti), ki ga je prejela v odstopljeni dokumentaciji o postopku oddaje predmetnega javnega naročila ni odkrila računskih napak ali drugih nepravilnosti.

Glede na to, da je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega, je skladno s šestim odstavkom 22. člena ZRPJN tudi zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.

Državna revizijska komisija še dodaja, da iz dokumentacije, ki ji je bila odstopljena, izhaja, da je naročnik z obvestilom izbranemu ponudniku dne 12.12.2002 ustavil vse aktivnosti pri postopku javnega naročila šele po prejemu vlagateljeve zahteve za nadaljevanje postopka. Državna revizijska komisija opozarja naročnika, da v skladu s prvim odstavkom 11. člena ZRPJN zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika že vložen zahtevek za revizijo in ne šele obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, kar očitno zmotno misli naročnik. Kljub navedenemu Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni izkazano, da bi takšno naročnikovo ravnanje imelo škodljive posledice za ponudnike in vlagatelja.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper odločitev Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne â??