018-279/02

Številka: 018-279/02

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, štev. 78/99 in 90/99, v nadaljevanju: ZRPJN) po â?? , v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila nabava spiralne računalniške tomografije in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik), dne â??

ODLOČILA

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev

Naročnik je dne 28.06.2002 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za dobavo spiralnega računalniškega tomografa. V Uradnem listu RS, št. â?? , z dne â?? , je naročnik pod številko objave Ob-â?? , objavil javni razpis za oddajo javnega naročila spiralne računalniške tomografije. Dne 27.09.2002 je naročnik izvedel javno odpiranje ponudb; iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb je razvidno, da je prejel štiri pravočasne ponudbe. Dne 23.10.2002 je naročnik izdal obvestilo o oddaji naročila, št.: 86/HS, s katerim je ponudnike seznanil, da je kot najustreznejšega ponudnika za predmetno javno naročilo izbral ponudnika â?? (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z dopisom, z dne 24.10.2002, zahteval od naročnika obrazloženo obvestilo, ki mu ga je naročnik kot poročilo o izbiri najugodnejšega ponudnika po javnem razpisu po odprtem postopku za nabavo spiralnega računalniškega tomografa s primerjalno analizo ponudb (dokument z dne 22.10.2002) dostavil z dopisom št.: 87/HS, z dne 30.10.2002, iz katerega je razvidno, da je bila ponudba vlagatelja ocenjena s 83,5 točkami, ponudba izbranega ponudnika pa s 84,6 točkami. Vlagatelj je dne 12.11.2002 vložil zahtevek za revizijo, v katerem je navedel, da vlaga zahtevek zaradi kršitve materialnopravnih pravil zakona, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, nepravilnega vrednotenja in točkovanja posameznih meril, ki jih je objavil naročnik ter predlagal naročniku, da zahtevku ugodi in ponovno preveri pravilnost vrednotenja ponudb ter razveljavi sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika in njega izbere kot najugodnejšega ponudnika. V obrazložitvi zahtevka za revizijo je vlagatelj navedel, da je po ponovnem pregledu razpisne dokumentacije ugotovil naslednje nepravilnosti:

1. Nepravilno ugotovljen tehnični podatek (število detektorjev na stopinjo). Naročnik je v razpisni dokumentaciji kot enega izmed pogojev navedel tudi: število detektorjev na kotno stopinjo. Ugotovitev razpisne komisije je naslednja:
â?? 24, â?? 18, â?? 24, â?? 26. in dodeljene točke :
â?? 5, â?? 5, â?? 5, â?? 5 točk.
Vlagatelj navaja, da je sicer pri ponudniku â?? - 18 detektorjev na kotno stopinjo, rezultat točen, medtem ko je pri vseh ostalih ponudnikih nepravilen. Pravilen rezultat je namreč naslednji:
â?? 13,2, â?? 18, â?? 13,2, â?? 14,2 in posledično točke:
â?? 2, â?? 5, â?? 2, â?? 3.
Vlagatelj je namreč komisiji naročnika na direktno zastavljeno vprašanje dal pravilen odgovor, ta pa je, da za izračun velja število detektorjev v liniji, ulomljeno s sevalnim kotom. Za â?? velja : 816 detektorjev na linijo/ 57,5 stopinj = 14,2 det/st.
Za â?? in â?? , ki imata identičen detektor pa : 13,4 det/st.
Pri tem je treba upoštevati 671 detektorjev na linijo, kar je razvidno iz priložene tehniške dokumentacije proizvajalca, ki sicer navaja, da ima vsega skupaj 1342 detektorjev, vendar razdeljene na dve liniji, torej vsaka linija po 671.
Posledično torej takšno ravnanje naročnika povzroči napačno točkovanje navedenega pogoja.
2. Nepravilno oz. napačno dodeljene točke za sicer pravilni tehnični podatek (čas rekonstrukcije).
V primerjalni tabeli je točno ugotovljen čas rekonstrukcije, vendar je v primeru â?? in â?? dodeljena napačna ocena. Iz priložene tabele razpisne komisije sledi: za čas rekonstrukcije 1,51 do 1,36 sek. dobi ponudnik 4 točke.
â?? in â?? imata čas rekonstrukcije 1,5 sek., kar pomeni dodelitev 4 točk.
Čas rekonstrukcije :
â?? 1 sek., â?? 1 sek., â?? 1,5 sek., â?? 1,5 sek.
â?? 5, â?? 5, â?? 3, â?? 3: napačno število točk
â?? 5, â?? 5, â?? 4, â?? 4: pravilno število točk.
3. Neustrezen oz. neprimeren izbor krivulje kot merila za določitev točk za ceno in stroške vzdrževanja.
V razpisni dokumentaciji je navedeno, da se točke za ceno, ki jo ponujajo ponudniki in vzdrževalne stroške izračunajo v primerjavi z najnižjimi stroški.
V tabeli so navedeni naslednji podatki za ceno in stroške vzdrževanja (v SIT):

â?? â?? â?? â??
Cena 147.234.000 160.259.132 121.377.600 139.380.000
Točke 33,0 30,3 40,0 34,8
Stroški 7.253.580 880.000 6.930.000 1.200.000
Točke 0,6 5,0 0,6 3,7
Iz tabele je razvidno, da je uporabljena metoda hiperbole, ki pa je približno natančna le za relativno majhne razlike med vrednostmi. V kolikor pa so razlike med vrednostmi zelo velike (kar v konkretnem primeru še posebej izstopa postavka: stroški vzdrževanja), pa po mnenju vlagatelja to ne drži.
Če primerjamo medsebojne rezultate posameznih ponudnikov, so ti zelo nazorni:
Razlika med ponudnikoma â?? in â?? v vrednosti ocenjenih stroškov vzdrževanja je 7.253.580 SIT - 6.930.000 SIT = 323.580 SIT, razlika v točkah pa 0,6 - 0,6 = 0 točk.
Razlika med vlagateljem in ponudnikom â?? v vrednosti ocenjenih stroškov vzdrževanja je : 1.200.000 SIT - 880.000 SIT = 320.000 SIT, razlika v točkah pa je: 5,0 -3, 7 = 1,3 točke.
Za takšen absurd je po mnenju vlagatelja kriva napačna formula hiperbole: T = Tmax x Smin/S, hiperbolična formula, ki, kot rečeno, lahko nadomesti premico na majhnem območju okrog referenčne točke, pri velikih razlikah pa popolnoma odpove. Za pravilen rezultat (pri velikih razlikah v vrednostih) kot je v navedenem primeru, lahko poskrbi le linearna tabela ocenjevanja, kakršno uporabljata â?? in â?? , ki je naslednja:
T = Tmax - ((S - Smin)/Smin) x Tmax: linearna formula. Ta formula daje linearno delitev točk in je zelo rigorozna, ker pri dvakratni vrednosti da 0 točk, od tu naprej pa celo negativne točke. Blažja varianta je korigirana z upoštevanjem še maksimalne vrednosti. Vlagatelj je kot dokaz priložil točne izračune po obeh linearnih formulah in po obeh je isti rezultat z naslednjim vrstnim redom ponudnikov:
1. â?? , 2. â?? , 3. â?? , 4. â?? .
Vlagatelj je podal še praktični preizkus in poudaril, da je pri oceni njegovega 10 letnega poslovanja z upoštevanjem nabavne cene in vzdrževanja daleč najugodnejši ponudnik. Glede na opisano ravnanje naročnika je posledično prišlo do nepravilne odločitve pri sprejemu sklepa o izboru najugodnejšega ponudnika.



Vlagatelj je zahtevku za revizijo priložil naslednje dokumente:
1. Poročilo o izbiri najugodnejšega ponudnika.
2. Primerjalna analiza in analitična tabela - izračun strokovne komisije.
3. Kopija odgovora strokovne komisije na vprašanje ponudnika o številu detektorjev na stopinjo.
4. Kopijo prospekta v podporo utemeljitvi točke 1.
5. Kopija tabele iz razpisne dokumentacije v podporo utemeljitvi točke 2.
6. Kopija razpisnih pogojev za â?? in â?? .
7. Diagram vpliva točkovanja po krivulji in po premici.
8. Pravilni podatki za oceno točkovanja.
9. Izračunana analitična ocena po "blažji linearni metodi".
10. Izračunana analitična ocena po "ostri linearni metodi".
11. Tabela celotnih stroškov poslovanja za 10 let.
12. Potrdilo o plačilu takse iz 22. člena ZRPJN.
Naročnik je dne 20.11.2002 podal odgovor na zahtevek za revizijo ter navedel, da je podrobno proučil obrazložitve revizijskega zahtevka vlagatelja in sklenil, da revizijskemu zahtevku delno ugodi. Naročnik (in ne razpisna komisija kot pomotoma navaja vlagatelj) se strinja s točko 2. obrazložitve vlagatelja, da so bile pomotoma napačno dodeljene točke za enega od kriterijev za izbiro najugodnejšega ponudnika, to je čas rekonstrukcije slike. Ugotovitev vlagatelja, da se izbranemu ponudniku in vlagatelju dodelijo 4 točke, namesto treh točk, kot izhaja iz naročnikovega poročila o izbiri, naročnik v celoti sprejema.
Nadalje naročnik ugotavlja, da so ugotovitve vlagatelja pri obrazložitvah pod točko 1. in 3. sicer lahko pravilne, vendar so v nasprotju z razpisno dokumentacijo. Naročnik ima v razpisni dokumentaciji jasno in razumljivo izdelane kriterije za izbiro najugodnejšega ponudnika, ki jih naknadno, na osnovi različnih ponudnikovih obrazložitev ni mogoče več spreminjati. V kolikor bi vlagatelj to kljub temu hotel, bi to moral storiti že v prvi fazi razpisnega postopka, to je do datuma oddaje ponudbe (22. člen Navodil naročnika za pripravo ponudb). Po poteku roka za oddajo ponudb naročnik ne sme več spreminjati ali dopolnjevati razpisne dokumentacije (2. točka 25. člena Zakona o javnih naročilih, Uradni list RS št. 39/02 in 102/02; v nadaljevanju: ZJN-1). Naročnik je v svojem poročilu o izbiri najugodnejšega ponudnika upošteval vse originalne podatke, ki so jih posamezni ponudniki navedli v svojih ponudbah in se ni spuščal v različna dodatna preračunavanja ponudnikovih podatkov, kar tudi nima pravice. Naročnik meni, da tudi posamezni ponudniki nimajo pravice preračunavati originalnih podatkov drugih ponudnikov, kot je to storil vlagatelj v svojih obrazložitvah za revizijski zahtevek. Posamezni ponudnik tudi nima pravice naknadno poučevati naročnika glede metodologije preračunov ponudbenih cen vseh ponudnikov ali drugih numeričnih podatkov (npr. cene vzdrževanja). V skladu z osnovnimi načeli ZJN-1 je, da naročnik uporablja enako metodologijo pri vseh ponudnikih, medtem ko sama izbira metodologije ni stvar ponudnikov! Naročnik meni, da "po odločitvi o dodelitvi naročila ponudnik ne more vložiti zahtevka za revizijo, iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa kljub temu ponudnik ni vložil zahtevka za revizijo že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila" (5. točka 12. člena ZRPJN). Ker vlagatelj takega zahtevka ni predložil pravočasno, to je že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi javnega naročila, je njegov sedanji oziroma naknadni zahtevek za revizijo v nasprotju z ZRPJN, s čimer je odgovor naročnika, da obrazložitve ponudnika pod tč. 1. in 3. ne more sprejeti, utemeljen.
Upoštevajoč dejstvo, da je naročnik delno ugodil zahtevku vlagatelja, se nekoliko spremeni analitična tabela dodeljevanja točk v skladu z razpisno dokumentacijo, kot sledi:

KRITERIJI â?? â?? â?? â??
1. Ponudbena cena 33,0 30,3 40,0 34,8
2. Kvaliteta - KW
- KHU / min
- Gantry
- Detektorji
- Čas reza
- Čas rekonstrukcije
SKUPAJ 5,0
1,0
4,0
5,0
3,0
5,0
23,0 5,0
5,0
5,0
5,0
4,0
5,0
29,0 5,0
2,0
4,0
5,0
4,0
4,0
24,0 5,0
5,0
4,0
5,0
3,0
4,0
26,0
3. Način plačila 10,0 10,0 10,0 10,0
4. Odzivni čas 5,0 5,0 5,0 4,0
5. Povprečni ocenjeni stroški vzdrževanja 0,6 5,0 0,6 3,7
6. Garancija - CT 1,0 3,0 1,0 1,0
7. Garancija - RTG cev 5,0 1,0 5,0 5,0
SKUPAJ šTEVILO TOČK 77,6 83,3 85,6 84,5
MESTO 4. 3. 1. 2.

Kot je razvidno iz tabele, je še vedno najugodnejši ponudnik izbrani ponudnik (â??), kot je že navedeno v obvestilu o izbiri, ki ga je naročnik izdal dne 23.10.2002.
Naročnik je v nadaljevanju zaprosil vlagatelja, da njegov odgovor na zahtevek za revizijo z razumevanjem sprejme in prekine postopek revizije. V nasprotnem primeru se podaljšuje rok dobave aparata, s tem pa nastaja naročniku materialna škoda, ki jo bo v primeru nadaljevanja revizije od vlagatelja prisiljen izterjati (zaradi popolne odpovedi starega CT mora naročnik vse paciente sedaj pošiljati v â?? in za te storitve tudi plačevati).

Vlagatelj je skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN z dopisom, z dne 26.11.2002, obvestil naročnika, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je skladno z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN z dopisom, z dne 12.12.2002, poslal zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je skladno z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN zaprosila naročnika za dodatna pojasnila v zvezi z ocenjevanjem ponudb, ki jih je le-ta posredoval dne 18.12.2002.

Po pregledu dokumentacije o oddaji javnega naročila, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter presoji s strani Državne revizijske komisije zahtevanih dodatnih pojasnil naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s 1. odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

Državna revizijska komisija je najprej preverila, kako je naročnik določil merila za izbiro najugodnejše ponudbe v razpisni dokumentaciji in ali je pri določitvi meril ravnal skladno z določili 50. člena ZJN-1.
Naročnik je v razpisni dokumentaciji, 6. členu navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: navodila ponudnikom) določil naslednja merila in težo posameznih meril za ocenjevanje ponudb in izbiro najugodnejšega ponudnika:
- cena 40 %
- kvaliteta 30 %
- način plačila 10 %
- odzivni čas servisiranja 5 %
- povprečni ocenjeni letni stroški vzdrževanja po izteku garancije 5 %
- garancija za aparat 5 %
- garancija za RTG cev 5 %.

Naročnik je merilo "kvaliteta aparata" razdelil v šest podmeril, katere je opisal ter ovrednotil in sicer:
- moč visokofrekvenčnega napetostnega generatorja (do 5 točk)
- hitrost hlajenja anode (do 5 točk)
- odprtina gantrya (do 5 točk)
- solid state detektorji pri eni kotni stopinji (do 5 točk)
- čas reza pri 360 st. rotaciji cevi (do 5 točk)
- čas rekonstrukcije slike (do 5 točk).

Za podmerilo "solid state detektorji pri eni kotni stopinji", za katerega vlagatelj navaja v 1. točki svojega zahtevka za revizijo, da je naročnik nepravilno ugotovil tehnični podatek, posledično pa je to vplivalo na ocenjevanje ponudb po tem podmerilu, je naročnik v 6. členu navodil ponudnikom ter natančneje v pojasnilu (dopis št.: 071/HS, z dne 03.09.2002) opredelil naslednji način ocenjevanja:
število detektorjev: število točk:
12 1
13 2
14 3
15 4
16 5
in več

Državna revizijska komisija glede na zgoraj opisano najprej ugotavlja, da je naročnik merila za izbiro najugodnejše ponudbe v razpisni dokumentaciji določil, opisal in ovrednotil, kot to določa 50. člen ZJN-1.

Naročnik je v 11. členu navodil ponudnikom določil, da bo sposobnost ponudnikov ocenjeval na osnovi izločitvenih kriterijev, ki jih morajo ponudniki izpolniti. V točki 21. navodil ponudnikom je naročnik določil naslednji izločitveni kriterij: "da ima izpolnjen obrazec o zagotavljanju kvalitete aparata (Izjava XXI)". Naročnik je razpisni dokumentaciji priložil v izpolnitev ponudnikom obrazec "XXI. IZJAVA O ZAGOTAVLJANJU KVALITETE APARATA", v katerem je zahteval izpolnitev naslednjih podatkov:
1. Moč visokofrekvenčnega napetostnega generatorja
2. Hitrost hlajenja anode
3. Odprtina gantrya
4. Solid state detektorji pri eni kotni stopinji (število)
5. Čas reza pri 360 st. rotaciji cevi
6. Čas rekonstrukcije slike.

Podatke, ki so jih morali ponudniki navesti v obrazcu XXI. Izjava o zagotavljanju kvalitete aparata (v nadaljevanju: Izjava XXI), je naročnik ocenjeval po posameznih podmerilih v okviru merila "kvaliteta aparata". Naročnik je torej pri ocenjevanju ponudb po podmerilu "solid state detektorji pri eni kotni stopinji" moral upoštevati podatke, ki so jih ponudniki navedli v Izjavi XXI.

Državna revizijska komisija je glede na očitke vlagatelja, da naročnik pri ocenjevanju ponudb ni pravilno ugotovil tehničnih podatkov za število detektorjev na stopinjo ter je zato posledično napačno določil število točk, morala preveriti, ali so podatki, ki jih je naročnik upošteval pri ocenjevanju ponudb po podmerilu "solid state detektorji pri eni kotni stopinji", identični podatkom, ki so jih ponudniki vpisali v Izjavo XXI.

Iz poročila o izbiri najugodnejšega ponudnika po javnem razpisu po odprtem postopku za nabavo spiralnega računalniškega tomografa, z dne 22.10.2002, je razvidno, da je naročnik v primerjalni analizi pri merilu "kvaliteta aparata", podmerilu "solid state detektorji pri eni kotni stopinji" upošteval za posamezne ponudnike naslednje podatke:
Ponudniki: Detektorji:
â?? 24
â?? 18
â?? 24
â?? 26

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbe posameznih ponudnikov in ugotovila, da so le-ti v Izjavi XXI vpisali za "solid state detektorje pri eni kotni stopinji (število)" naslednje podatke:
Ponudniki: Detektorji:
â?? 24
â?? 18
â?? 24
â?? 26,54

Primerjava podatkov za število detektorjev, ki jih je naročnik upošteval pri ocenjevanju ponudb po podmerilu "solid state detektorji pri eni kotni stopinji" s podatki, ki so jih ponudniki navedli v Izjavi XXI, dokazuje identičnost podatkov. Naročnik je torej pri ocenjevanju ponudb po citiranem podmerilu uporabil podatke, ki so jih ponudniki (tudi vlagatelj) navedli v Izjavi XXI. V dodatnih pojasnilih Državni revizijski komisiji, z dne 18.12.2002, je naročnik poudaril, da se niso hoteli spuščati v ocenjevanje pravilnosti tehničnih podatkov za aparature posameznih ponudnikov, temveč so morali verjeti v njihov izračun števila detektorjev pri eni kotni stopinji, katerega je posamezen ponudnik predložil v Izjavi XXI. Naročnik je pojasnil, da tudi ni zahteval od ponudnikov, da predložijo način svojega preračuna iz skupnega števila detektorjev v število detektorjev pri eni kotni stopinji (ta preračun je lahko pri različnih aparatih različen). Vlagatelj je bil pri izračunu števila detektorjev celo zelo natančen, saj je v Izjavi XXI ta podatek zapisal zelo natančno, na dve decimalki (26,54), ter obrazec Izjava XXI tudi podpisal in s tem jamčil za pravilnost podatkov, prav tako pa je (enako kot drugi ponudniki), podpisal izjavo o resničnosti vpisanih podatkov (Izjava III), za katere moralno in materialno odgovarja.

število detektorjev pri eni kotni stopinji, ki jih je v Izjavi XXI navedel vlagatelj (26,54), se v skladu s predhodno določenim načinom ocenjevanja po podmerilu "solid state detektorji pri eni kotni stopinji" uvršča v razred "16 in več", za katerega je naročnik določil najvišje število točk (5), zato je bila ponudba vlagatelja, kot je razvidno iz poročila o izbiri najugodnejšega ponudnika - primerjalne analize, ocenjena z najvišjim številom točk (5). Z najvišjim številom točk (5) pa so bile po citiranem podmerilu ocenjene tudi ponudbe ostalih ponudnikov, saj se je število detektorjev, ki so jih navedli v Izjavi XXI, prav tako uvrstilo v razred "16 in več".

Iz zgoraj opisanega sledi, da je naročnik ponudbe ponudnikov, tudi ponudbi vlagatelja in izbranega ponudnika, po podmerilu "solid state detektorji pri eni kotni stopinji" ocenil na način, ki ga je določil v razpisni dokumentaciji in upoštevaje podatke, ki so jih navedli posamezni ponudniki v svojih ponudbah, Izjavi XXI. Sprememba podatkov, ki so jih ponudniki navedli v Izjavi XXI, bi pomenila tudi spremembo ponudb, kar prvi odstavek 54. člena ZJN-1 izrecno prepoveduje. V skladu s citirano določbo ZJN-1 naročnik namreč ne sme zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršnekoli spremembe vsebine ponudbe, vključno s spremembo cene in takih sprememb, ki bi iz neustrezne ponudbe le-to naredile ustrezno. Prav tako tudi ponudniki po poteku roka za predložitev ponudb ne smejo spreminjati svoje ponudbe oziroma posameznih podatkov, ker bi to pomenilo kršitev četrtega odstavka 55. člena ZJN-1. Očitek vlagatelja, da je naročnik ponudbe po citiranem podmerilu napačno točkoval, ker ni upošteval pravilnih tehničnih podatkov, je torej neutemeljen, saj je naročnik pri vseh ponudnikih upošteval podatke, ki so jih za število detektorjev pri eni kotni stopinji navedli posamezni ponudniki v Izjavi XXI, teh podatkov pa naročnik ni smel spreminjati.

Glede druge navedbe vlagatelja, da je naročnik napačno vrednotil njegovo ponudbo in ponudbo izbranega ponudnika pri merilu "kvaliteta aparata", podmerilu "čas rekonstrukcije slike", Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik tej revizijski navedbi ugodil in ustrezno spremenil število točk. Naročnik je po citiranem podmerilu ponudbi vlagatelja in izbranega ponudnika ocenil s 4 točkami (v poročilu o izbiri najugodnejšega ponudnika sta bili ponudbi ocenjeni s po 3 točkami). S spremembo ocene po podmerilu "čas rekonstrukcije slike" se je povečalo tudi skupno število točk pri izbranem ponudniku od 84,6 na 85,6 točk, pri vlagatelju pa od 83,5 točk na 84,5 točk. Sprememba vrednotenja ponudb po citiranem podmerilu pa ni vplivala na vrstni red vrednotenja ponudb in izbire najugodnejšega ponudnika, saj je izbrani ponudnik zbral najvišje število točk.

Državna revizijska komisija je preverila tudi utemeljenost tretje revizijske navedbe vlagatelja, ki očita naročniku nepravilno ocenjevanje ponudb po merilih "ponudbena cena" in "povprečni letni stroški vzdrževanja in servisiranja po izteku garancije".
Naročnik je v 6. členu navodil ponudnikom za merilo "ponudbena cena" določil naslednji način vrednotenja: "število točk se za vsakega ponudnika izračuna v sorazmerju z najnižjo ponudbeno ceno". Za merilo "povprečni letni stroški vzdrževanja in servisiranja po izteku garancije" je naročnik v 6. členu navodil ponudnikom določil naslednjo metodo izračuna točk: "število točk za vsakega ponudnika se izračuna v sorazmerju z najnižjo ponudbeno ceno stroškov vzdrževanja in servisiranja". Državna revizijska komisija je pri preveritvi ocenjevanja ponudb in določitvi števila točk, navedenih v poročilu o izbiri najugodnejšega ponudnika - primerjalni analizi, ugotovila, da je naročnik vse ponudbe pri citiranih merilih ovrednotil na osnovi metodologije, navedene v razpisni dokumentaciji, upoštevaje ponudbene cene in stroške, ki so jih v svojih ponudbah navedli ponudniki. Naročnik je torej pri ocenjevanju ponudb ravnal skladno z razpisno dokumentacijo in zakonito, saj je dolžan, da pri ocenjevanju ponudb uporabi merila, ki so bila objavljena v razpisni dokumentaciji in na način, kot so bila opisana in ovrednotena (četrti odstavek 50. člena ZJN-1).

Vlagatelju je bila metodologija za ocenjevanje ponudb po merilih "ponudbena cena" in "povprečni letni stroški vzdrževanja in servisiranja po izteku garancije" poznana od dneva prevzema razpisne dokumentacije, torej v fazi priprave ponudbe. V kolikor je vlagatelj menil, da ta metodologija ni ustrezna, oziroma da bi metoda, ki jo za določitev točk pri citiranih merilih za izbiro najugodnejše ponudbe navaja v zahtevku za revizijo, bila primernejša, oziroma bi zagotovila pravilnejše in/ali točnejše izračune, bi svoj ugovor k načinu ocenjevanja ponudb za citirani merili moral podati pravočasno, najkasneje do prejema obvestila naročnika o oddaji javnega naročila (seveda le v primeru, če bi se ugotovilo, da so vlagateljevi očitki utemeljeni). Ponudnik namreč ne more vložiti zahtevka za revizijo po odločitvi naročnika o dodelitvi naročila glede dejstev in razlogov, ki so ponudniku znani oziroma bi mu mogli ali morali biti znani pred to odločitvijo naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo, kot to določa peti odstavek 12. člena ZRPJN. To določilo uveljavlja načelo hitrosti, ki je eno izmed temeljnih načel javnega naročanja ter je normirano v 3. členu ZRPJN in določa, da si morajo vse stranke in organi v postopku prizadevati k čim hitrejši rešitvi spora, ki izhaja iz postopka oddaje javnega naročila. Navedeno pravilo torej zavezuje ponudnika, da mora zoper (domnevno) kršitev naročnika reagirati takoj, ko kršitev ugotovi, kar omogoča pravočasno odpravljanje nepravilnosti v postopku oddaje javnega naročila.
ZRPJN sicer v 10. členu izključuje možnost revizije glede meril za ocenjevanje ponudb, razen če so le-ta v nasprotju z zakonom, ki ureja oddajo javnih naročil. Zahtevek za revizijo glede meril za izbiro najugodnejše ponudbe je torej dopusten v primeru, ko so merila določena nezakonito (npr. diskriminatorna merila), vendar mora biti tudi za uveljavljanje upravičenih revizijskih zahtev zahtevek za revizijo vložen pravočasno, upoštevaje določilo petega odstavka 12. člena ZRPJN.

Vlagatelj je podal svoje očitke glede načina oziroma metodologije vrednotenja ponudb po merilu "ponudbena cena" in merilu " povprečni letni stroški vzdrževanja in servisiranja po izteku garancije", torej glede dejstev, ki so določena v razpisni dokumentaciji, šele potem, ko je naročnik že zaključil postopek oddaje javnega naročila in je vlagatelj prejel obvestilo o oddaji naročila, zato je potrebno šteti, da je navedeni očitek vlagatelja v smislu določil ZRPJN formalno prepozen, oziroma da je zahtevek za revizijo v tem smislu zamujen ter da vlagateljevega očitka iz tega razloga po vsebini ni več mogoče meritorno obravnavati.

Državna revizijska komisija je pri presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila upoštevala ugotovljena in opisana dejstva, zato je morala v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN zahtevek za revizijo zavrniti kot neutemeljen.

Čeprav navedeno ne vpliva na odločitev o zahtevku za revizijo pa Državna revizijska komisija kljub temu opozarja naročnika, da mu ZRPJN nalaga dolžnost, da v postopkih javnega naročanja omogoči ponudniku pravno varstvo. Naročnik je v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN dolžan, da o svoji odločitvi iz drugega odstavka 13. člena in 16. člena tega zakona v treh dneh obvesti vlagatelja zahtevka za revizijo in ga hkrati (v pravnem pouku) pozove, da mu najkasneje v treh dneh od prejema naročnikovega obvestila pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika. Naročnik v odgovoru na vlagateljev zahtevek za revizijo ni navedel pravnega pouka v smislu prvega odstavka 17. člena ZRPJN. Hkrati je naročnik s svojo pripombo, da naj vlagatelj prekine postopek revizije, v nasprotnem primeru bo od njega prisiljen izterjati škodo, nedvomno poskušal omejevati njegovo pravno varstvo v predmetnem revizijskem postopku, ki ga vsem ponudnikom zagotavljajo temeljna načela javnega naročanja, normirana v 3. členu ZRPJN.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).
V Ljubljani, dne â??