018-276/02

Številka: 018-276/02

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99; v nadaljevanju: ZRPJN), po članu â?? v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izbiro izvajalca po omejenem postopku za dobavo pralnih in čistilnih sredstev, papirne konfekcije in vrečk iz plastičnih materialov za obdobje treh let (II. faza) in vloženega zahtevka za revizijo vlagatelja podjetja â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik), dne â??

ODLOČILA

Zahtevku za revizijo se ugodi in se v sklopu 10 (kruh, pekovsko pecivo in slaščice) razveljavi odločitev naročnika, ki je razvidna iz sklepa o oddaji javnega naročila, št. JR-01/02-475, z dne â?? .

Obrazložitev

Naročnik je dne 29.8.2002 sprejel sklep, št. JN-01/2002, o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po omejenem postopku. Z istim sklepom je naročnik imenoval tudi strokovno komisijo. Naročnik je javni razpis (prva faza omejenega postopka) objavil v Uradnem listu RS, št. â?? , z dne â?? , pod številko objave Ob-â?? , in sicer za prehrambeno blago. V 3. točki objave javnega razpisa je naročnik navedel, da bo naročilo razdeljeno na 22 sklopov. Iz zapisnika o odpiranju prijav, št. JR 01/02, z dne 3.10.2002, je razvidno, da je naročnik za vse razpisane sklope prejel 33 prijav. Naročnik je dne 7.10.2002 izdal sklep o priznanju sposobnosti, št. JR-01/02-479, iz katerega je razvidno, da je vlagatelju priznal sposobnost oz. status kandidata v sklopu 10 (kruh, pekovsko pecivo in slaščice) in sklopu 14 (mlevski izdelki in žitarice). Iz zapisnika o odpiranju ponudb (druga faza omejenega postopka), št. JR 01/02, z dne 4.11.2002, je razvidno, da je naročnik v sklopu 10 prejel 4 pravočasne ponudbe, v sklopu 14 pa 6 pravočasnih ponudb. Naročnik je dne 15.11.2002 sprejel sklep o oddaji javnega naročila, št. JR-01/02-475, iz katerega je razvidno, da je v sklopu 10 kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje â?? (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je zoper odločitev naročnika o oddaji predmetnega javnega naročila v sklopu 10 vložil zahtevek za revizijo (dokument z dne 25.11.2002), v katerem navaja, da so v zapisniku o odpiranju ponudb, št. JR 01/02, z dne 4.11.2002, navedeni predračuni ponudnikov po posameznih sklopih, iz katerih je razvidno, da je vlagatelj v sklopu 10 in sklopu 14 ponudil najnižjo ceno, ki je bila tudi edino merilo za izbiro najugodnejšega ponudnika. S sklepom o oddaji javnega naročila, št. JR-01/02-475, z dne 15.11.2002, pa je naročnik vlagatelja obvestil, da je za sklop 10 izbran ponudnik, katerega ponudbena cena je bila višja od vlagateljeve. Naročnik v obrazložitvi navaja napako izbranega ponudnika, in sicer da ni bil upoštevan rabat v končnem znesku predračuna. Vlagatelj meni, da bi moral biti omenjeni rabat, naveden kot napaka, izračunan in upoštevan v prvotnem predračunu, saj so morali ponudniki vpisovati podatke v pripravljen obrazec predračuna na disketah, kjer je bilo treba v stolpcu 6 vnesti tudi odstotek rabata.
Zahtevku za revizijo je vlagatelj priložil tudi potrdilo o plačilu revizijske takse v višini 80.000,00 SIT.

Naročnik je dne 11.12.2002 sprejel sklep, št. JN 01/02-582, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi tega sklepa naročnik navaja, da je na odpiranju ponudb ugotavljal prisotnost članov komisije in pooblaščenih predstavnikov ponudnikov, število prispelih ponudb in njihovo pravočasnost. Komisija je na odpiranju ponudb v skladu z določili Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 in 102/2000; v nadaljevanju: ZJN-1) prebrala ime in naslov ponudnika, ki je predložil ponudbo, in ceno iz ponudbe, ter preverila, ali ponudnik v ponudbi zagotavlja vse artikle iz sklopa. Drugih podatkov komisija na javnem odpiranju ponudb ni preverjala oz. ni ugotavljala, katera ponudba je najugodnejša. Po zaključenem postopku javnega odpiranja je komisija opravila analizo vseh pravočasnih ponudb po posameznih sklopih. Ponudbe je ponovno pregledala, preverila, ali ponudnik zagotavlja vsa v sklopu zahtevana živila, ter ugotovila ponudbeno ceno ter morebitne popuste. Komisija je pregledala pisne, podpisane in ožigosane izvode ponudb ter diskete, ki jih je naročnik posredoval kandidatom zaradi lažjega opravljanja podrobne analize. Pri analizi ponudb je komisija v sklopu 10 v ponudbi izbranega ponudnika ugotovila računsko napako. Izbrani ponudnik je v svoji ponudbi v stolpcu 6 ponudil 13% rabat na živila pod zaporednimi številkami 1,2,3,4,5,6, ki pa v končni ceni ni bil upoštevan. Tudi ob pregledu podatkov na disketi je komisija ugotovila, da prikazani 13% rabat na navedene številke živil ni bil upoštevan v končni ceni predračuna. Zato je naročnik od izbranega ponudnika zahteval pojasnila, ob pridobitvi soglasja z dne 8.11.2002 pa je navedeno napako popravil. Posledica je bila sprememba v končni ceni ponudbe in posledično v končni izbiri najugodnejšega ponudnika.
Naročnik je vlagatelja v skladu s 17. členom ZRPJN pozval, naj ga v treh dneh od prejema sklepa pisno obvesti, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, št. 707/BK-I-596, z dne 13.12.2002, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom, št. 151-05-22/02-587, z dne 18.12.2002, skladno z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN odstopil v odločanje zahtevek za revizijo predmetnega javnega naročila z dokumentacijo. V priloženem mnenju naročnik navaja, da je v prvi fazi po podrobnem pregledu vseh pravočasnih in pravilno označenih prijav kandidatom, ki so izpolnjevali razpisne pogoje, priznal sposobnost, ter o tem izdal ustrezen sklep. Sposobnost je priznal tudi vlagatelju, ki je kandidiral za sklop 10 in 14, kljub temu, da je komisija ugotovila, da v razpisni dokumentaciji vlagatelj ni predložil potrdila ustreznega organa, da v preteklih treh letih pred pričetkom javnega razpisa njegovi vodstveni delavci niso bili obsojeni zaradi kaznivih dejanj v zvezi s poslovanjem. V drugi fazi javnega razpisa so za sklop 10 prispele štiri pravočasne ter pravilno označene ponudbe. V skladu s postopkom, določenim v ZJN-1, je komisija po javnem odpiranju ponudb ponudnikom poslala zapisnik in kasneje opravila tudi podrobno analizo vseh ponudb, kjer je bila ugotovljena računska napaka. V skladu s prvim odstavkom 54. člena ZJN-1 je naročnik od izbranega ponudnika zahteval dodatna pojasnila ter z njegovim soglasjem napako popravil, naročilo pa je nato oddal najcenejšim ponudnikom v posameznih sklopih. Naročnik meni, da je bil predmetni javni razpis izveden korektno in v skladu z določili ZJN-1, zato je vlagateljev zahtevek za revizijo neutemeljen.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi. ".

Prvi odstavek 54. člena ZJN-1 načeloma prepoveduje kakršnokoli spreminjanje ponudbe po izteku roka za njeno predložitev - ponudnik je ne sme kakorkoli dopolnjevati ali spreminjati, naročnik pa ne sme zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršnekoli spremembe vsebine ponudbe, vključno s spremembo cene in takih sprememb, ki bi iz neustrezne ponudbe le-to naredila ustrezno. Izjemoma pa prvi odstavek 54. člena ZJN-1 dopušča, da sme izključno naročnik v soglasju s ponudnikom popraviti računske napake, ki jih odkrije pri pregledu ponudb po zaključenem postopku odpiranja ponudb, lahko pa tako ponudbo zavrne. Iz navedenega izhaja, da ZJN-1 dopušča popravo računskih napak, če so izpolnjeni naslednji pogoji: 1) računsko napako v postopku pregledovanja ponudb odkrije sam naročnik, 2) naročnik se odloči, da take ponudbe ne bo zavrnil, temveč bo dopustil popravo računske napake in 3) med naročnikom in ponudnikom obstaja soglasje glede obstoja, vrste in načina poprave računske napake. Dodati velja, da je pod navedenimi pogoji dopustno popravljati le dejanske, resnične računske napake, ne pa tudi drugih napak, ki jih pri pripravi ponudbe napravi ponudnik in ki imajo za posledico nepravilnost same ponudbe. Dopustnost popravljanja računskih napak je namreč izjema od že omenjenega pravila, da ponudb po izteku roka za njihovo predložitev ni več dopustno kakorkoli spreminjati ali dopolnjevati. Izjeme pa je vedno potrebno razlagati restriktivno - v dvomu, ali gre za računsko napako, je zato treba upoštevati osnovno pravilo o nespreminjanju ponudb.

Medtem ko je institut poprave računske napake splošni institut prava javnih naročil, saj se lahko uporabi v vseh postopkih oddaje javnih naročil, je institut popusta na ponudbeno ceno specialni institut prava javnih naročil, ker se lahko glede na določbo 21. točke 3. člena ZJN-1 uporabi samo v tistih postopkih, kjer je predmet javnega naročila razdeljen na posamezne sklope. Popust na ponudbeno ceno je kot specialni institut prava javnih naročil urejen v 21. točki 3. člena ZJN-1. Le-ta določa, da je popust na ponudbeno ceno način oblikovanja ponudbene cene, ki ga lahko ponudnik ponudi le, ko se naročilo oddaja po sklopih in ga naročnik ne sme šteti za element dodatnih ugodnosti. Navedeno pravilo torej določa, da lahko ponudnik samo v primeru javnega naročila, ki se oddaja po sklopih, oblikuje ponudbeno ceno tako, da ta vsebuje tudi morebitne popuste brez enoznačno razvidne (končne) ponudbene cene v nominalnem znesku, saj je v primeru izbire ponudnikov po sklopih možno popust na ponudbeno ceno vezati na morebiten izbor pri več sklopih. Zaradi različnih kombinacij izbranih sklopov zakon tedaj odstopa od siceršnje zahteve, izhajajoče iz načela transparentnosti, da mora biti končna ponudbena cena izražena v nominalnem znesku. Za dopustnost popusta na ponudbeno ceno in s tem za možnost odstopa od zahteve po nominalno izraženi končni ceni pa ne zadostuje samo dejstvo, da je javno naročilo razdeljeno na sklope, temveč mora ponudnik, ki ponuja popust, predložiti ponudbo za vsaj dva sklopa, saj je ponudbena cena lahko samo na ta način odvisna od različne kombinacije izbora pri posameznih sklopih. Kadar ponudnik predloži ponudbo samo v enem sklopu, pa od zahteve po transparentnem oblikovanju končne cene v nominalnem znesku ni mogoče odstopiti.

Iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika je razvidno, da je le-ta ponudbo oddal (samo) za artikle iz sklopa 10 (kruh, pekovsko pecivo in slaščice) in da je v ponudbenemu predračunu pri artiklih pod zaporednimi številkami 1,2,3,4,5 in 6 v stolpcu 6 navedel 13% rabat, v stolpcu 7 pa nominalni znesek rabata za vsak posamezni artikel pod prej navedenimi številkami. Iz stolpca 11, kjer je izbrani ponudnik navedel končno nominalno ceno za vsak posamezni artikel z obračunanim davkom na dodano vrednost, pa je razvidno, da izbrani ponudnik ponujenega 13% rabata v končni ceni ni obračunal. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja gre ugotoviti, da je v obravnavanem primeru izbrani ponudnik v ponudbenem predračunu pri posameznih artiklih kot posebno postavko navedel rabat (odstotni odbitek od kupne cene) oz. da je ponudbeno ceno nameraval oblikovati tako, da je pri posameznih artiklih ponudil popust na ponudbeno ceno. Zato v primeru, ko je v ponudbenemu predračunu naveden popust, ki pa ni obračunan v končno ponudbeno ceno, takega dejanskega stanja ni mogoče uvrstiti pod splošni institut računske napake oz. njenega morebitnega dopustnega popravka iz prvega odstavka 54. člena ZJN-1, pač pa pod specialni institut popusta na ponudbeno ceno iz 21. točke 3. člena ZJN-1.

Kot je bilo že omenjeno je popust na ponudbeno ceno kot odstop od zahteve po transparentni in nominalno določeni končni ceni dopusten samo v primeru, ko ponudnik popust veže na morebiten izbor pri več sklopih, sicer zakonska določba ne bi imela nobenega smisla. V obravnavanem primeru pa je razvidno, da je izbrani ponudnik predložil ponudbo samo za en sklop predmetnega javnega naročila. Zato gre ugotoviti, da bi moral izbrani ponudnik v konkretnem primeru vse parametre ponudbenega predračuna transparentno in razvidno vključiti v končni nominalni znesek ponudbene cene. V primeru namreč, ko je popust nepogojno naveden v predračunu za posamezne artikle določenega sklopa, mora biti cena oblikovana tako, da končni nominalni znesek že vsebuje ustrezen izračun vseh postavk iz ponudbenega predračuna, naknadnega obračunavanja v stolpcu 6 ponujenega popusta pa ni mogoče dopustiti. Ker dejstva, da ponujeni 13% rabat ni bil vračunan v končno ponudbeno ceno, zaradi specifičnosti ureditve popusta na ponudbeno ceno v pravu javnih naročil tudi ni mogoče uvrstiti med računske napake iz prvega odstavka 54. člena ZJN-1, je zato treba šteti, da je končna ponudbena cena izbranega ponudnika za artikle iz sklopa 10 tista cena, ki jo je le-ta v svoji ponudbi navedel v stolpcu 11 ponudbenega predračuna.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da naknadnega obračunavanja popusta pri ceni iz ponudbe izbranega ponudnika ni mogoče dopustiti oz. da neupoštevanja navedenega popusta v končni ponudbeni ceni ni mogoče šteti kot računsko napako, je skladno z 2. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN v sklopu 10 (kruh, pekovsko pecivo in slaščice) razveljavila odločitev naročnika, ki je razvidna iz sklepa o oddaji javnega naročila, št. JR-01/02-475, z dne 15.11.2002. Skladno z določbo drugega odstavka 23. člena ZRPJN Državna revizijska komisija naročnika napotuje, da v ponovljenem postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb pri izbranem ponudniku upošteva končno nominalno ceno, kot jo je le-ta navedel v svoji ponudbi v stolpcu 11 ponudbenega predračuna.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??