018-272/02

Številka: 018-272/02

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 in 90/99; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), po članu â?? , v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izpis mesečnega obračuna â?? prispevka, opominov za neplačani prispevek, odločb o obveznosti plačila prispevka za programe â?? , sklepov o prisilni izterjavi dolga, obvestil o višini â?? prispevka za trajnike in pisem s pozivom za prijavo sprejemnikov za fizične in pravne osebe, izpisovanje vsebine, naslovne strani in vstavljanje občasnih prilog ter oddajanje pošiljk pošti v prenos in na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja â??, ki ga zastopa odvetnik â?? (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??(v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne â??

ODLOČILA

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev

Naročnik je predmetno javno naročilo objavil v Uradnem listu RS, št. â?? , z dne â??, pod številko objave Ob-â?? . Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 16.10.2002, je razvidno, da je naročnik pridobil tri pravočasne ponudbe. Z obvestilom o oddaji naročila, z dne 6.11.2002, je naročnik vlagatelja obvestil, da je izvedbo naročila oddal ponudniku â?? (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper odločitev naročnika je vlagatelj pravočasno vložil zahtevek za revizijo, z dne 15.11.2002, v katerem navaja, da je naročnik kljub temu, da je dolžan zagotoviti strokovno oceno ponudb, previsoko ocenil ponudbo izbranega ponudnika pri merilih "reference" in "rok izvedbe". Izbrani ponudnik je pri merilu "reference" za navedenih 690.000 obrazcev v času prejem + 3 dni prejel najvišje število točk. Vlagatelj v zahtevku primerja svojo strojno opremljenost in strojno opremljenost izbranega ponudnika ter ugotavlja, da kapacitete izpisa izbranega ponudnika zgolj pogojno zadostijo zahtevam, njegove kapacitete konfekcioniranja in kuvertiranja pa ne zadostujejo za upoštevano število obrazcev. Na podlagi različnih predpostavk vlagatelj sklepa, da je skupna realna kapaciteta izbranega ponudnika 540.000 obrazcev v času prejem + 3 dni, kar pomeni, da bi moral izbrani ponudnik pri merilu "reference" dobiti 10 namesto 20 točk.
Podobno navaja vlagatelj glede merila "rok izvedbe", saj kapaciteta konfekcioniranja opreme izbranega ponudnika ob upoštevanju načina tiskanja obrazcev, po njegovem mnenju, ne zadostuje za izvedbo naročila v roku prejem + 1 dan, ki ga je v ponudi navedel izbrani ponudnik. To pomeni, da je tudi pri oceni tega dela ponudbe izbrani ponudnik prejel previsoko število točk, trdi vlagatelj.
Vlagatelj dalje navaja, da izbrani ponudnik že sedaj opravlja storitve, ki so predmet tega javnega naročila, naročnik pa je izbranemu ponudniku celo izdal referenčno izjavo. Takšno ravnanje naročnika bi po mnenju vlagatelja s teleološko razlago drugega odstavka 5. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 in 102/2000; v nadaljevanju: ZJN-1) lahko pomenilo tudi kršitev načela zagotavljanja konkurence med ponudniki.
Vlagatelj tudi dvomi, da je izbrani ponudnik svoji ponudbi priložil ISO certifikat, ki ga je zahtevala razpisna dokumentacija. Glede na to, da točka e) drugega odstavka 42. člena ZJN-1 določa, da je možno upoštevati le certifikate, ki jih izdajajo pooblaščeni organi ali druge organizacije za nadzor kakovosti, s katerimi se potrdi zahtevani standard storitve iz razpisne dokumentacije, ni mogoče upoštevati drugega dokaza o kakovosti poslovanja ponudnika. Enako velja za podizvajalca izbranega ponudnika.
Vlagatelj predlaga, da naročnik razveljavi predmetni postopek oddaje javnega naročila v delu, ki se nanaša na izbiro najugodnejšega ponudnika, podrejeno pa, da postopek javnega naročila v celoti razveljavi.

Naročnik je vlagatelja z dopisom, z dne 18.11.2002, pozval, naj mu dostavi potrdilo o plačilu takse iz 22. člena ZRPJN. Vlagatelj je naročniku poslal potrdilo o plačilu takse v višini 80.000,00 SIT z dopisom, z dne 19.11.2002.

Naročnik je dne 27.11.2002 sprejel sklep, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo. V obrazložitvi tega sklepa naročnik navaja, da je v razpisni dokumentaciji natančno opredelil štiri merila za izbiro ter razložil metodo ocenjevanja posameznega merila. Naročnik je ponovno preveril referenčni izjavi izbranega ponudnika, pri čemer sta ju oba referenčna naročnika v celoti ponovno potrdila. Glede vlagateljevih očitkov o ocenjevanju na podlagi merila "rok izvedbe" naročnik navaja, da je pri pregledu vlagateljevih argumentov in na podlagi podatkov iz ponudbe izbranega ponudnika ugotovil, da je le-ta v roku prejem + 1 dan sposoben izpisati in konfekcionirati več kot 600.000 dokumentov. Lastno referenčno izjavo je naročnik preveril zaradi transparentnosti, saj bi mu sicer lahko kdo očital, da je postopek preverjanja referenčnih izjav izpeljal nepopolno. Glede predložitve ISO certifikata naročnik navaja, da ga izbrani ponudnik ni predložil, je pa predložil drug dokaz o kakovosti, s katerim je dokazal, da obvladuje svoje poslovanje. Enako velja za podizvajalca izbranega ponudnika. Naročnik še navaja, da je v razpisni dokumentaciji zahteval predložitev natančnega tehničnega opisa kapacitet, ki bodo omogočale pravočasno in kakovostno izvedbo naročila, vrednostnega praga pa ni določil. Poleg tega je od ponudnikov zahteval podpisano in žigosano izjavo o razpolaganju z ustreznimi tehničnimi in kadrovskimi kapacitetami. Tehnična ustreznost in usposobljenost posameznega ponudnika je bila po mnenju naročnika dokazana z izpolnitvijo obeh zgornjih pogojev.
Naročnik je vlagatelja v skladu s 17. členom ZRPJN pozval, naj ga v treh dneh od prejema sklepa pisno obvesti, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 2.12.2002, obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, z dne 5.12.2002, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji. V priloženem mnenju naročnik ponavlja navedbe iz sklepa, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, in dodaja, da kapacitete strojne opremljenosti niso bile predmet ocenjevanja in niso bile vezane na merilo "reference". Naročnik je pri pregledu vlagateljevih navedb tudi ugotovil, da se vlagateljevi podatki o kapacitetah strojne opremljenosti izbranega ponudnika ne ujemajo s podatki o kapacitetah, ki jih je v svoji ponudbi navedel izbrani ponudnik, poleg tega pa je vlagatelj kapaciteto določene naprave v svoji ponudbi in v zahtevku za revizijo navedel različno. Tudi pri merilu "rok izvedbe" kapacitete strojne opremljenosti niso bile predmet ocenjevanja, temveč so morali ponudniki rok izvedbe navesti v izjavi o zagotavljanju rokov izvedbe.

Državna revizijska komisija je naročnika z dopisom, št. 018-272/02-24-2160, z dne 9.12.2002, pozvala, naj ji pojasni, katere dokumente je v ponudbeni dokumentaciji izbranega ponudnika upošteval pri ugotavljanju usposobljenosti izbranega ponudnika in njegovega podizvajalca z vidika izpolnjevanja pogoja iz 10. podtočke točke 3.2.8 razpisne dokumentacije. Naročnik je zahtevano pojasnilo posredoval z dopisom, z dne 11.12.2002, kjer je navedel, da je izbrani ponudnik predložil navodilo za izvajanje kontrole kakovosti, njegov podizvajalec pa je kakovost poslovanja predstavil opisno v dokumentu "kakovost poslovanja". Naročnik navaja, da je bil ISO certifikat naštet zgolj primeroma in da se je v tem primeru zadovoljil z drugim dokazom o kakovosti poslovanja ponudnika oz. njegovega podizvajalca.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter presoji zahtevane dodatne dokumentacije je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi. ".

Naročnik v postopku oddaje javnega naročila izbere najugodnejšega ponudnika tako, da posamezne (pravilne) ponudbe oceni in razvrsti na podlagi vnaprej določenih meril, ki izražajo naročnikovo presojo pomembnosti posameznih okoliščin, povezanih s predmetom ali izvedbo naročila. Pri odločitvi, katera in koliko meril bo določil in uporabil, je naročnik sicer avtonomen, vendar pa merila ne smejo biti v nasprotju z ZJN-1. 50. člen ZJN-1 od naročnika zahteva, da mora merila, po katerih izbira najugodnejšo ponudbo, v razpisni dokumentaciji opisati in ovrednotiti. Merila ne smejo biti diskriminatorna, smiselno morajo biti povezana z vsebino javnega naročila in morajo prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb. Naročnik mora v razpisni dokumentaciji vnaprej navesti, opisati in ovrednotiti vsa merila za oddajo, ki jih bo uporabil, in sicer v vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega. Po objavi naročila ali oddaji povabila v omejenem postopku naročnik meril ne sme več spreminjati, pri ocenjevanju ponudb pa mora uporabiti le tista merila, ki so bila objavljena v razpisni dokumentaciji in na način, kot so bila opisana in vrednotena. Prvi odstavek 51. člena ZJN-1 še določa, da je lahko merilo za ocenitev ponudb bodisi ekonomsko najugodnejša ponudba bodisi najnižja cena.

Kadar zainteresirani ponudnik meni, da je naročnik način določitve posameznega merila ali pa način dokazovanja izpolnitve posameznega merila oblikoval v nasprotju z določili ZJN-1, lahko v skladu z 10. členom ZRPJN vloži zahtevek za revizijo in v revizijskem postopku (če se njegove trditve izkažejo za utemeljene) doseže odpravo nezakonito določenega merila. Ker se zainteresirani ponudnik z načinom določitve meril in načinom dokazovanja izpolnitve meril seznani že ob dvigu in pregledu razpisne dokumentacije, skuša ZRPJN preprečiti situacije, ko ponudnik ob pregledu sicer opazi sporna oz. domnevno nezakonita določila razpisne dokumentacije, vendar zoper njih ne reagira takoj, ker pričakuje ugoden izid, zahtevek za revizijo pa vloži šele potem, ko se postopek oddaje javnega naročila zanj ne konča ugodno. Peti odstavek 12. člena ZRPJN zato določa, da po odločitvi o dodelitvi naročila ponudnik ne more vložiti zahtevka za revizijo, iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila. Ta določba zahteva od ponudnikov posebno skrbnost pri spremljanju morebitnih kršitev naročnika, hkrati pa uveljavlja načelo hitrosti, ki je eno izmed temeljnih načel javnega naročanja, katerega namen je čim hitrejša rešitev spora, ki izhaja iz postopka oddaje javnega naročila.

V skladu z določbo petega odstavka 12. člena ZRPJN vlagatelj po izdaji sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika ne more vložiti zahtevka za revizijo glede načina določitve meril, njihove teže ali opisa ali pa glede (vnaprej določenega) načina ocenjevanja in dokazovanja izpolnjevanja meril. Ti parametri, določeni v razpisni dokumentaciji, postanejo po odločitvi naročnika o dodelitvi naročila aksiom, možnost njihovega izpodbijanja pa je prekludirana - vsebinska presoja revizijskih navedb o domnevno nezakonitem oblikovanju določil razpisne dokumentacije namreč v tej fazi postopka ni več mogoča. Na določbo petega odstavka 12.člena ZRPJN pa se ni mogoče sklicevati le glede rezultatov vrednotenja ponudb oz. v primeru, ko se izkaže, da način ocenjevanja, kot je določen v razpisni dokumentaciji, ne omogoča objektivnega ocenjevanja ponudb in naknadnega preverjanja pravilnosti ocenjevanja ponudb. Seveda se na peti odstavek 12. člena ZRPJN ni mogoče sklicevati tudi v primeru neuporabe postavljenih meril, ex post spreminjanja oziroma dopolnjevanja meril, â??(glej tretji in četrti odstavek 50. člena ZJN-1).


Naročnik je merilo "reference" opisal in ovrednotil v točki 4.4 razpisne dokumentacije, kjer je zapisal:

"Vstopni prag je minimalno 300.000 tiskanih in z variabilnimi podatki izpisanih obrazcev (primerljivih po zahtevnosti izpisa razpisanim obrazcem) mesečno (12 mesecev v letu) v maksimalno določenem času: "oddaja na pošto tri dni po dnevu prejema baze podatkov (prejem + 3 dni)".

od 300.000 do vklj. 350.000 = 2 točki
od 350.001 do vklj. 400.000 = 4 točke
od 400.001 do vklj. 450.000 = 6 točk
od 450.001 do vklj. 500.000 = 8 točk
od 500.001 do vklj. 550.000 = 10 točk
od 550.001 do vklj. 600.000 = 15 točk
nad 600.001 = 20 točk

Največje skupno število točk za merilo reference = 20 točk".

Kot dokaz za izpolnjevanje merila "reference" je naročnik v točki 3.2.15 razpisne dokumentacije določil:
"Referenčna lista z navedbo naročnikov
Vstopni prag je minimalno 300.000 tiskanih in z variabilnimi podatki izpisanih obrazcev (primerljivih po zahtevnosti izpisa razpisanim obrazcem) mesečno (12 mesecev v letu) v maksimalno določenem času: "oddaja na pošto tri dni po dnevu prejema baze podatkov (prejem + 3 dni)". Poslovni partner ponudnika, ki mu bo dal referenco, mora izpolniti priloženo izjavo, ki je sestavni del te razpisne dokumentacije, pri čemer mora natančno opredeliti število obrazcev. Referenčna izjava, ki ne bo imela opredeljenega natančnega števila obrazcev, v postopku ocenjevanja ne bo upoštevana. Ponudnik mora predložiti vsaj eno ustrezno referenčno izjavo." Referenčno izjavo, ki so jo morali potrditi ponudnikovi referenčni poslovni partnerji, je naročnik določil na strani 37 razpisne dokumentacije.

Ob vpogledu v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da je le-ta priložil dve potrjeni referenčni izjavi, in sicer prvo za 690.000 obrazcev mesečno, ki se jih oddaja na pošto dnevno, vendar znotraj maksimalno določenega časa (sprejem + 3 dni), drugo pa za 477.000 računov in približno 67.000 opominov mesečno, ki se jih oddaja na pošto znotraj maksimalno določenega časa (računi - sprejem + 3 dni, opomini - sprejem + 0 dni). Kot je razvidno iz obvestila o oddaji naročila, z dne 6.11.2002, je naročnik izbranemu ponudniku pri merilu "reference" za 690.000 obrazcev dodelil 20 točk. Na podlagi navedenega gre ugotoviti, da je izbrani ponudnik reference predložil na način, določen v točki 3.2.15 razpisne dokumentacije oz. v obrazcu na strani 37 razpisne dokumentacije, naročnik pa je njegove reference ocenil na način, opisan in ovrednoten v točki 4.4 razpisne dokumentacije.

Vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku zatrjuje, da izbrani ponudnik nima tehničnih kapacitet, s katerimi bi lahko zagotovil takšno izvedbo posla, kot je navedena v ocenjeni referenčni izjavi. Kot je bilo že omenjeno vlagatelj po naročnikovi odločitvi o dodelitvi naročila ne more več izpodbijati načina določitve meril ali načina ocenjevanja in dokazovanja izpolnjevanja meril oz. načina določitve drugih parametrov razpisne dokumentacije (arg. petega odstavka 12. člena ZRPJN). Ker je mogoče vlagateljeve očitke glede ocenjevanja ponudbe izbranega ponudnika na podlagi merila "reference" razumeti tudi kot ugovarjanje vsebini razpisne dokumentacije, in sicer tako v delu, ki se nanaša na opis, ovrednotenje in dokazovanje izpolnjevanja merila "reference", kot tudi v delu, ki se nanaša na način ugotavljanja tehničnih kapacitet ponudnikov, je zato potrebno ugotoviti, da tovrstni ugovori v tej fazi postopka niso več mogoči.

Vlagateljeve revizijske navedbe v tem delu je zato mogoče v tej fazi postopka obravnavati le kot ugovor zoper verodostojnost ocenjene referenčne izjave, ki jo je v svoji ponudbi predložil izbrani ponudnik. V zvezi s tem velja opozoriti, da mora vlagatelj za vsa dejstva, ki jih navaja v zahtevku za revizijo, predlagati tudi dokaze, na podlagi katerih je taka dejstva mogoče ugotoviti (prvi odstavek 7. člena in 212. člen Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in 96/02) v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN). Vlagatelj mora torej svoje revizijske navedbe dokazati, sicer je treba na podlagi pravila o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena odločiti v njegovo škodo.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo primerja svoje kapacitete izpisa na laserskih tiskalnikih, kapacitete kuvertiranja in kapacitete konfekcioniranja s kapacitetami izbranega ponudnika. Pri tem za kapacitete kuvertiranja zapiše, da izbrani ponudnik razpolaga s stroji Kern 656 in Kern 2500, katerih skupna kapaciteta je 9000 dok/h, vlagatelj pa razpolaga s strojem Kern 2500, katerega kapaciteta je 7000 dok/h. V ponudbeni dokumentaciji izbranega ponudnika, kot tudi v ponudbeni dokumentaciji vlagatelja je Državna revizijska komisija odkrila druge podatke: izbrani ponudnik navaja, da je (skupna) kapaciteta njegovih strojev Kern 2500 in Kern 656 16.000 kuvertiranj na uro, vlagatelj pa za svoj stroj Kern 2500 navaja, da zmore 12.000 enot na uro. 12.000 ovojnic na uro je tudi kapaciteta, ki jo za stroj Kern 2500 na svoji spletni strani navaja podjetje Kern.

Na podlagi tako izvedene analize vlagatelj ugotovi, da: "kapacitete izpisa izbranega ponudnika eventualno lahko zadostijo zahtevam, v primeru, da na opremi ne pride do okvar in da se na strojni opremi v času izpisa za naročnika, ne izpisujejo drugi obrazci. Problem se pojavi, če v istem terminu sovpadajo naročila drugih naročnikov." Za kapacitete konfekcioniranja izbranega ponudnika vlagatelj ugotavlja, da "ne zadostujejo za upoštevano število obrazcev, tudi zaradi dejstva, da tovrstna oprema ne more (in ne sme) delovati neprenehoma in sicer zaradi električnih sklopov, ki se občasno morajo izklapljati (pregretje motorja, vezja, ipd.)". Kapacitete kuvertiranja izbranega ponudnika pa po vlagateljevem zatrjevanju "ne zadostujejo za upoštevano število obrazcev, saj dnevno lahko kuvertirna oprema deluje ca. 15 ur. Problem so mehanski deli, ki nimajo tako imenovanega back-up-a, saj gre za dva popolnoma različna modela, na opremi pa rado prihaja tudi do tako imenovanih jam-ov (zastojev, papirnih "zamaškov" z dokumenti in ovojnicami), kar predstavlja daljši čas priprave. Izbrani ponudnik pa nima nadomestne opreme."

Na podlagi navedenega je mogoče ugotoviti, da vlagatelj svoje trditve o tem, da izbrani ponudnik nima tehničnih kapacitet, s katerimi bi lahko zagotovil takšno izvedbo posla, kot je navedena v sporni referenčni izjavi, sicer konkretizira, vendar deloma protispisno - medtem ko v svoji ponudbi navaja, da je kapaciteta stroja Kern 2500 12.000 enot na uro, v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je kapaciteta tega stroja le še 7000 dok/h oz. da je skupna kapaciteta strojev Kern 656 in Kern 2500 9000 dok/h. Poleg tega je mogoče tudi sicer ugotoviti, da vlagatelj svoje trditve (zaključke) utemeljuje s približki in pogojniki, npr. "kapacitete izpisa izbranega ponudnika eventualno lahko zadostijo zahtevam, v primeru...", "Problem se pojavi, če...", "dnevno lahko kuvertirna oprema deluje ca. 15 ur", "na opremi pa rado prihaja..." Naročnik tako izvaja zaključke na podlagi približnih in/oziroma pogojnih predpostavkah. Na podlagi logične interpretacije vlagateljevih navedb gre ugotoviti, da vlagateljevo sklepanje o realni kapaciteti izbranega ponudnika (540.000 kuvertiranih dokumentov) temelji na protispisinih in približnih oz. pogojnih argumentih, posledično pa gre na podlagi pravila o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena ugotoviti, da vlagatelju svojih trditev o neverodostojnosti ocenjene referenčne izjave ni uspelo dokazati, zaradi česar je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo v tem delu zavrnila kot neutemeljen.

Vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo sicer navaja, da je mogoče pravilnost referenčne izjave podjetja â?? , preveriti tudi na informacijah o izdanih računih na telefonski številki â?? , vendar pa Državna revizijska komisija ocenjuje, da morebitne telefonske informacije ne morejo nadomestiti referenčne izjave (istega) podjetja â?? o konkretnem poslovnem razmerju, ki jo je le-ta na zahtevo naročnika v predmetnem postopku oddaje javnega naročila naknadno potrdil, in to celo dvakrat (dne 22.10.2002 ter dne 25.11.2002).

Naročnik je način ocenjevanja ponudb na podlagi merila "rok izvedbe" opisal in ovrednotil v točki 4.3 razpisne dokumentacije, kjer je določil maksimalne roke izvedbe naročila za â?? prispevek in za â?? opomin. Naročnik je določil, da bo ponudbam, ki bodo vsebovale maksimalne roke izvedbe, dodelil 0 točk, ponudbam, ki bodo vsebovale krajše roke od maksimalnih, pa bo dodelil ustrezno število točk, in sicer:
"za â?? prispevek
oddaja na pošto tri dni po dnevu prejema baze podatkov (prejem + 3 dni) = 0 točk
oddaja na pošto dva dni po dnevu prejema baze podatkov (prejem + 2 dni) = 10 točk
oddaja na pošto naslednji dan od dneva prejema baze podatkov (prejem + 1 dan) = 20 točk
oddaja na pošto isti dan kot prejem baze podatkov (prejem + 0 dni) = 35 točk
za â?? opomin
oddaja na pošto naslednji dan od dneva prejema baze podatkov (prejem + 1 dan) = 0 točk
oddaja na pošto isti dan kot prejem baze podatkov (prejem + 0 dni) = 10 točk".
V točki 3.2.13 razpisne dokumentacije je naročnik predvidel izjavo o zagotavljanju rokov izvedbe, katere obrazec, ki so ga morali izpolniti ponudniki, je bil opisan na strani 35 razpisne dokumentacije.

Ob vpogledu v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da je v izjavi o zagotavljanju rokov izvedbe za â?? prispevek ponudil rok izvedbe prejem + 1 dan, za â?? opomin pa prejem + 0 dni, na podlagi česar mu je naročnik, kot izhaja iz obvestila o oddaji naročila, z dne 6.11.2002, dodelil 20 oz. 10 točk.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo trdi, da je izbrani ponudnik na podlagi merila "rok izvedbe" prejel preveliko število točk, saj za zagotavljanje ponujenih rokov tehnično ni usposobljen. Podobno kot za revizijske navedbe o ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika na podlagi merila "reference" je mogoče tudi za revizijske navedbe o ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika na podlagi merila "rok izvedbe" ugotoviti, da jih vlagatelju ni uspelo dokazati oz. da pri njihovem argumentiranju uporablja približke in pogojnike (npr. "približno 12. uri", "je možno v tem času teoretično", "glede na dotrajano opremo, približno 21.000 dokumentov na uro", "ob upoštevanju obveznega priporočila izvajalca opreme"). Medtem ko izbrani ponudnik v svoji ponudbi navaja, da je njegova kapaciteta konfekcioniranja 30.000 dokumentov na uro (5 zgibalnih enot Sofrapli 95 s kapaciteto 5 x 6000 zgibank na uro), pa vlagatelj v svojem zahtevku v tabeli najprej navede, da je kapaciteta konfekcioniranja izbranega ponudnika 26.000 dok/h, kasneje pa le-to na podlagi subjektivne ocene o dotrajani opremi še zniža na "približno 21.000 dokumentov na uro", pri čemer za te svoje trditve ne ponudi nobenih dokazov. Tudi v tem primeru je zato potrebno na podlagi pravila o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena ugotoviti, da vlagatelju svojih trditev o nezmožnosti zagotavljanja ponujenih rokov izvedbe s strani izbranega ponudnika ni uspelo dokazati oz. je potrebno šteti, da dejstvom, ki jih v tem delu zahtevka navaja vlagatelj, ni mogoče slediti.


Vlagatelj v svojem zahtevku tudi trdi, da izbrani ponudnik za naročnika že sedaj opravlja storitve, ki so predmet javnega razpisa, in da je naročnik izbranemu ponudniku potrdil referenčno izjavo, takšno ravnanje pa po vlagateljevem mnenju na podlagi teleološke razlage drugega odstavka 5. člena ZJN-1 pomeni kršitev načela zagotavljanja konkurence med ponudniki.

Drugi odstavek 5. člena ZJN-1 določa, da pripravljalec razpisne dokumentacije ali njenih delov ne sme nastopati kot ponudnik ali podizvajalec in ne sme sodelovati s ponudnikom pri pripravi ponudbe. Namen te določbe je iz postopka oddaje javnega naročila izločiti tiste ponudnike, ki so 1) sami (ali preko svojih podizvajalcev) sodelovali pri pripravi razpisne dokumentacije oz. 2) je pripravljalec razpisne dokumentacije sodeloval pri pripravi njihove ponudbe. Pravilo na eni strani preprečuje možnost, da bi pripravljalec razpisne dokumentacije le-to oblikoval tako, da bi imel kasneje v vlogi ponudnika določene prednosti pred ostalimi ponudniki, po drugi strani pa preprečuje možnost, da bi pripravljalec razpisne dokumentacije sodeloval s ponudnikom pri pripravi ponudbe in mu na ta način omogočil boljši izhodiščni položaj.

Kot je razvidno iz revizijskih navedb vlagatelj zatrjuje, da je naročnik kot pripravljalec predmetne razpisne dokumentacije izbranemu ponudniku potrdil referenčno izjavo. Čeprav naj bi to po mnenju vlagatelja pomenilo, da je naročnik na ta način sodeloval pri pripravi ponudbe izbranega ponudnika, s čimer naj bi bilo kršeno načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki, pa po mnenju Državne revizijske komisije niti s teleološko niti s kakšno drugo metodo razlage drugega odstavka 5. člena ZJN-1 ni mogoče priti do takšnega sklepa. Potrditev ponudnikove referenčne izjave namreč ne more pomeniti sodelovanja pri pripravi ponudbe, saj gre le za potrditev dejstva o načinu izpolnitve pogodbenih obveznosti iz predhodnega poslovnega sodelovanja, ne pa za pripravo kakšnega dela ponudbene dokumentacije. Izbrani ponudnik po mnenju Državne revizijske komisije na ta način tudi ni mogel imeti neupravičenih konkurenčnih prednosti v primerjavi z ostalimi ponudniki. V primeru, če bi sledili vlagateljevim navedbam, pa bi to tudi pomenilo, da na primer vsi subjekti, ki potrjujejo dokazovanje izpolnjevanja pogojev iz 41. člena ZJN-1 (npr. sodišča, davčna uprava, upravni organi, ki vodijo evidenco izdanih dovoljenj za opravljanje določene dejavnosti, banke itd.), sodelujejo s ponudniki pri pripravi njihovih ponudb, kar bi posledično pomenilo, da nihče od teh subjektov ne bi mogel izvajati postopkov javnega naročanja oz. bi mu bilo to vsaj v veliki meri oteženo.


Glede izpolnjevanja pogoja, ki ga je naročnik določil v 10. podtočki točke 3.2.8 razpisne dokumentacije (predložitev ISO certifikata ali drugega dokaza o kakovosti poslovanja), vlagatelj meni, da je možno na podlagi točke e) (pravilno: d) drugega odstavka 42. člena ZJN-1 kot dokaz o kakovosti poslovanja ponudnika upoštevati le ISO certifikat oz. druge certifikate, ki jih izdajajo pooblaščeni organi ali druge organizacije za nadzor kakovosti, ne pa tudi drugih dokazov o kakovosti poslovanja ponudnika. Vlagatelj dvomi, da je izbranemu ponudniku uspelo pridobiti zahtevani certifikat.

Tudi na tem mestu velja (podobno kot zgoraj pri merilih) zapisati, da se vlagatelj s pogoji, katerih izpolnjevanje določi naročnik kot conditio sine qua non za sodelovanje v konkretnem postopku oddaje javnega naročila, seznani že ob dvigu in pregledu razpisne dokumentacije. Že omenjeni peti odstavek 12. člena ZRPJN od ponudnikov zahteva, da zoper morebitne nepravilnosti oz. kršitve reagirajo nemudoma, ko izvejo za njih, čakanje na ugoden izid postopka oz. vložitev zahtevka za revizijo iz razlogov, ki so bili vlagatelju znani že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila, pa sankcionira s prekluzijo - tovrstnih navedb namreč v fazi po odločitvi o dodelitvi naročila ni več mogoče vsebinsko obravnavati. Vlagateljevo navedbo, da je mogoče kot dokaz o kakovosti poslovanja ponudnika upoštevati le ISO certifikat oz. druge certifikate, ki jih izdajajo pooblaščeni organi ali druge organizacije za nadzor kakovosti, je mogoče razumeti kot očitek zoper način določitve pogoja iz 10. podtočke točke 3.2.8 razpisne dokumentacije. Ker se je s tem pogojem vlagatelj seznanil že ob pregledu razpisne dokumentacije, je ta del revizijskega zahtevka s formalno - pravnega vidika prepozen in v tej fazi postopka ne more biti več predmet vsebinske presoje. Tudi sicer (ne glede na prepoznost navedb) Državni revizijski komisiji niso znani razlogi za vlagateljevo sklepanje, da lahko dokaz o kakovosti poslovanja (10. podtočka točke 3.2.8 razpisne dokumentacije) predstavljajo zgolj certifikati, ki jih izdajajo pooblaščeni organi ali druge organizacije za nadzor kakovosti, â??. Državna revizijska komisija je zato na podlagi vlagateljevih revizijskih navedb lahko zgolj preverila, ali je izbrani ponudnik izpolnil pogoj, tako kot je bil določen v 10. podtočki točke 3.2.8 razpisne dokumentacije, oz. ali je njegovo ponudbo s tega vidika res mogoče označiti kot nepravilno.

Naročnik je v 10. podtočki točke 3.2.8 razpisne dokumentacije (obvezni dokumenti za udeležbo po 41. členu ZJN-1) določil, da morajo ponudniki med drugim predložiti "ISO certifikat ali drugi dokaz o kakovosti poslovanja ponudnika v zvezi s ponujeno opremo, glede na razpisane pogoje". Na podlagi tako oblikovanega pogoja gre ugotoviti, da je naročnik obveznost predložitve dokumenta o kakovosti poslovanja ponudnika določil alternativno. Ponudniki so morali predložiti bodisi ISO certifikat bodisi drug dokaz o kakovosti poslovanja ponudnika v zvezi s ponujeno opremo, pri čemer pa naročnik "drugega dokaza o kakovosti poslovanja ponudnika v zvezi s ponujeno opremo" ni na kakršen koli način omejil.

Ob vpogledu v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da je le-ta svoji ponudbi priložil dokument "navodilo za izvajanje kontrole proizvodnje", za svojega podizvajalca pa je (skladno z določbo tretjega odstavka 42. člena ZJN-1, ki zahteva, da mora biti izpolnjevanje pogojev za podizvajalca dokumentirano na isti način, kot se zahteva za ponudnika), priložil dokument "kakovost poslovanja". V omenjenih dokumentih sta izbrani ponudnik in njegov podizvajalec opisala, na kakšen način zagotavljata kakovost svojega poslovanja. Glede na dikcijo pogoja iz 10. podtočke točke 3.2.8 razpisne dokumentacije, ki je alternativno zahteval bodisi predložitev ISO certifikata bodisi predložitev drugega dokaza o kakovosti poslovanja ponudnika v zvezi s ponujeno opremo, pri čemer pa slednjega ni natančneje opisal oz. omejil, ni mogoče trditi, da bi bila ponudba izbranega ponudnika zaradi neizpolnjevanja tega pogoja v smislu 18. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1 nepravilna in da bi jo moral naročnik skladno z določbo drugega odstavka 76. člena ZJN-1 izločiti. Odsotnosti natančnejšega opisa "drugega dokaza o kakovosti poslovanja ponudnika v zvezi s ponujeno opremo", ki bi (kot sledi iz gornjih izvajanj) v fazi pred odločitvijo naročnika o izbiri najugodnejšega ponudnika še lahko bila predmet vsebinske revizijske presoje, namreč v fazi po odločitvi o dodelitvi naročila ni mogoče razlagati v škodo (izbranega) ponudnika, zato je treba šteti, da predloženi dokumenti o kakovosti poslovanja izbranega ponudnika in njegovega podizvajalca zadostijo zahtevam obravnavanega pogoja.


Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ni kršil določil ZJN-1, je skladno s 1. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??