018-265/02

Številka: 018-265/02

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po â?? v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izgradnjo vodovoda â?? in na podlagi zahtevka za revizijo postopka javnega naročila, ki ga je vložilo podjetje â?? , ki ga zastopa odvetnik â?? (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne â??

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.
2. Zahteva za povračilo stroškov se zavrne kot neutemeljena.
3. Dopolnitev zahtevka za revizijo, z dne 22.11.2002 in 29.11.2002, se zavrže.

Obrazložitev

Naročnik je dne 23.08.2002 sprejel sklep, št. 35205-18/02, o začetku postopka oddaje javnega naročila za izgradnjo vodovoda â?? . Naročnik je v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??, pod številko objave Ob-â?? , objavil predmetni javni razpis. Iz zapisnika o odpiranju ponudb, z dne 30.09.2002, je razvidno, da je naročnik pridobil 6 ponudb. Ponudnik â?? , je z dopisom, z dne 14.10.2002, naročnika obvestil, da vlagatelj ne izpolnjuje pogoja, da ima poravnane vse zapadle poslovne obveznosti. Naročnik je z dopisom, št. 35205-18/02, z dne 28.10.2002, vlagatelja pozval, da mu pisno pojasni, ali je imel ponudnik ... v času od 03.01.2002 do 30.09.2002 pri vlagatelju zapadle in neporavnane terjatve. Iz obvestila o oddaji javnega naročila, št. 35205-18/02, z dne 07.11.2002, je razvidno, da je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil kot nepravilno, kot najugodnejšega ponudnika pa izbral â?? (v nadaljnjem besedilu: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je dne 15.11.2002 pri naročniku vložil zahtevek za revizijo predmetnega javnega naročila, v katerem navaja, da je na pisni poziv naročnika natančno odgovoril na navedbe in domneve o neporavnanih obveznostih. Vlagatelj nadalje navaja, da so bile posamezne postavke med poslovnima partnerjema odprte na obeh straneh v okviru poslovanja ter da med njima ni nobenih zapadlih in neporavnanih obveznosti s strani vlagatelja.
Kot dokaz vlagatelj prilaga dopis, z dne 04.11.2002, iz katerega izhaja, da je izbrani ponudnik predložil z vlagateljeve strani potrjeno konto kartico, ki je izkazovala na dan odpiranja ponudb le vlagateljev dolg, ni pa predložil dokazila o obstoju identične terjatve na vlagateljevi strani do izbranega ponudnika. Prav tako je bila izbranemu ponudniku poslana v podpis kompenzacijska pogodba, ki pa je ni podpisal. Vlagatelj navaja, da so informacije s strani izbranega ponudnika le delne in netočne in da je vlagatelj v okviru rednih poslovnih odnosov imel do izbranega ponudnika v obdobju od 03.01.2002 do 30.09.2002 odprte terjatve in obveznosti. Na dan 30.09.2002 pa vlagatelj ni imel obveznosti do izbranega ponudnika.
Vlagatelj nadalje navaja, da ga je naročnik neupravičeno izločil iz nadaljnjega postopka, kljub natančnemu in argumentiranemu pojasnilu, ki odpravlja razloge za izločitev. Tako je naročnik ustvaril stanje, ko se enemu izmed ponudnikov omogoča vplivanje na drugega z zadrževanjem posameznih plačilnih instrumentov ter prikazovanjem neresničnih podatkov, kar je povsem v nasprotju s temeljnimi načeli, ki urejajo postopek javnega naročanja, predvsem z načelom enakega obravnavanja ponudnikov, načelom transparentnosti in drugimi. Vlagatelj še navaja, da ima izbrani ponudnik neporavnane obveznosti do podjetja â?? , in do podjetja â?? .
Vlagatelj nadalje navaja, da naročnik v obvestilu o oddaji javnega naročila ni opredelil pravnega pouka, ter je tako vlagatelja in ostale ponudnike prikrajšal za zakonsko določeno in opredeljeno pravico, kar je nedopustno in predstavlja samo po sebi procesni razlog za razveljavitev predmetnega postopka. Zato vlagatelj predlaga naročniku, da upošteva njegove navedbe, ponovno preuči ponudbe ter razveljavi predmetno javno naročilo.
Vlagatelj je priglasil stroške revizijskega postopka, in sicer takso v višini 150.000,00 SIT, administrativne stroške v višini 1.000,00 SIT, odvetniške stroške za pripravo zahtevka za revizijo v višini 2000 točk in za poročilo stranki v višini 20 točk z DDV.

Naročnik je s sklepom, št. 35205-29/02, z dne 20.11.2002, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi citiranega sklepa naročnik navaja, da so vse očitane nepravilnosti in trditve vlagatelja neutemeljene, nekatere pa celo popolnoma neresnične. Vsi ponudniki za predmetno javno naročilo, med drugim tudi vlagatelj, so svoje ponudbe izdelali in oddali na podlagi navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe. 4. točka VIII. člena omenjenih navodil določa, da bo naročnik priznal usposobljenost in sposobnost ponudnikom tudi na podlagi tega, da imajo poravnane davke, prispevke, druge obvezne dajatve in poslovne obveznosti v skladu s predpisi, sicer pa to nedvoumno določa tudi 4. točka drugega odstavka 41. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 in 102/2000; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1). Naročnik je s strani izbranega ponudnika prejel obvestilo, s konto kartico odprtih postavk vlagatelja, da mu vlagatelj dolguje znesek, katerega valuta je potekla že 03.01.2002 in, da mu znesek 3.717.448,65 SIT dolguje tudi na dan izdaje revizorjevega poročila in na dan javnega odpiranja ponudb, t.j. 30.09.2002. Kot dokaz je izbrani ponudnik poslal konto kartico odprtih postavk, ki mu je bila poslana dne 30.09.2002 s strani vlagatelja in je s strani vlagatelja tudi žigosana. Izbrani ponudnik je v dopisu še pojasnil, da zaradi navedenega vlagatelj ne izpolnjuje pogoja iz navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe in pogoja iz 41. člena ZJN-1. Vsled navedenega je naročnik pozval vlagatelja za pisno obrazložitev. Naročnik s pisno obrazložitvijo ni bil zadovoljen, saj z njo vlagatelj ni mogel nedvomno dokazati, da je imel poravnane vse svoje zapadle obveznosti do dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov v skladu z 41. členom ZJN-1 in 6. členom Odredbe o finančnem poslovanju proračunskih porabnikov. Dejstvo je, da je med izbranim ponudnikom in vlagateljem zahtevka po dnevu javnega odpiranja ponudb prišlo do medsebojne kompenzacije, vendar mu vlagatelj še danes dolguje 113.526,00 SIT. Tudi, če bi vlagatelj dolgoval izbranemu ponudniku v zadnjem mesecu pred javnim odpiranjem ponudb oziroma na dan odpiranja ponudb 113.526,00 SIT, bi to pomenilo neizpolnjevanje pogoja po prej citiranih predpisih. Naročnik nadalje navaja, da je ne glede na vse navedeno in v izogib nepotrebnim zapletom ter vlaganj zahtev za revizijo predmetnega javnega naročila, zaprosil Vlado RS, Urad za javna naročila, za uradno mnenje, kaj storiti v konkretni zadevi ter mu predložil potrebna dokazila. Naročnik je s strani Urada za javna naročila prejel dve mnenji, iz katerih nedvomno izhaja, da je v skladu z 41. členom ZJN-1 in zgoraj citirano odredbo, potrebno v tem primeru ponudbo vlagatelja zahtevka izločiti. Sicer pa naročnik ni izločil samo ponudbo vlagatelja, pač pa še dve drugi ponudbi, ki prav tako nista izpolnjevali zahtevanih pogojev. Naročnik tako meni, da je pri izbiri najugodnejšega ponudnika v celoti ravnal v skladu z določili ZJN-1 in drugimi podzakonskimi akti.
Naročnik nadalje navaja, da so popolnoma neresnične trditve vlagatelja zahtevka za revizijo, da ima izbrani ponudnik neporavnane zapadle obveznosti do podjetja â??, in ... . Naročnik je namreč zgolj iz previdnosti s strani teh dveh družb pridobil pisni izjavi, iz katerih izhaja, da ima izbrani ponudnik v času od 01.08.2002 do 20.11.2002 poravnane vse zapadle poslovne obveznosti. Tudi trditev vlagatelja, da pri obvestilu o izbiri ponudnika ni opredeljen pravni pouk in, da so ostali ponudniki zato prikrajšani za zakonsko določeno in opredeljeno pravico, je iz trte izvita. ZJN-1 določa, da se ponudnike o izbiri ponudnika obvesti zgolj z obrazloženim obvestilom in ne s sklepom tako, kot je bilo to določeno v prejšnjem Zakonu o javnih naročilih. S pravico do vložitve zahtevka za revizijo so bili ponudniki obveščeni v skladu z XX. členom navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, ki ga je kot že rečeno prejel tudi vlagatelj zahtevka.
Naročnik je vlagatelja še pozval, da mu v skladu s 17. členom ZRPJN najkasneje v treh dneh po prejemu tega sklepa sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.
Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 22.11.2002, obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom, št. 35205-29/02, z dne 26.11.2002, v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN odstopil zahtevek za revizijo predmetnega javnega naročila z dokumentacijo in svojim mnenjem, v katerem povzema navedbe iz sklepa, z dne 20.11.2002, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen.

Naročnik je z dopisom, z dne 27.11.2002, Državni revizijski komisiji posredoval vlagateljevo dopolnitev zahtevka za revizijo, z dne 22.11.2002, v kateri vlagatelj navaja, da je izbrani ponudnik poslal naročniku samo tisto dokumentacijo, ki naj bi bila koristna naročniku. Kot izhaja iz odprtih postavk naj bi bil celoten medsebojni dolg pokrit z medsebojno kompenzacijo, katere predlog je bil poslan s kontom odprtih postavk. Tega predloga izbrani ponudnik naročniku ni posredoval. Vlagatelj nadalje navaja, da je izbrani ponudnik podpis vlagatelja na kompenzaciji ponaredil, kar je nesporno in da izbrani ponudnik namenoma ni potrdil predlagane kompenzacije, zgolj in samo zaradi koristi v postopku javnega naročila.

Državna revizijska komisija je dne 02.12.2002 prejela vlagateljevo dopolnitev zahtevka za revizijo, z dne 29.11.2002, v kateri navaja, da je izbrani ponudnik dal naročniku zavajajoče podatke v skladu z 8. točko drugega odstavka 41. člena ZJN-1, saj je imel neporavnane obveznosti do svojega upnika â?? , kar izhaja iz njegove izjave, z dne 29.11.2002, ki jo je podal vlagatelju.

Državna revizijska komisija je dne 03.12.2002 naročnika pozvala, da dostavi konto kartico odprtih postavk izbranega ponudnika, kar je naročnik še isti dan posredoval Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s prvo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

Državna revizijska komisija je v obravnavani revizijski zadevi najprej ugotavljala, ali je vlagateljev očitek o tem, da je bila njegova ponudba neupravičeno izločena iz postopka oddaje javnega naročila kot nepravilna, utemeljen.

ZJN-1 v poglavju 2.6. Pogoji za udeležbo določa v 41. členu obvezne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki. Drugi odstavek 41. člena ZJN-1 določa: "Naročnik mora izločiti iz postopka ponudbo ponudnika v naslednjih primerih:" ter v točki 4. navaja: "če ni poravnal davkov, prispevkov in drugih obveznih dajatev ali poslovnih obveznosti v skladu s predpisi države, kjer ima sedež ali če ponudnik, ki ima sedež v tujini, ni poravnal v Republiki Sloveniji tistih dajatev, ki bi jih moral poravnati v Republiki Sloveniji". V drugem odstavku 42. člena ZJN-1 v 2. točki kot pisni dokaz za izpolnjevanje citiranega pogoja iz 41. člena ZJN-1 navaja "potrdilo, ki ga izda pristojni davčni organ države, kjer ima ponudnik svoj sedež ali pristojni organ v Republiki Sloveniji".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji v navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe v VIII. členu med drugim v 04. točki določil, da bo priznal usposobljenost in sposobnost ponudniku, ki ima poravnane davke, prispevke in druge obvezne dajatve in poslovne obveznosti v skladu s predpisi in, da predloži potrdilo v skladu s 6. členom Odredbe o finančnem poslovanju proračunskih porabnikov (Uradni list RS, št. 71/99, 64/2001; v nadaljevanju: odredba).

Odredba v 6. členu določa: "Če znaša vrednost javnega naročila več kot 50 mio SIT, morajo naročniki v javnih naročilih v roku 30 dni po uveljavitvi te odredbe vnesti v razpisne pogoje dodatne določbe, na podlagi katerih se kot nesposobne izvajalce izloči vse izvajalce, ki ne izkažejo pravočasnega poravnavanja svojih obveznosti do dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov s predložitvijo poročila pooblaščenega revizorja, ki potrjuje, da ima ponudnik za razpisano javno naročilo po svojih knjigovodskih podatkih izkazano, da je do datuma revizorjevega poročila, ki ne sme biti starejše od 15 dni pred dnevom oddaje ponudbe na podlagi razpisa javnega naročila, poravnal vse svoje zapadle obveznosti do dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov."

Kot je razvidno iz vlagateljeve ponudbe, je le-ta v svoji ponudbi priložil Poročilo o ugotovitvah v zvezi s poravnanimi zapadlimi obveznostmi, ki ga je dne 27.09.2002 izdala pooblaščena družba za revizijo â?? , iz katerega je razvidno, da je revizor opravil postopke preveritve poravnave knjigovodsko izkazanih zapadlih obveznosti do dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov vlagatelja na dan 27.09.2002 za potrebe predmetnega javnega razpisa, kot to določa 6. člen odredbe oz. naročnikova zahteva iz razpisne dokumentacije. Kot je razvidno iz revizorskega mnenja, je bil namen ugotoviti, ali so v poslovnih knjigah izkazane zapadle obveznosti do dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov vlagatelja na dan 27.09.2002 poravnane. Revizor je prejel in preizkusil seznam vseh (zapadlih) obveznosti do dobaviteljev, podizvajalcev in kooperantov na dan 27.09.2002, ki ga je pripravil vlagatelj, njegov seštevek pa je primerjal z ustreznimi konti v glavni knjigi. Pridobil je tudi poslovodsko predstavitev, v kateri poslovodstvo izjavlja, da seznam (zapadlih) obveznosti na dan 27.09.2002 vključuje vse obveznosti družbe na ta dan. Seznam dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov in zneske obveznosti na dan 27.09.2002 je revizor primerjal z ustreznimi knjigovodskimi evidencami in preizkusil, ali so zapadle obveznosti iz prejetega seznama poravnane. Pri tem je ugotovil, da je seznam obveznosti pravilen in da je celoten znesek usklajen ter da so vse (zapadle) obveznosti iz seznama obveznosti do dobaviteljev, podizvajalcev in kooperantov na dan 27.09.2002 evidentirane v poslovnih knjigah in do zapadlosti poravnane, z izjemo zapadlih obveznosti v višini 96.194 tisoč SIT, ki na dan 27.09.2002 ostajajo odprte in za katere ne obstaja pismen dogovor o odlogu plačila. Navedene zapadle neplačane obveznosti so posledica zapadlih neplačanih terjatev do kupcev v znesku 459.546 tisoč SIT, na katere so vezane zapadle neplačane obveznosti do dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov.

Iz revizorskega mnenja je razvidno, da se je revizor omejil na preverjanje obstoja tistih zapadlih obveznosti, ki so izkazane v knjigovodskih evidencah, in da se torej revizorsko mnenje nanaša na knjigovodsko evidentirane obveznosti, kot to določa 6. člen odredbe.

Izbrani ponudnik pa je po odpiranju ponudb z dopisom, z dne 14.10.2002, naročniku posredoval dopis, v katerem navaja, da vlagatelj na dan izdelave revizijskega poročila ni imel poravnanih vseh zapadlih obveznosti do izbranega ponudnika. Izbrani ponudnik nadalje navaja, da mu vlagatelj dolguje znesek, katerega valuta je potekla že 03.01.2002, in mu je vlagatelj dolgoval ta znesek tudi na dan izdaje revizorjevega poročila. Kot dokaz je izbrani ponudnik naročniku posredoval konto kartico dobavitelja, ki mu jo je poslal sam vlagatelj dne 30.09.2002. Iz konto kartice dobavitelja je razvidno, da ima vlagatelj do izbranega ponudnika odprti znesek v višini 113.526,00 SIT in da je ta terjatev zapadla dne 03.01.2002. Vlagatelj tudi sam v dopisu naročniku, z dne 04.11.2002, navaja, da je z njegove strani potrjena konto kartica izkazovala na dan odpiranja ponudb, to je 30.09.2002, vlagateljev dolg, kar pomeni, da med strankama o tem dejstvu ni spora.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da se izpolnjevanje pogojev preverja v postopku pregleda in ocene ponudb. Obvezni in drugi pogoji, ki jih določi naročnik, morajo biti brezpogojno izpolnjeni. Pogoj je element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji, in je izključne narave (12. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1). Pogoj je torej prag, ki ga mora izpolniti vsak ponudnik, da se njegova ponudba sploh ocenjuje. Če ponudnik ne dokaže, da izpolnjuje zahtevane pogoje za udeležbo, mora naročnik v skladu z drugim odstavkom 76. člena ZJN-1 njegovo ponudbo ne glede na vsebino zavrniti in jo izločiti iz nadaljnjega postopka. Takšna ponudba je namreč nesprejemljiva in hkrati nepravilna. ZJN-1 v 18. točki prvega odstavka 3. člena določa: "Pravilna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije.". Ker vlagatelj ni dokazal izpolnjevanje pogoja iz 04. točke VIII. člena navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, njegove ponudbe ni mogoče šteti za pravilno v smislu 18. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala vlagateljevo navedbo, da ima do izbranega ponudnika identično terjatev. Iz konto kartice kupca, ki jo je Državni revizijski komisiji na njeno zahtevo posredoval naročnik dne 03.12.2002, je razvidno, da ima izbrani ponudnik do vlagatelja odprti znesek v višini 113.526,00 SIT in da ta terjatev zapade dne 04.10.2002, kar pomeni, da na dan odpiranja ponudb, to je 30.09.2002, izbrani ponudnik ni imel neporavnanih zapadlih obveznosti do vlagatelja.

Glede vlagateljeve navedbe, da ima izbrani ponudnik neporavnane obveznosti do podjetja â??, in do ... , Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj zanjo ne prilaga nobenega dokaza. Iz izjave podjetja â?? , in iz izjave podjetja Izbira ... , ki ju je naročnik od omenjenih podjetij pridobil med samim postopkom, pa je tudi razvidno, da izbrani ponudnik do teh dveh podjetij ni imel neporavnanih zapadlih obveznosti. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelju v postopku revizije ni uspelo dokazati, da ima izbrani ponudnik neporavnane zapadle obveznosti do omenjenih dveh podjetij.

Državna revizijska komisija prav tako ni sledila vlagateljevi navedbi, da je naročnik s tem, ko v obvestilu o oddaji javnega naročila ni opredelil pravnega pouka, vlagatelja in ostale ponudnike prikrajšal za zakonsko določeno in opredeljeno pravico, kar je nedopustno in predstavlja samo po sebi procesni razlog za razveljavitev predmetnega postopka. ZJN-1 v drugem odstavku 78. člena določa: "Na podlagi poročila iz prvega odstavka tega člena mora naročnik nemudoma posredovati ponudnikom obvestilo o oddaji naročila". Glede na drugi odstavek 78. člena ZJN-1 posreduje naročnik ponudnikom le obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika. S tem v zvezi Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik obvestilo o oddaji javnega naročila izdelal, ni pa navedel pravnega pouka. Ob tem Državna revizijska komisija izpostavlja, da vsebine in oblike obvestila o oddaji javnega naročila zakon ne predpisuje, določitev le-te je torej prepuščena presoji naročnika. Ugotoviti je potrebno, da je vlagatelj pravočasno vložil zahtevek za revizijo, da vlagatelj in ostali ponudniki zaradi tega ravnanja naročnika v tem postopku niso bili prikrajšani za pravno varstvo oziroma to ravnanje naročnika ni vplivalo na njihove pravice, zato je vlagateljev zahtevek za revizijo tudi v tem delu neutemeljen.

Državna revizijska komisija pa dalje ugotavlja, da je vlagatelj z dopisom, z dne 22.11.2002, in z dopisom, z dne 29.11.2002, dopolnil svoj zahtevek za revizijo z novimi navedbami. Teh navedb vlagatelja pa Državna revizijska komisija pri presojanju ne more upoštevati, saj jih je vlagatelj predložil po preteku 8 dnevnega prekluzivnega roka. Vlagatelj je namreč obvestilo o oddaji javnega naročila, z dne 07.11.2002, prejel 08.11.2002. ZRPJN namreč v prvem odstavku 12. člena jasno določa: "Po odločitvi o dodelitvi naročila je rok za vložitev zahtevka za revizijo osem dni od prejema obvestila o dodelitvi naročila." V zakonu določen rok je prekluzivne narave, kar pomeni, da ponudnik, v kolikor zamudi rok, določene pravice ne more več uveljavljati. Citirana določba udejanja eno izmed temeljnih načel revizije postopkov javnega naročanja - načelo hitrosti in velja tako za vložitev zahtevka, kot tudi za morebitno dopolnitev zahtevka. Zaradi navedenega se Državna revizijska komisija ni spuščala v meritorno obravnavo v tem delu.

Vlagatelj zahtevka za revizijo je skladno s petim odstavkom 22. člena ZRPJN zahteval povračilo stroškov nastalih z revizijo. Ker Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ni ugodila, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo za povračilo priglašenih stroškov revizijskega postopka.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).




V Ljubljani, ...