018-258/02-1

Številka: 018-258/02

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, štev. 78/99, 90/99, v nadaljevanju: ZRPJN) po članu â?? , v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo in montažo splošne, serijske, medicinske, medicinsko tehnološke, računalniške opreme, signalizacije in nabave bolniških postelj za â?? , na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik), dne â??

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se r a z v e l j a v i odločitev v obvestilu o oddaji javnega naročila, št.: 3511-4/2002-26, z dne 24.09.2002, za sklop VII. tehnološka medicinska oprema, javnega naročila objavljenega v Uradnem listu RS, št. â?? , z dne â?? , pod štev. objave Ob-â?? in popravka objavljenega v Uradnem listu RS, št. â?? , z dne â?? .

2. Umik zahtevka za revizijo za sklop VI. specialna medicinska oprema javnega naročila objavljenega v Uradnem listu RS, št. â?? , z dne â?? pod štev. objave Ob-â?? in popravka objavljenega v Uradnem listu RS, št. â?? , z dne â?? , se vzame na znanje in se postopek u s t a v i.

Obrazložitev

Naročnik je v Uradnem listu RS, štev. â?? , z dne â?? , pod štev. objave Ob-â?? , s popravkom v Uradnem listu RS, št. â?? , z dne â?? , objavil javni razpis za dobavo in montažo splošne, serijske, medicinske, medicinsko tehnološke, računalniške opreme, signalizacije in nabave bolniških postelj za â?? .

Naročnik je prejel deset ponudb glede katerih je ob odpiranju ugotovil, da so bile vse pravočasne.

Kot najugodnejšega ponudnika za sklop VI. specialna medicinska oprema je naročnik izbral ponudnika â?? , za končno ceno v višini 53.523.385,94 SIT. Kot najugodnejšega ponudnika za sklop VII. tehnološka medicinska oprema je naročnik izbral ponudnika â?? , za končno ceno v višini 113.292.387,52 SIT. O svoji izbiri je ponudnike obvestil z obvestilom o oddaji javnega naročila št.: 3511-4/2002-26, z dne 24.09.2002, v katerem je v točki II. kot obrazložitev navedel glede sklopa VI., da je komisija ugotovila, da ponudba izbranega ponudnika â?? v celoti ustreza zahtevam iz razpisne dokumentacije, ponujena cena pa je najnižja končna cena, zato je komisija predlagala naročniku, da z izbranim ponudnikom sklene pogodbo o oddaji javnega naročila, glede sklopa VII. pa, da je ponudba ponudnika â?? najugodnejša, pri čemer je komisija ugotovila, da v celoti ustreza zahtevam iz razpisne dokumentacije ter je zato predlagala naročniku sklenitev pogodbo o oddaji javnega naročila.
V nadaljevanju obrazložitve se naročnik sklicuje na zapisnik o zaključnem poročilu o oddaji javnega naročila strokovne komisije z dne 11.09.2002, kjer so po navedbah naročnika ugotovitve in predlogi strokovne komisije natančneje obrazloženi in pojasnjeni. V obvestilu naročnik še navaja, da je strokovna komisija z zapisnikom obvestila naročnika.

Dne 10.10.2002 je naročnik prejel zahtevo (pravilno zahtevek) za revizijo postopka javnega naročila, ki se nanaša na izbiro najugodnejšega ponudnika v sklopu VI. specialna medicinska oprema in VII. tehnološka medicinska oprema.

Po navedbah vlagatelja je vlagatelj pri sklopu VI. specialna medicinska oprema ponudil končno ceno v višini 49.613.606,81 SIT. Na podlagi dopisa naročnika št.: 3531-4/2002 z dne 27.08.2002, s katerim je naročnik vlagatelja obvestil o računskih napakah pri sklopu VI. je bila računska napaka odpravljena in je končna cena znašala 48.957.940,41 SIT, o čemer je vlagatelj naročnika tudi obvestil v dopisu z dne 29.08.2002. Kljub temu je bil po navedbah vlagatelja kot najugodnejši ponudnik za sklop VI. izbran ponudnik â?? , za končno ceno v višini 53.523.385,94 SIT. Po mnenju vlagatelja je taka odločitev v nasprotju z razpisno dokumentacijo in ZJN-1, saj je naročnik v poglavju 05 dodatek k splošnim navodilom s posebnimi zahtevami naročnika, 7 točka, stran 15/86 razpisne dokumentacije navedel da je v skladu z 2. točko prvega odstavka 51. člena ZJN-1 edino merilo najnižja cena. Vlagatelj navaja, da je njegova ponudba cenovno ugodnejša za 4.565.445,53 SIT oziroma je ponudba izbranega ponudnika dražja za 9,3 %. Slednje pa velja četudi naročnik ne bi upošteval računske napake.
Končno vlagatelj očita, da je v zapisniku o odpiranju ponudb navedeno, da znaša končna cena izbranega ponudnika za sklop VI. kar 54.294.662,94 SIT in ne 53.523.385,94 SIT, kot je navedeno v obvestilu o oddaji javnega naročila.

Podobno vlagatelj navaja tudi glede sklopa VII. tehnološka medicinska oprema, kjer je ponudil končno ceno v višini 107.789.864,74 SIT, kljub temu je bil po navedbah vlagatelja kot najugodnejši ponudnik za sklop VII. izbran ponudnik â?? , za končno ceno v višini 113.292.387,52 SIT. S tem je tudi ta odločitev iz istih razlogov po katerih je edino merilo najnižja cena v nasprotju z razpisno dokumentacijo in ZJN-1, saj je vlagateljeva ponudba cenovno ugodnejša za 5.502.522.78 SIT oziroma je ponudba izbranega ponudnika dražja za 5,1 %.

Vlagatelj meni, da je prišlo do očitne pomote in prosi naročnika naj ponovno pregleda njegove ponudbe ter predlaga, da naročnik spremeni sklep o izbiri tako, da bo izbran vlagatelj, podrejeno pa naj naročnik delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila.

Iz predložene dokumentacije ni razvidno, da bi vlagatelj uveljavljal povrnitev stroškov revizijskega postopka.

Naročnik je z odločbo št.: 3511-4/2002, z dne 30.10.2002, v 1. točki izreka zahtevku za revizijo glede sklopa VI. ugodil in kot navaja v izreku odločbe razveljavil svojo odločitev iz obvestila o oddaji javnega naročila tako, da se nova odločitev glasi, da se sklop VI. odda vlagatelju za ceno 48.957.940,41 SIT. S tem je naročnik spremenil odločitev o oddaji javnega naročila.
V 2. točki izreka odločbe je naročnik zahtevek za revizijo vlagatelja za sklop VII. zavrnil.

V obrazložitvi svoje odločitve naročnik ugotavlja, da je pri sklopu VI. prišlo do očitne pomote, ki jo je storila strokovna komisija, katera je elemente tehnične opreme, ki niso ustrezali iz sklopa III. napačno štela in ocenila pod sklopom VI. in zaradi česar je bila tudi odločitev naročnika zmotna. Po odkriti napaki je ugotovila, da vlagateljeva ponudba najugodnejša.
Glede sklopa VII. pa naročnik v obrazložitvi navaja, da je bilo ravnanje komisije oz. naročnika pravilno, saj vlagatelj ponuja pod tem sklopom opremo, ki ne izpolnjuje meril pod šifro 11.0.0 - Toaletni komplet in splošna sanitarna oprema, razpisne dokumentacije. Oprema pod to šifro je vredna 54.886.514,00 SIT od skupno 89.824.887,28 SIT (brez DDV), zaradi tako visokega odstotka vrednosti celotnega sklopa naročnik ocenjuje da zanj vlagatelj ne ponuja "ugodne" ponudbe. Po mnenju naročnika s tem "ustrezna oprema" za ta sklop ni izpolnjena in jo je zato naročnik zavrnil.

Vlagatelj je dne 06.11.2002 pri naročniku vložil obvestilo za nadaljevanje postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo. V obvestilu za nadaljevanje postopka vlagatelj najprej pojasnjuje, da naročnik ni odločil o njegovem zahtevku za revizijo, katerega je prejel 10.10.2002, kar izhaja iz poštne povratnice, v zakonitem dvajsetdnevnem roku, ki se je iztekel 30.10.2002, zaradi česar zaradi molka organa, za katerega zakon določa presumpcijo zavrnitve, podaja obvestilo o nadaljevanju.

V obvestilu z dne 08.11.2002 vlagatelj dodaja, da glede na odločbo naročnika z dne 30.10.2002, katero je prejel dne 07.11.2002 umika zahtevek v delu, ki se nanaša na sklop VI., saj je v tem delu uspel. Glede zavrnjenega dela zahtevka za revizijo pa navaja, da se z njo ne strinja, saj je vsa njegova oprema ustrezna, saj iz predstavitvenega materiala družbe â?? izhaja, da je podizvajalec pripravljen izdelati opremo glede na zahtevo kupca, informativno predstavitveno slikovno gradivo "â?? program", ki se razlikuje od zahtev naročnika pa je le ena od različic. Vlagatelj poudarja, da je sprejel vse zahteve naročnika že s tem, ko je pristopil k javnem razpisu, saj je podpisal obrazec izjave, da soglaša z razpisno dokumentacijo. Končno vlagatelj opozarja da je edino merilo najnižja cena.

Naročnik je dne 18.11.2002 odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o vodenju postopka oddaje javnega naročila Državni revizijski komisiji v pristojno reševanje. V (delu) dopisa, s katerim odstopa zahtevek (tega) vlagatelja naročnik zgolj navaja, da so razlogi za odločitev pojasnjeni v odločbi z dne 30.10.2002.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določbo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi. ".

V skladu z 11. točko prvega odstavka 3. člena ZJN-1 je merilo "element za vrednotenje, primerjanje ali presojanje ponudb". Merilo je vnaprej podan razlikovalni znak med ponudbami, katerega izbira odraža naročnikovo presojo pomembnosti posameznih okoliščin, povezanih s predmetom ali izvedbo naročila. Naročnik je avtonomen pri odločitvi, katera in koliko meril bo določil in uporabil, prav tako pa tudi kakšne vrednostne uteži (ponderje) jim bo pripisal in na kakšen način jih bo uporabil, pri čemer pa je njegova dispozitivnost omejena z določbami zakona, saj merila in način ocenjevanja ne smejo biti v nasprotju z ZJN-1.
ZJN-1 v 51. členu ponuja dve temeljni merili, ki ju naročnik lahko izključno uporabi: "Merilo za ocenitev ponudb je lahko: 1. ekonomsko najugodnejša ponudba ali 2. najnižja cena."
Naročnik je dolžan izbrati enega izmed navedenih dveh načinov izbire. Merilo najnižja cena pomeni, da je ob izpolnjevanju pogojev edino merilo in edini razlikovalni znak med ponudbami najnižja cena. V primeru merila ekonomsko najugodnejša ponudba pa naročnik uporabi kombinacijo elementov (meril, podmeril, kriterijev), katere eksemplifikatorno našteva ZJN-1 v drugem odstavku 51. člena, med njimi v enajsti točki tudi ceno, pri čemer pa mora vsak od teh elementov prispevati h gospodarnosti izbire za naročnika.
Iz razpisne dokumentacije naročnika v poglavju A.05 z naslovom dodatek k splošnim navodilom s posebnimi zahtevami naročnika, v točki 7, stran 15 od 86, nedvomno izhaja, da je naročnik v skladu z drugo alineo prvega odstavka 51. člena ZJN-1 določil kot merilo za ocenitev ponudb zgolj najnižjo ceno, pri čemer je naročnik besedo â"śnajnižjaâ"ś celo odebelil. Razpisna dokumentacija namreč določa:
7. Pri izboru najustreznejšega ponudnika bo kot edino merilo upoštevana najnižja cena.
Nadalje naročnik na istem mestu navaja, kaj pojmuje pod tem pojmom:
Najnižja cena pomeni, da je edino merilo le cena ob izpolnjevanju vseh zahtevanih pogojev, navedenih v razpisni dokumentaciji. Ker uporabljamo to merilo naročnik po sklenitvi pogodbe izvajalcu ne bo priznaval naknadno povišanje cene.
V nasprotju z dosedaj navedenim pa naročnik v obrazložitvi odločbe, s katero je zavrnil zahtevek vlagatelja navaja, da vlagatelj ne izpolnjuje naročnikovih meril navedenih v razpisni dokumentaciji pod šifro 11.0.0 - Toaletni komplet in splošna sanitarna oprema. V nadaljevanju pa naročnik navaja, kaj je naročnik pod navedeno šifro zahteval. Ob tem naročnik očitno ni ločil med posamezni pojmi kot so to merilo in pojmi pogoj, tehnična specifikacija, bistvena zahteva, itd...
Pojem pogoja določa ZJN-1 v 12. točki prvega odstavka 3. člena:
12. "pogoj" - element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave;
Pojem tehnične specifikacije, določa ZJN-1 v 31. členu:
(1) Tehnične specifikacije so obvezni sestavni del razpisne dokumentacije. Naročnik jih mora navesti v razpisni dokumentaciji, ki se nanaša na vsako posamezno javno naročilo.
Sicer je mogoče, da v razpisni dokumentaciji naročnik določi oziroma nadgradi nek pogoj hkrati kot merilo, vendar mora pri tem določiti tudi pomen, težo in način uporabe tega merila ter kako bo ocenjeval preseganje izpolnjevanja pogoja; vrednoti se namreč le presežek, pri čemer mora paziti, da se pogoj in merilo kvantitativno ne prekrivata. Vendar v navedenem primeru jasno izhaja, da temu ni tako. Iz citirane navedbe, kjer naročnik v nadaljevanju ugotavlja, â"ž ... saj ustrezna ponudba za ta sklop ni izpolnjena ...â"ś očitno izhaja, da želi naročnik povedati, da po njegovem prepričanju vlagatelj ne izpolnjuje postavljenega pogoja oziroma tehnične specifikacije..
Ob tem Državna revizijska komisija poudarja in opozarja naročnika, da v kolikor ugotovi, da je ponudba ponudnika nepravilna, kar pomeni, da v celoti ne izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije (18. točka 1. odstavka 3. člena ZJN-1) neprimerna, kar pomeni, da med drugim ne ustreza v celoti tehničnim specifikacijam (19. točka 1. odstavka 3. člena ZJN-1) , oziroma ni sprejemljiva, kar pomeni, da med drugim ne ustreza v celoti pogojem (20. točka 1. odstavka 3. člena ZJN-1), mora tako ponudbo zavrniti. To pa bi moral naročnik ugotoviti že prej, ne pa tega ugotavljati šele v postopku odločanja o zahtevku za revizijo. Naročnik se poleg tega tudi v podlagi (â"žglaviâ"ś) obvestila o oddaji javnega naročila, z dne 24.9.2002, sklicuje na drugi odstavek 79. člena ZJN-1, ki pa med sestavinami (obrazloženega) obvestila med drugim tudi določa:
â"ž.....
1. razloge za zavrnitev njegove ponudbe,
2. nazive ponudnikov, ki so izpolnjevali zahtevane pogoje in merilaâ"ś.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da se odločitev naročnika v obvestilu o oddaji javnega naročila zmeraj opira na dejansko podlago, dejansko stanje in pravna pravila. Dejanska podlaga odločitve je vse kar ponudniki navajajo in naročnik ugotavlja sam, ne glede ali so ta dejstva pomembna za odločitev ali ne, dejansko stanje pa predstavljajo le tista dejstva, ki so po mnenju naročnika pomembna za odločitev in tvorijo podlago za uporabo pravnih pravil v danem primeru ZJN-1 in ZRPJN. Podlago odločitve naročnika tvorijo le tista dejstva katera so bila ugotovljena do sprejema njegove odločitve. Posledica navedenega je, da so prekludirana vsa tista dejstva, ki so sicer obstajala pred sprejemom odločitve naročnika, vendar do sprejema odločitve niso bila navedena in niso bila predmet ugotavljanja. Bistveno pa je, da je glavni učinek odločitve naročnika ta, da je naročnik na svojo odločitev vezan, čim je odločitev sprejeta (in odpravljena ponudnikom). Iz navedenega sledi, da v kolikor je naročnik svojo odločitev utemeljil z določenim dejanskim stanjem, katerega je ugotovil in zapisal v obrazložitvi svoje odločitve, v danem primeru v (obrazloženem) obvestilu, kasneje ne more iste odločitve utemeljevati z drugačnim dejanskim stanjem, še posebej v kolikor ta dejstva niso bila ugotovljena že pred sprejemom njegove odločitve temveč šele kasneje. Takšno ravnanje naročnika je tudi v nasprotju z načelom zakonitosti in načelom pravne varnosti, ki sta vsekakor temeljni načeli javnega naročanja in pravnega reda kot celote. Prav tako pa je bistveno, da je mogoče presojati zakonitost odločitve naročnika le glede na dejstva in dokaze navedene v njegovi odločitvi (obvestilo, z dne 24.9.2002) in dejstva in dokaze, katere v svojem zahtevku navede vlagatelj.
Naročnik v obrazložitvi svoje odločitve vsebovane v obvestilu ni ugotovil in navedel očitanih pomanjkljivosti. Posebej bi moral (v kolikor bi ugotovil, da takšne pomanjkljivosti obstajajo) o tem seznaniti ponudnike, ker se je v obvestilu skliceval (tudi) na drugi odstavek 79. člena ZJN-1. V skladu z navedenim Državna revizijska komisija ob ugotavljanju ali so podani očitani razlogi za zavrnitev revizijskega zahtevka vlagatelja ni mogla upoštevati naknadno navedenih razlogov in jih zato tudi ni presojala oziroma se ni spuščala v meritorno obravnavo v tem delu.

Prav tako je povsem nerazumljiva navedba naročnika v obrazložitvi odločbe, s katero je zavrnil zahtevek vlagatelja, ko navaja, da vlagateljeva ponudba ni â"žugodnaâ"ś, saj v skladu z merilom, ki ga je v razpisni dokumentaciji določil sam naročnik, merilo ni ekonomsko najugodnejša ponudba temveč najnižja cena.

Glede na pravkar ugotovljeno je tako potrebno zgolj ugotoviti, da glede sklopa VII. tehnološka medicinska oprema, cena v višini 107.789.864,74 SIT najnižja, vsekakor nižja kot cena izbranega ponudnika â?? , kateri je ponudil končno ceno v višini 113.292.387,52 SIT, čemur naročnik ne nasprotuje.

S svojo odločitvijo, v nasprotju z zgoraj navedenimi dejstvi, je tako naročnik kršil temeljno načelo zakonitosti in temeljno načelo gospodarnosti in učinkovitosti javne porabe (4. člen ZJN-1), saj ni opravil izbire v skladu z v razpisni dokumentaciji edinim določenim merilom najnižje cene.

Državna revizijska komisija še dodaja, da naročnik pri odločanju o zahtevku za revizijo ni zavzel stališča do navedb vlagatelja, temveč je v nasprotju s tem nepravilno ugotavljal zgolj pomanjkljivosti vlagateljeve ponudbe, glede katerih pa je sicer že nastopila prekluzija. ZRPJN v 16. členu določa, da mora naročnik po preverjanju odločiti o zahtevku za revizijo. V drugem odstavku 16. člena ZRPJN pa je določeno, da naročnik zavrne zahtevek za revizijo v kolikor ob upoštevanju navedb v zahtevku za revizijo ne bi sprejel drugačne odločitve. Iz navedenih pravnih pravil izhaja, da mora naročnik preveriti in presoditi navedbe vlagatelja v zahtevku za revizijo in zavzeti do njih stališče.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila kršil določila ZJN-1, in glede na to, da je ugotovljene kršitve mogoče odpraviti z razveljavitvijo odločitve naročnika vsebovane v obvestilu o oddaji javnega naročila, je skladno z 2. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN delno razveljavila predmetni postopek oddaje javnega naročila in sicer tako da je razveljavila odločitev v obvestilu o oddaji javnega naročila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena po 1. točki tega sklepa.

Glede umika zahtevka za revizijo glede sklopa VI., Državna revizijska komisija ugotavlja, da je tako, kot je v pravdnem postopku pravovarstveni zahtevek stranke tožba, v postopku pred Državno revizijsko komisijo pravovarstveni zahtevek stranke v danem primeru vlagatelja, zahtevek za revizijo. Ker je vlagatelj dne 08.11.2002 umaknil zahtevek za revizijo glede sklopa VI., je Državna revizijska komisija v skladu z določbami 188. člena Zakona o pravdnem postopku, ki se uporablja na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN umik vzela na znanje in postopek ustavila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.


Ob tem Državna revizijska komisija opozarja naročnika, da je s tem, ko je spremenil svojo prvotno odločitev, tako da jo je razveljavil in hkrati ponovno opravil izbiro, tako na novo izdal odločitev o izbiri ponudnika in je tako zoper navedeno odločitev, zaradi zagotovitve pravnega varstva najprej izbranega ponudnika, kasneje pa "razveljavljenega" ponudnika, dopustno (zoper to odločitev) vložiti nov zahtevek za revizijo pri naročniku, kot to določa 12. člen ZRPJN. Zato je pravni pouk v citirani odločbi napačen. S tem pa je naročnik najprej izbranemu, kasneje pa "razveljavljenemu" ponudniku onemogočil pravico do pravnega varstva, kot mu jo zagotavlja ZRPJN.


Državna revizijska komisija še dodaja in opozarja naročnika glede navedb vlagatelja o molku organa, o čemer pa se naročnik ni izjavil, da je v skladu s 3. členom ZRPJN eno temeljnih načel pravnega varstva ponudnikov v postopku javnega naročanja načelo hitrosti. Na podlagi slednjega ZRPJN v 16. členu določa, da mora naročnik sprejeti svojo odločitev o zahtevku za revizijo, kakršnakoli ta že je, najkasneje v roku 20 dni od prejema zahtevka za revizijo. V skladu s 17. členom ZRPJN mora naročnik vlagatelja zahtevka za revizijo obvestiti o svoji odločitvi najkasneje v treh dneh. Kljub navedenemu Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni izkazano, da bi ta kršitev zakona imela škodljive posledice za ponudnike in vlagatelja.


Naročnik lahko v ponovljenem postopku oddaje javnega naročila pri pregledu in ocenjevanju ponudb skladno z drugim odstavkom 23. člena ZRPJN zahteva od ponudnikov dodatna pojasnila, s katerimi si bo pomagal pri vrednotenju in primerjavi ponudb ter ugotovitvi ali so podane ponudbe pravilne. Naročnik mora upoštevati tudi druge napotke, ki jih je v obrazložitvi podala Državna revizijska komisija, predvsem glede spoštovanja rokov in določb o pravilnem obveščanju naročnikov o svojih odločitvah, ustrezno pa naj pretehta tudi tiste vlagateljeve navedbe, ki jih Državna revizijska komisija ni vsebinsko obravnavala.


ZRPJN v petem odstavkom 22. člena ZRPJN odloča, da če se zahtevku za revizijo ugodi, mora naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka povrniti stroške, ki so bili potrebni za vodenje revizijskega postopka, medtem ko v četrtem odstavku istega člena določa, da morata stranki v zahtevi opredeljeno navesti stroške za katere zahtevata povračilo. V skladu z drugim odstavkom 19. člena ZRPJN Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. Ker vlagatelj niti v zahtevku, niti kasneje do odločitve Državne revizijske komisije, stroškov ni priglasil, o tem Državna revizijska komisija tudi ni mogla odločati.



POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23.člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??