018-256/02

Številka: 018-256/02

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št.: 78/99, 90/99; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po â?? , v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za čiščenje poslovnih prostorov in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â?? , ki ga zastopa odvetnik â?? (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne â??

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.
2. Zahteva za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 15.03.2002 izdal sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila, št. 3/02, za čiščenje poslovnih prostorov â?? . Javni razpis za predmetno javno naročilo je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. â?? , z dne â?? , po številko objave Ob-â?? . Iz zapisnika o javnem odpiranju, z dne 15.10.2002, je razvidno, da je naročnik pridobil 4 pravočasne ponudbe ter da je bila ponudba ponudnika ... označena kot nepravilna.

â?? je preko svojega odvetnika â?? vložil zahtevek za revizijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila, z dne 17.10.2002, v katerem nasprotuje naročnikovi odločitvi v zvezi z nepravilnostjo njegove ponudbe. Naročnik je 21.10.2002 z odgovorom na zahtevek za revizijo, z dne 17.10.2002, obvestil ponudnika â?? , da je v postopku pregleda in ocenjevanja ugotovil, da njegova ponudba izpolnjuje razpisne pogoje in da je uvrščena v postopek nadaljnjega ocenjevanja.

Naročnik je z obvestilom o oddaji javnega naročila, št. 4/02, z dne 17.10.2002, obvestil vse ponudnike, da je izvajanje razpisanih storitev oddal ponudniku â?? , (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 27.10.2002, v katerem navaja, da je naročnik na javnem odpiranju ponudb (zapisnik o javnem odpiranju ponudb, z dne 15.10.2002) ugotovil, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna, ker ne vsebuje vse dokumentacije, ki je bila zahtevana. Ostali ponudniki na postopek odpiranja ponudb niso podali pripomb. Z obvestilom o oddaji javnega naročila, št. 4/02, z dne 17.10.2002, je naročnik je oddal javno naročilo izbranemu ponudniku, za katerega je sicer na odpiranju ponudb ugotovil, da njegova ponudba ni pravilna, saj ne vsebuje dokumentacije, ki je bila zahtevana. V obrazložitvi obvestila o oddaji javnega naročila naročnik navaja, da je komisija v postopku ocenjevanja ponudb ugotovila, da je ponudba izbranega ponudnika pravilna, ker izpolnjuje pogoje iz šeste točke XI. člena navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe. Ponudba, kot navaja naročnik, ustreza pogojem razpisa, ker je iz obrazcev BON 1 in BON 2 razvidno, da družba v preteklih šestih mesecih ni imela blokiranega računa. Naročnik je s tem kršil pravila postopka javnega odpiranja ponudb, saj je ponudbo ponudnika, za katero je pri odpiranju ponudb ugotovil, da je nepravilna, naknadno ugotovil kot pravilno, nato jo ocenjeval z drugimi ponudniki in mu celo oddal naročilo. Vlagatelj meni, da naročnik glede na ugotovitev komisije, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna, ni ravnal pravilno in izven odpiranja ponudb ocenil njegovo ponudbo za pravilno ter jo nato ocenjeval z drugimi ponudniki. Iz 6. člena Navodila o postopku odpiranja ponudb (Uradni list RS, št. 86/2001), deseta alinea, izhaja, da vsebuje zapisnik navedbo pristojnih za odpiranje ponudb o pomanjkljivostih ponudb. Komisija je torej najprej ugotovila, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna, nato pa ista komisija, izven postopka odpiranja ponudb, ugotovila, da je ponudba očitno pravilna. Navedeno ravnanje komisije pomeni absolutno kršitev pravil postopka. Nadalje je ugotoviti, da tudi ugotovitev komisije, da ponudba ustreza pogojem razpisa, ker je iz obrazcev BON 1 in BON 2 razvidno, da družba v preteklih šestih mesecih ni imela blokiranega računa, ne drži. Dejstvo, da družba v preteklih šestih mesecih ni imela blokiranega računa, po mnenju vlagatelja, iz obrazcev BON 1 in BON 2, nikakor ni razvidno. Kot nadalje izhaja iz navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, 6. točka prvega odstavka XI. člena eksplicitno navaja, da mora ponudnik predložiti dokazilo, iz katerega je razvidno, da ponudnik v zadnjih šestih mesecih ni imel blokiranega računa, kot so: BON 1 in BON 2, ki jih je izdala â?? ali podatke iz bilanc, ki jih potrdi davčni urad in potrdilo poslovne banke, ki vodi ponudnikov račun, da le-ta v preteklih šestih mesecih ni bil blokiran. Navedene listine morajo biti predložene torej kumulativno in ne alternativno. Kot izhaja iz navedb komisije je izbrani ponudnik predložil BON 1 in BON 2, kar pa ni zadostno glede na prej navedeno določilo. Poleg tega, da se iz obrazca BON 1 in BON 2 ne vidi podatek o (ne)blokiranosti ponudnika v šestih mesecih, izbrani ponudnik tudi ni predložil potrdila poslovne banke. Tako je očitno, da ponudba izbranega ponudnika ni bila popolna oz. pravilna. Navedeni člen je povezati s členom VIII. navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, ki navaja, da bo naročnik priznal usposobljenost in sposobnost ponudnika na osnovi izpolnjevanja pogojev, tako v 6. točki: če bo ponudnik predložil BON 1 in BON 2, ki jih je izdala â?? ali podatke iz bilanc, ki jih potrdi davčni urad in potrdilo poslovne banke, ki vodi ponudnikov račun, da le-ta v preteklih 6 mesecih ni bil blokiran. Tega izbrani ponudnik očitno ni storil.
Vlagatelj navaja tudi, da je naročnik prispele ponudbe ocenil v nasprotju z navodili ponudnikom za izdelavo ponudbe ter tako posledično vlagatelju pri merilu "Izkušnje" podelil samo 7 točk, saj mu je od navedenih objektov priznal samo 4 objekte, čeprav jih je le-ta navedel 12.
V VII. členu navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe je v točki 7. navedeno, da bo ponudniku priznana usposobljenost in sposobnost ponudnika: če je v zadnjih treh letih opravljal čiščenje poslovnih prostorov v vsaj treh javnih zavodih s področja socialnega varstva ali zdravstva. Kot izhaja iz IX. člena navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe pridobi ponudnik za 5 ali več objektov 10 točk. Naročnik je ravnal v nasprotju z določili teh navodil, saj je ponudniku priznal samo 4 objekte, čeprav jih je le-ta navedel 12, od tega 3 javne zavode s področja socialnega varstva ali zdravstva.
Kot izhaja iz IX. člena točka 2., da reference ponudnika predstavljajo: Izkušnje pri čiščenju enakih ali podobnih objektov. Iz navedenega jasno izhaja, da je možnost alternativna, in mora naročnik upoštevati tudi podobne objekte in ne samo enake. Tega pri vlagatelju očitno ni storil. Sicer pa je navedeni člen v nasprotju z VIII. členom navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe točka 7., saj je v navedeni točki določeno, da bo usposobljenost ponudnika priznana samo v primeru: da je v zadnjih treh letih opravljal čiščenje poslovnih prostorov v vsaj treh javnih zavodih s področja socialnega varstva ali zdravstva. Naročnik (v nasprotju s 50. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00, v nadaljevanju: ZJN-1)) ni pravilno uporabil pri ocenjevanju merila, ki so bila objavljena v razpisni dokumentaciji in na način, kot so bila opisana in vrednotena. V primeru, da bi naročnik navedeno merilo pravilno uporabil, bi moral vlagatelju podeliti 10 točk, kar bi mu v skupnem rezultatu prineslo 101 točko, kar pomeni, da bi bil izbran kot najugodnejši ponudnik, glede na to, da je bila najugodnejša tista ponudba, ki prejme največje število točk.
Glede na navedeno vlagatelj predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi ter postopek oddaje javnega naročila delno razveljavi v delu, ki se nanaša na upoštevanje izbranega ponudnika ter v delu, ki se nanaša na ocenjevanje meril "Izkušnje", ter pravilno uporabi navedeno merilo za vlagatelja.
Vlagatelj priglaša stroške potrebne za revizijski postopek in sicer: pregled dokumentacije in konferenca s stranko 100 odvetniških točk, revizija 1900 odvetniških točk, poročilo stranki 20 odvetniških točk, materialni stroški 190 odvetniških točk in DDV ter takso v višini 80.000,00 SIT (potrdilo o plačilu je priloženo zahtevku za revizijo).

Naročnik je s sklepom, z dne 04.11.2002, vloženi zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Iz obrazložitve tega sklepa izhaja, da je naročnik v skladu s 74. členom ZJN-1 vodil javno odpiranje ponudb in da zapisnik o javnem odpiranju, z dne 15.10.2002, vsebuje vse zakonsko določene elemente. Vse ostale ugotovitve na javnem odpiranju ponudb so fakultativne narave. Pravilnost ponudb se ugotavlja na podlagi pregleda in ocenjevanja pravočasnih ponudb, pri tem pa morajo v celoti izpolnjevati vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Naročnik je tako za izbranega ponudnika v postopku pregleda in ocenjevanja ugotovil, da izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Naročnik navaja, da je dal ponudnikom dve možnosti za dokazovanje finančne sposobnosti oziroma dva načina, kako naj dokažejo dejstvo, da v preteklih 6 mesecih niso imeli blokiranega računa. Zapisanih dokazil ni zahteval kumulativno, ampak alternativno (besedica ali in ne in). Izbrani ponudnik je predložil obrazec BON 1 in BON 2, iz katerih je jasno razvidno, da v preteklih 6 mesecih ni imel blokiranega nobenega transakcijskega računa in je s tem v celoti zadostil zahtevi naročnika.
Glede druge vlagateljeve navedbe v zvezi z referencami naročnik navaja, da je reference v razpisni dokumentaciji navedel dvakrat in sicer kot pogoj za priznanje usposobljenosti in sposobnosti ter kot merilo pri ocenjevanju. Naročnik je ugotovil, da je vlagatelj izpolnil pogoj za priznanje usposobljenosti in sposobnosti, naveden v 7. točki VIII. člena navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe. V skladu z merili, navedenimi v 2. točki IX. člena navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, pa je naročnik vlagatelju upošteval le tiste, ki se nanašajo na ponudnika in ne na njegovega ustanovitelja. Iz v ponudbeni dokumentaciji priložene registracije je razvidno, da je ustanovitelj vlagatelja â?? , zato je naročnik pri ocenjevanju te reference izločil.
Naročnik je vlagatelja v spremnem dopisu navedenega sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo pozval, da mu najkasneje v roku treh dni od prejema tega sklepa sporoči ali nadaljuje postopek revizije pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek umika.

Vlagatelj je dne 11.11.2002 naročnika obvestil (z dokumentom, z dne 27.10.2002), da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

V skladu z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN je naročnik z dopisom, z dne 13.11.2002, Državni revizijski komisiji odstopil v odločanje zahtevek za revizijo s celotno dokumentacijo o vodenju postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

Po pregledu dokumentacije o vodenju postopka oddaje javnega naročila ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da zahtevek za revizijo ni utemeljen iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v reviziji postopka oddaje javnega naročila najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija je ugotovila, da ima vlagatelj kot ponudnik, ki je predložil ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki ga v zahtevku za revizijo navaja vlagatelj kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in je upravičen do vložitve zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi".

Prvi odstavek 41. člena ZJN-1 določa: "Naročnik mora v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji navesti pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku. Izpolnjevanje pogojev se dokazuje z listinami, ki jih mora predložiti ponudnik v svoji ponudbi." V drugem odstavku 41. člena ZJN-1 določa, kdaj mora naročnik izločiti iz postopka ponudbo ponudnika in med drugim v 6. točki navaja tudi primer, ko ponudnik "ni finančno in poslovno sposoben". V drugem odstavku 42. člena ZJN-1 v 4. točki kot pisni dokaz za izpolnjevanje citiranega pogoja iz 41. člena ZJN-1 navaja "revidirano bilanco stanja ali izvlečke iz bilance stanja ali izkaze ponudnikovih celotnih prihodkov od prodaje in prihodkov od izdelkov, gradenj ali storitev, na katere se nanaša pogodba za zadnja tri obračunska leta, mnenja in izkaze bank in drugih specializiranih institucij oziroma dokazila, ki so navedena v objavi in razpisni dokumentaciji". V zvezi z dokazovanjem pogojev iz 6. točke 41. člena ZJN-1 velja opozoriti na to, da mora naročnik navesti, katera dokazila zahteva in katere druge elemente, ki dokazujejo ponudnikovo finančno in poslovno sposobnost, mora le-ta še predložiti.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik skladno s citiranimi določbami 41. in 42. člena ZJN-1, sporni pogoj določil v razpisni dokumentaciji, v navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe, v točki 6. VIII. člena, med pogoji za izpolnjevanje usposobljenosti in sposobnosti in sicer: "da ponudnik predloži potrjen obrazec BON 1 in BON 2 ali podatke iz bilanc, ki jih potrdi pristojni davčni urad in potrdilo poslovne banke, ki vodi ponudnikov transakcijski račun, da le ta v preteklih šestih mesecih ni bil blokiran." Kot dokazilo za izpolnjevanje navedenega pogoja je naročnik v navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe, v točki 6. XI. člena zahteval predložitev: "dokazilo iz katerega je razvidno, da ponudnik v zadnjih šestih mesecih ni imel blokiranega računa, kot so BON 1 in BON 2, ki jih je izdala â?? ali podatke iz bilanc, ki jih potrdi pristojni davčni urad in potrdilo poslovne banke , ki vodi ponudnikov račun, da le-ta v preteklih 6 mesecih ni bil blokiran". Izbrani ponudnik je v svoji ponudbeni dokumentaciji predložil obrazca BON 1 in BON 2, z dne 30.09.2002. Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz obeh predloženih dokazil izhaja, da je imel izbrani ponudnik v zadnjih šestih mesecih dospele neporavnane obveznosti 0 dni, oziroma da njegov račun ni bil blokiran.

Vlagatelj navaja, da izbrani ponudnik v ponudbeni dokumentaciji ni predložil vseh zahtevanih dokazil, kar je razvidno iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 15.10.2002, da pa mu je naročnik kljub temu oddal predmetno javno naročilo.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik sicer v zapisniku o javnem odpiranju ponudb, z dne 15.10.2002, označil ponudbo izbranega ponudnika za nepravilno, v obrazcu za ocenjevanje usposobljenosti in sposobnosti za izbranega ponudnika v točki 6. obkrožil, da ne ustreza in v opombi zapisal, da manjka potrdilo banke pod 6. Izbrani ponudnik je na to dejstvo odreagiral in vložil zahtevek za revizijo, v katerem je nasprotoval naročnikovi odločitvi v zvezi z nepravilnostjo njegove ponudbe. Naročnik je 21.10.2002 z odgovorom za zahtevek za revizijo, z dne 17.10.2002, obvestil izbranega ponudnika, da je v postopku pregleda in ocenjevanja ugotovil, da njegova ponudba izpolnjuje razpisne pogoje in da je uvrščena v postopek nadaljnjega ocenjevanja ter mu z obvestilom o oddaji javnega naročila, št. 4/02, z dne 17.10.2002, tudi oddal izvajanje razpisanih storitev kot najugodnejšemu ponudniku.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bila na javnem odpiranju ponudb ponudba izbranega ponudnika ocenjena kot nepravilna, kar pa je kasneje naročnik v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb spremenil. Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, da se na javnem odpiranju ponudb, v skladu z določilom 74. člena ZJN-l, določili Navodila o postopku odpiranja ponudb na javnem odpiranju ponudb ne ugotavlja (ne)pravilnosti, (ne)primernosti in (ne)sprejemljivosti ponudb, temveč je temu namenjena faza pregleda in ocenjevanja ponudb. Na javnem odpiranju se ugotovijo in v zapisnik o javnem odpiranju ponudb vpišejo le osnovni podatki, ki jih določa 74. člen ZJN-1, lahko pa tudi drugi, ki so pomembni za medsebojno primerjanje ponudb. Na javnem odpiranju se torej v zvezi s predloženimi dokumenti ugotavlja le, ali so določeni dokumenti v ponudbi predloženi ali ne, ne pa tudi preverja ali so predloženi dokumenti skladni z zahtevami iz razpisne dokumentacije. Tako se lahko šele pri natančnejšem pregledu in ocenjevanju ponudb ugotovi, ali so predloženi dokumenti skladni z vsemi zahtevami iz razpisne dokumentacije. Glede na to, da se izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje usposobljenosti in sposobnosti ugotavlja šele v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb, ki sledi fazi javnega odpiranja, velja ugotoviti, da zapisnik o odpiranju ponudb ne izkazuje, da je oddana ponudba izbranega ponudnika tudi v resnici (ne)pravilna.

Državna revizijska komisija glede samega spornega pogoja ugotavlja, da je naročnik določil, da je ponudnik finančno sposoben, če v preteklih šestih mesecih ni imel blokiranega računa. Ta pogoj pa lahko ponudnik dokazuje s predložitvijo dokazil, kot jih je naročnik primeroma navedel razpisni dokumentaciji, v točki 6. XI. člena navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (na to kaže tudi sama dikcija "dokazila â?? kot so"). Naročnik je torej predvidel dva načina (BON obrazca oziroma podatke iz bilanc in potrdilo poslovne banke) za dokazovanje izpolnjevanja iste vsebinske zahteve po neblokiranosti transakcijskega računa v zadnjih šestih mesecih. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je enako stališče zavzel tudi Urad za javna naročila v mnenju, št. 746/02-SR, z dne 29.10.2002, za katerega ga je v tem revizijskem postopku zaprosil naročnik.

Državna revizijska komisija torej ugotavlja, da je izbrani ponudnik izpolnil zahtevani pogoj po finančni sposobnosti, v smislu 41. oziroma 42. člena ZJN-1 in razpisne dokumentacije (točka 6. XI. člena navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe), saj je predložil obrazca BON 1 in BON 2, zato je njegova ponudba, v smislu 18. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1, pravilna. Pogoj je namreč element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave (12. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1). Pogoj je prag, ki ga mora izpolniti vsak ponudnik, da se njegova ponudba sploh ocenjuje. Če pogoj ni izpolnjen, se ponudnikovo ponudbo v skladu z drugim odstavkom 76. člena ZJN-1 izloči iz nadaljnjega postopka kot nepravilno. V postopku oddaje javnega naročila je namreč lahko izbran le tisti ponudnik, katerega ponudba je skladna tako z zakonskimi predpisi kot tudi z naročnikovimi zahtevami iz razpisne dokumentacije. ZJN-1 v 18. točki prvega odstavka 3. člena določa: "pravilna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije".

Državna revizijska komisija pri tem ugotavlja, da je naročnik sicer v razpisni dokumentaciji predvsem pri oblikovanju dikcije spornega pogoja ravnal nekoliko nejasno, kar se je v postopku pregleda in ocenjevanja prispelih ponudb rezultiralo tudi v tem, da so ponudniki njegovim določilom v razpisni dokumentaciji sledili na različen način. Morebitne nejasnosti v razpisni dokumentaciji pa v postopku oddaje javnega naročila ne smejo iti v škodo ponudnikom. Naročnik je namreč v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZJN-1 dolžan pripraviti tako razpisno dokumentacijo, da lahko ponudniki na njeni osnovi pripravijo pravilno ponudbo. Ponudniki pa so v skladu z 10. členom Odredbe o obvezni vsebini razpisne in ponudbene dokumentacije (Uradni list RS, št.: 33/97, 63/97, in 84/99) dolžni ponudbeno dokumentacijo urediti in opremiti tako, kot je to zahtevano v navodilih ponudnikom. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da so vlagateljeve navedbe v zvezi s (ne)pravilnostjo ponudbe izbranega ponudnika neutemeljene.

Glede druge navedbe vlagatelja v zvezi z ocenjevanjem njegove ponudbe po merilu "Reference", Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji v navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe reference določil kot pogoj in kot merilo. V VIII. členu navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe je kot pogoj zahteval, da je ponudnik v zadnjih treh letih opravljal čiščenje poslovnih prostorov v vsaj treh javnih zavodih s področja socialnega varstva ali zdravstva, v IX. členu pa je med drugimi merili določil tudi reference ponudnika, ki predstavljajo 10 točk. V nadaljevanju je določil, da bo upošteval izkušnje pri čiščenju enakih ali podobnih objektov in sicer:
- 5 objektov in več: 10 točk
- 3 do 5 objektov: 7 točk
- do 3 objekte: 5 točk.
Vlagatelj je v svoji ponudbeni dokumentaciji predložil obrazec reference ponudnika (OBR-7), v katerega je navedel 12 referenčnih del in sicer: â?? (leto 2002), â?? (1992 dalje), â?? (1998 dalje), â?? (2000 dalje), â?? (1986 dalje), â?? (1992 dalje), â?? (1973 dalje), â?? (1973 dalje), â?? (1992 dalje), â?? (1999 dalje), â?? (1992 dalje), â?? (2002 dalje).
Naročnik je v zapisniku o ocenjevanju ponudb za čiščenje poslovnih prostorov, z dne 17.10.2002, navedel, da je vlagatelju po zgoraj navedenem merilu upošteval 4 objekte - reference in mu podelil 7 točk, saj sodi v razred od 3 do 5 objektov. Iz samega obrazca OBR-7, priloženega v ponudbeni dokumentaciji vlagatelja, pa je razvidno, da je naročnik upošteval reference: â?? (leto 2002), â?? (1992 dalje), â?? (1998 dalje), â?? (2002 dalje). Naročnik je v zapisniku o ocenjevanju ponudb za čiščenje poslovnih prostorov, z dne 17.10.2002, navedel, da je upošteval le reference ponudnika in ne njegovega ustanovitelja.

Državna revizijska komisija je preverila opravljeno ocenjevanje vlagateljeve ponudbe po merilu reference in ugotovila, da je naročnik v skladu s svojimi zahtevami iz razpisne dokumentacije upošteval le reference, ki jih je imel ponudnik v zadnjih treh letih za čiščenje poslovnih prostorov v javnih zavodih s področja socialnega varstva ali zdravstva, pri tem pa ni upošteval referenc iz tujine, saj so to reference vlagateljevega ustanovitelja (â?? (2000 dalje), â?? (1986 dalje), â?? (1992 dalje), â?? (1973 dalje), â?? (1973 dalje)) in referenc, ki se niso nanašale na javne zavode s področja socialnega varstva ali zdravstva (â?? (1992 dalje), â?? (1999 dalje), â?? (1992 dalje)).

Ob zgoraj opisanem dejanskem stanju je najprej potrebno pritrditi naročniku v tem, da se referenčni objekti, ki jih je navedel vlagatelj od svojega ustanovitelja, ne morejo šteti kot reference vlagatelja, in sicer ne glede na dejstvo, razvidno iz sklepa okrožnega sodišča v â?? , z dne 13.05.2002, zaradi "spremembe firme, osnovnih vložkov, družbenika, dejavnosti, zastopnika in Akta o ustanovitvi", da je od 30.04.2002 ustanovitelj tudi â?? . ZJN-1 v 4. točki prvega odstavka 3. člena določa, da je ponudnik "dobavitelj ali izvajalec, ki predloži ponudbo in je lahko pravna ali fizična oseba". V skladu z ZJN-1 je ponudnik tista oseba, ki predloži ponudbo. Naročnik je v razpisni dokumentaciji v obravnavanem primeru v navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe izrecno zahteval predložitev referenc ponudnika. Po mnenju Državne revizijske komisije je naročnik pri ocenjevanju vlagateljevih referenc upravičeno upošteval le reference, ki jih je izvajal ponudnik in ne njegov ustanovitelj, ki pa se na obravnavani razpis ni prijavil in ga v obravnavanem primeru torej ni mogoče šteti kot "ponudnika" v smislu 4. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1 ter spredaj omenjene zahteve iz razpisne dokumentacije. Sami vsebini razpisne dokumentacije pa v tem delu niti vlagatelj niti drugi ponudniki niso ugovarjali.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala navedbo vlagatelja, da naročnik v postopku ocenjevanja njegove ponudbe po merilu reference ni upošteval podobnih objektov, ampak samo enake objekte in ugotovila, da je ta vlagateljeva navedba neutemeljena. Naročnik je namreč v razpisni dokumentaciji jasno določil, katere reference bo upošteval in sicer čiščenje poslovnih prostorov v javnih zavodih s področja socialnega varstva ali zdravstva. Pri tem je mogoče iz opravljenega ocenjevanje vseh ponudb ugotoviti, da je šteti čiščenje zdravstvenih domov in bolnišnic za enake objekte, čiščenje poslovnih prostorov drugih javnih zavodov socialnega varstva ali zdravstva pa za podobne objekte. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je imel tako vlagatelj kot tudi drugi ponudniki možnost, v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZJN-1 ter s V. členom navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, zahtevati kakršno koli dodatno pojasnilo v zvezi z razpisno dokumentacijo, kar pomeni, da bi lahko pred oddajo ponudb od naročnika zahteval natančen opis, katere objekte bo štel za enake in katere za podobne. Iz dokumentacije o javnem naročilu pa je razvidno, da niti vlagatelj niti drugi ponudniki tudi vsebini razpisne dokumentacije v tem delu niso ugovarjali.

Ne glede na ugotovitve v tem sklepu je potrebno naročnika opozoriti, da je predvsem v delu postavljanja zahtev za izpolnjevanje pogojev in določitvi načina uporabe meril nujno pripraviti jasne in nedvoumne dikcije svojih zahtev, saj se le na ta način zagotavlja transparentnost postopka in omogoča spoštovanje načela enakopravnosti med ponudniki, ki pa je v postopku javnega naročanja temeljnega pomena. Državna revizijska komisija ob tem ponovno opozarja, da je naročnik v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZJN-1 dolžan pripraviti tako razpisno dokumentacijo, da lahko ponudniki na njeni osnovi pripravijo pravilno ponudbo.

Državna revizijska komisija je pri preverjanju utemeljenosti zahtevka za revizijo ugotovila, da je naročnik ravnal v skladu z določili ZJN-1, zato je skladno s prvo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Vlagatelj zahtevka za revizijo je skladno z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ni ugodila, se zavrne tudi zahteva za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??