018-252/02

Številka: 018-252/02

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po â?? v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje naročila za čiščenje poslovnih prostorov â?? in na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja â?? (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne â??

ODLOČILA

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev

Naročnik je, dne 08.08.2002, sprejel sklep, št. 856/1/1, o začetku postopka oddaje javnega naročila za čiščenje poslovnih prostorov â?? . V Uradnem listu RS, št. â?? , z dne â?? , pod številko objave Ob-â?? , je naročnik objavil javni razpis predmetnega javnega naročila. Javno odpiranje ponudb je bilo dne 20.09.2002, iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb pa izhaja, da sta na javni razpis prispeli 2 pravočasni ponudbi. Iz obvestila o oddaji naročila, št. 1070/1, z dne 24.09.2002, je razvidno, da je naročnik kot najugodnejšega ponudnika izbral vlagatelja.

Ponudnik â?? , je dne 01.10.2002 pri naročniku vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je naročnik pri oceni merila "izkušnje" pri vlagatelju upošteval izkušnje ustanovitelja družbe â?? , ne pa dejanske izkušnje. â?? , je pravni naslednik gospodarske družbe â??, ne pa družbe â?? iz â?? , ki je novi lastnik navedene družbe. Izkušnje lastnika družbe in certifikat lastnika družbe ni možno prenašati na novoustanovljeno družbo. Zato ponudnik â?? , meni, da vlagatelj ne razpolaga s certifikatom ISO 9001 in nima ustreznih izkušenj, ki jih je naročnik upošteval pri oceni ponudbe ter zato predlaga, da naročnik sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika razveljavi in opravi nov izbor ponudnika.

Naročnik je z dopisom, z dne 09.10.2002, vlagatelja pozval, da mu posreduje konkretne podatke o izpolnjevanju merila "izkušnje" pri čiščenju enakih ali podobnih objektov ter sklenjene pogodbe za referenčne objekte, ki jih je vpisal v OBR-4. Vlagatelj je z dopisom, z dne 11.10.2002, naročnika obvestil, da bo pripravil vso obstoječo dokumentacijo, ki izkazuje resničnost navedb.

Naročnik je dne 16.10.2002 izdal sklep, št. 1191, s katerim je ugodil zahtevku za revizijo ponudnika ... , razveljavil obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika, z dne 24.09.2002 in kot najugodnejšega ponudnika izbral â?? . Naročnik v obrazložitvi sklepa navaja, da je po pregledu celotne dokumentacije in proučitvi revizijskega zahtevka ugotovil, da je zahtevek utemeljen. Po ponovnem pregledu razpisne dokumentacije je naročnik ugotovil, da je vlagatelj v OBR-4 poleg objektov v Sloveniji navedel tudi objekte v â?? . Ker vlagatelj v svoji ponudbi ni pojasnil ali so to objekti, ki jih je sam čistil ali so to objekti, ki jih čisti lastnik vlagatelja, je naročnik zahteval od vlagatelja dodatno pojasnilo, da pojasni ali so to njegove izkušnje ali izkušnje lastnika gospodarske družbe. Po izvedenem dokaznem postopku je bilo ugotovljeno, da je vlagatelj v OBR-4 navedel izkušnje, ki jih ima lastnik družbe, to je firma â?? iz â?? in ne samo lastnih izkušenj, ki jih je pridobila firma â?? iz â?? oz. njen pravni prednik ... . Izkušnje v zvezi z opravljanjem storitev čiščenja se lahko nanašajo le na ponudnika, ne pa na njegovega lastnika ali ustanovitelje. Naročnik navaja, da je zahtevek v tem delu utemeljen, saj vlagatelju ne pripadajo točke po merilih za izkušnje, ki niso njegove.
Glede certifikata kakovosti pa je naročnik ugotovil, da zahtevek ni utemeljen, saj je vlagatelj predložil potrdilo, da je dne 26.06.2002 bila opravljena certifikatska revizija za ISO 9001 in ISO 14001. Ker je potrdilo prevedeno po sodnem tolmaču, naročnik nima utemeljenega razloga, da potrdilu ne bi verjel. Ponudnik â?? ne navaja dejstev, na osnovi katerih bi naročnik moral preverjati pristnost izdanega potrdila. Poleg tega je vlagatelj po opravljeni izbiri naročniku posredoval še certifikatsko listino TUV management servisa.
Ker je naročnik po preveritvi zahtevka za revizijo ugotovil, da so bila merila za izbor najugodnejšega ponudnika napačno uporabljena, je odločitev razveljavil in ponovno opravil izbiro najugodnejšega ponudnika. Brez upoštevanja točk za "izkušnje" pa ima ponudba â?? , večje število točk, in sicer 94,96 točk, vlagatelj pa 85,00 točk.

Naročnik je, dne 24.10.2002 (dokument z dne 19.10.2002), prejel vlagateljev zahtevek za revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila. V njem vlagatelj navaja, da je naročnik s tem, ko je izdal sklep o razveljavitvi izbire najugodnejšega ponudnika, z dne 24.09.2002, ravnal v nasprotju s petim odstavkom 12. člena ZRPJN, saj je ponudnik â?? , poznal vse razloge za vložitev zahtevka za revizijo že pred odločitvijo naročnika. Iz tega razloga vlagatelj zahteva, da naročnik razveljavi sklep, z dne 16.10.2002, ter ponovno izbere kot najugodnejšega ponudnika vlagatelja.
Vlagatelj nadalje navaja, da je naročnik v navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe v III., VIII., IX. in XI. členu navedel vse kriterije, pogoje in merila za pripravo, ocenjevanje in izbor najugodnejšega ponudnika. Prav tako je v zadnjem odstavku I. člena navedel, da lahko na razpisu kandidira vsaka pravna ali fizična oseba, ki je registrirana za dejavnost, ki je predmet razpisa in ima za opravljanje te dejavnosti vsa predpisana dovoljenja. Na podlagi razpisanih pogojev je vlagatelj pripravil takšno ponudbo, ki jo je naročnik opredelil kot pravilno in popolno. Po prejetem obvestilu o oddaji javnega naročila, z dne 24.09.2002, v katerem je naročnik ocenil, da je vlagateljeva ponudba popolna, pravilna in tudi najugodnejša glede na zahteve, navedene v javnem naročilu, je pozval že izbranega ponudnika (vlagatelja) k dokazovanju resničnosti izpolnjevanja pogoja izkušnje pri enakih in podobnih objektih. Izbrani ponudnik je resničnost navedb v razpisni dokumentaciji izkazal z dokazili.
Vlagatelj nadalje navaja, da naročnik ni opredelil izkušenj drugače kot, da se pri izkušnjah upoštevajo le izkušnje, ki jih je imel ponudnik v zadnjih treh letih v zvezi s čiščenjem enakih ali podobnih objektov in v vrednosti, ki je enaka ali večja od ponujene vrednosti. Naročnik je še navedel, da se štejejo kot podobni objekti zlasti (ne izključno) objekti javnih zavodov s področja socialnega skrbstva in zdravstva (IX. člen Navodil- Merila). Naročnik je na podlagi spremenjenih in dodatno uveljavljenih meril vidno kršil določila tretjega in četrtega odstavka 50. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1), saj je za ponovljeno točkovanje vlagateljeve ponudbe spremenil merila z definicijo lastništva nad izkušnjami, česar pa v objavi javnega naročila in razpisni dokumentaciji ni navedel, prav tako pa ni navedel omejitev sodelovanja med pravnimi osebami - ponudniki.
Vlagatelj nadalje meni, da je naročnik ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 43. člena ZJN-1, saj ni natančno opredelil strokovnih priporočil glede na kasnejšo razlago v sklepu, z dne 16.10.2002 in hkrati na podlagi neupravičene spremembe meril za ocenjevanje izkušenj ob razveljavitvi prvotnega obvestila o oddaji javnega naročila ovrednotil vlagateljevo ponudbo nižje kot prvotno, z neutemeljenim odvzemom točk pri točkovanju izkušenj. Vlagatelj namreč razpolaga z zadostnim številom drugih podobnih izkušenj za dosego polnega števila točk pri merilu izkušnje, vendar mu naročnik takšnega dopolnila ni omogočil, čeprav je neupravičeno spremenil merila za ocenjevanje izkušenj.
Vlagatelj je zahtevku za revizijo priložil potrdilo o plačilu takse v višini 80.000,00 SIT.

Naročnik je na podlagi 16. člena ZRPJN, dne 07.11.2002, sprejel sklep, št. 1295/02, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo postopka predmetnega javnega naročila ter navedel, da je menil, da se gospodarska družba â?? , ki je v Sloveniji registrirana kot samostojna družba, lahko izkazuje le z lastnimi izkušnjami ne pa z izkušnjami svojega lastnika. â?? ni noben obrat ali poslovna enota â?? družbe, kot skuša to prikazati vlagatelj. V tem delu je razpisna dokumentacija popolnoma jasna in razumljiva, saj je na razpisu sodelovala družba ... iz â?? in ne družba â?? iz â?? .
Naročnik nadalje navaja, da je, da bi si razjasnil ta dejstva, od vlagatelja zahteval dodatna pojasnila, ki v postopku izbire naročniku niso bila znana. Vlagatelj je namreč v obrazec izkušnje navedel objekte, ki jih je čistil in pri tem navedel objekte druge družbe in ne tistih, ki jih je čistil sam s svojimi delavci. Navedbe vlagatelja, da je naročnik s tem kršil določila zakona, ne držijo, saj je naročnik bil dolžan razjasniti sporna dejstva. Prav tako ne držijo navedbe vlagatelja, da teh dejstev po sprejemu odločitve o izbiri ni možno več preverjati, saj bi potem revizijski postopek bil nesmiseln. Navedbe vlagatelja v zvezi s strokovnimi priporočili in referencami nimajo nobene konkretne povezave s konkretnim javnim naročilom, saj naročnik v razpisni dokumentaciji ni zahteval nobenih strokovnih priporočil niti jih ni vrednotil.
Naročnik nadalje navaja, da trditve vlagatelja revizijskega zahtevka, da je naročnik naknadno spreminjal merila za vrednotenje ponudb, nimajo nobene pravne niti dejanske osnove. Naročnik je le v revizijskem postopku ugotovil, da je vlagatelju neupravičeno priznal točke po merilu "izkušnje" in je to nepravilnost odpravil ter opravil ponovni izbor. Razumljivo je, da je naročnik to moral storiti, saj bi v nasprotnem primeru kršil ZRPJN. Naročnik tudi ni nikjer navajal, da vlagatelj ni usposobljen za izvedbo navedenega dela, ne more pa dobiti dodatnih točk za izkušnje, ki niso njegove.
Naročnik je skladno s 17. členom ZRPJN vlagatelja pozval, da mu v roku tri dni od prejema tega sklepa pisno sporoči ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN z dopisom, z dne 08.11.2002, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je skladno z določilom drugega odstavka 17. člena ZRPJN z dopisom, z dne 12.11.2002, Državni revizijski komisiji odstopil zahtevek za revizijo predmetnega javnega naročila z dokumentacijo.

Državna revizijska komisija je skladno z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN naročnika pozvala, da posreduje še manjkajočo dokumentacijo predmetnega javnega naročila (poročilo o oddaji javnega naročila, zahtevo za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo). Z dopisom, z dne 18.11.2002, je naročnik Državni revizijski komisiji posredoval zahtevano dokumentacijo.

Po proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter po pregledu dokumentacije iz spisa Državna revizijska komisija ugotavlja, da zahtevek za revizijo ni utemeljen iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo v skladu z 9. členom ZRPJN, interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

V zvezi z vlagateljevimi očitki, ki zadevajo ocenjevanje njegove ponudbe na podlagi merila "izkušnje v zvezi z izvajanjem storitev čiščenja â??", je morala Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru preveriti tisto fazo predmetnega postopka oddaje javnega naročila, ki zadeva ocenjevanje ponudb na podlagi meril za izbiro najugodnejše ponudbe, ki so zapisana v razpisni dokumentaciji.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji v Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe, v IX. členu navedel, da bodo za izbor najugodnejšega ponudnika uporabljena naslednja merila:
- cena storitveâ??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??..80 točk
- izkušnje v zvezi z izvajanjem storitev čiščenja â?? â??...15 točk
- pridobljen standard kakovosti ISO 9000â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??.5 točk

Pri merilu "izkušnje v zvezi z izvajanjem storitev čiščenja â??" je naročnik navedel:
"Izkušnje pri čiščenju enakih ali podobnih objektov
4 objektovâ??â??â??â??â??â??â??â??1 točka
5 objektovâ??â??â??â??â??â??â??â??3 točke
6 objektovâ??â??â??â??â??â??â??â??5 točk
7 objektovâ??â??â??â??â??â??â??â??7 točk
8 objektovâ??â??â??â??â??â??â??â??9 točk
9 objektovâ??â??â??â??â??â??â??..11 točk
10 objektovâ??â??â??â??â??â??â??13 točk
11 ali več â??â??â??â??â??â??â??..15 točk
Pri izkušnjah se upoštevajo le izkušnje, ki jih je imel ponudnik v zadnjih treh letih v zvezi s čiščenjem enakih ali podobnih objektov in v vrednosti, ki je enaka ali večja od ponujene vrednosti. Kot podobni objekti se štejejo zlasti objekti javnih zavodov s področja socialnega varstva in zdravstva. Upoštevajo se podatki, ki jih ponudnik vpiše v obrazec izkušnje."

Iz poročila o oddaji naročila, št. 1070, z dne 24.09.2002, je razvidno, da je naročnik pri ocenjevanju ponudb po merilu "izkušnje v zvezi z izvajanjem storitev čiščenja â??" vlagateljevi ponudbi priznal 12 objektov in mu namenil najvišje možno število točk, to je 15 točk. Državna revizijska komisija je ob pregledu vlagateljeve ponudbe ugotovila, da je vlagatelj v obrazec OBR-4 "Obrazec izkušnje ponudnika" navedel 12 pogodbenih partnerjev (referenčnih objektov), in sicer:
- â?? (od 1992 dalje)
- â?? (od 2002 dalje)
- â?? (od 1973 dalje)
- â?? (od 2000 dalje)
- â?? (od 1973 dalje)
- â?? (od 1986 dalje)
- â?? (od 1992 dalje)
- â?? (od 1982 dalje)
- â?? (od 1982 dalje)
- â?? (od 1982 dalje)
- â?? (od 1982 dalje)
- â?? (od 1993 dalje)

Na podlagi navedbe ponudnika â?? , iz zahtevka za revizijo, z dne 01.10.2002, da je naročnik pri oceni merila "izkušnje" pri vlagatelju upošteval izkušnje ustanovitelja družbe â?? , ne pa dejanske izkušnje ponudnika, je naročnik vlagatelja pozval, da mu posreduje konkretne podatke o izpolnjevanju merila "izkušnje" pri čiščenju enakih ali podobnih objektov ter sklenjene pogodbe za referenčne objekte, ki jih je vpisal v OBR-4. Kot je razvidno iz uradnega zapisa naročnika, št. 1370, z dne 18.11.2002, se je vlagatelj dne 15.10.2002 oglasil pri naročniku z namenom, da mu pokaže pogodbe, ki jih ima â?? , sklenjene za čiščenje prostorov zunaj Slovenije. Naročnik je ugotovil, da ima vlagatelj pogodbo z â?? (kot naslednik bivše firme â?? ) ter pogodbo s â?? . Z ostalimi pogodbenimi partnerji, ki so navedeni na obrazcu OBR-4, pa so pogodbe sklenjene z družbo â?? iz â?? , ki je lastnica vlagatelja.

Na podlagi ugotovljenega je naročnik dne 16.10.2002 izdal sklep, št. 1191, s katerim je ugodil zahtevku za revizijo ponudnika â?? , razveljavil obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika, z dne 24.09.2002 in kot najugodnejšega ponudnika izbral â?? , saj je dosegel večje število točk. Vlagatelj je zaradi navedenega po citiranem merilu prejel 0 točk.

Ob zgoraj opisanem dejanskem stanju je najprej potrebno pritrditi naročniku v tem, da se referenčni objekti, ki jih je navedel vlagatelj od svojega ustanovitelja, ne morejo šteti kot reference (izkušnje) vlagatelja, in sicer ne glede na dejstvo, razvidno iz rednega izpiska iz sodnega registra Okrožnega sodišča v â?? , z dne 30.08.2002, da je od 30.04.2002 ustanovitelj tudi â?? . Povezanost med vlagateljem in â?? bi lahko označili kot povezano družbo v smislu določila 460. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 6/99, 54/99, 45/01; v nadaljevanju: ZGD). Za povezane družbe v smislu ureditve ZGD je značilno, da predstavljajo le obliko ekonomske povezave med (navzven) samostojnimi podjetji, ki pa po svoji formalni strukturi ostajajo (vsako podjetje zase) samostojne pravne osebe. Značilnost povezanih družb (ne glede na intenzivnost njihovih medsebojnih povezav) je, da vedno ostanejo pravno samostojne družbe in da (niti kapitalske in/ali upravljalske, niti pogodbene) povezave med njimi ne privedejo do nove pravnoorganizacijske oblike, ki bi terjala posebno statusnopravno ureditev ali posebno strukturo organov. Povezane družbe so v tem smislu samo poseben ekonomski in pravni fenomen, za katerega je sicer značilna ekonomska enotnost, v pravnem pogledu pa te enotnosti ni, kajti povezava med družbami nima lastne pravne osebnosti, nima svojih delničarjev in ne svojih organov. ZJN-1 v 4. točki prvega odstavka 3. člena določa, da je ponudnik "dobavitelj ali izvajalec, ki predloži ponudbo in je lahko pravna ali fizična oseba". V skladu z ZJN-1 je ponudnik tista oseba, ki predloži ponudbo. Naročnik je v razpisni dokumentaciji v obravnavanem primeru v navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe izrecno zahteval "le izkušnje, ki jih je imel ponudnik v zadnjih treh letih v zvezi s čiščenjem enakih ali podobnih objektov". Po mnenju Državne revizijske komisije je naročnik pri ponovnem ocenjevanju vlagateljevih izkušenj upravičeno upošteval le referenčne pogodbe, ki jih je izvajal ponudnik in ne njegov ustanovitelj, ki pa se na obravnavani razpis ni prijavil in ga v obravnavanem primeru torej ni mogoče šteti kot "ponudnika" v smislu 4. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1 ter spredaj omenjene zahteve iz razpisne dokumentacije. Sami vsebini razpisne dokumentacije pa v tem delu niti vlagatelj niti drugi ponudnik nista ugovarjala.

Ob vsem doslej navedenem je potrebno ugotoviti, da je naročnik vlagateljevo ponudbo na podlagi merila "izkušnje v zvezi z izvajanjem storitev čiščenja â??" ocenil pravilno.

Glede na jasen opis citiranega merila, po katerem se upoštevajo "le izkušnje, ki jih je imel ponudnik v zadnjih treh letih v zvezi s čiščenjem enakih ali podobnih objektov" in po katerem se "kot podobni objekti štejejo zlasti objekti javnih zavodov s področja socialnega varstva in zdravstva", in na zgoraj ugotovljeno, prav tako ni mogoče slediti vlagateljevi navedbi, da je naročnik na podlagi spremenjenih in dodatno uveljavljenih meril vidno kršil določila tretjega in četrtega odstavka 50. člena ZJN-1, saj naj bi za ponovljeno točkovanje vlagateljeve ponudbe spremenil merila z definicijo lastništva nad izkušnjami, česar pa v objavi javnega naročila in razpisni dokumentaciji ni navedel.

Državna revizijska komisija prav tako ni sledila vlagateljevi navedbi, da je naročnik s tem, ko je izdal sklep o razveljavitvi izbire najugodnejšega ponudnika, z dne 24.09.2002, ravnal v nasprotju s petim odstavkom 12. člena ZRPJN, saj je ponudnik ... poznal vse razloge za vložitev zahtevka za revizijo že pred odločitvijo naročnika o oddaji naročila. Peti odstavek 12. člena ZRPJN sicer uveljavlja načelo hitrosti in učinkovitosti revizijskega postopka, ki upravičencu do vložitve zahtevka za revizijo nalaga posebno skrbnost pri spremljanju morebitnih kršitev, hkrati pa ga zavezuje, da zoper morebitno kršitev reagira takoj, ko se z njo seznani, kar naj omogoči sprotno odpravljanje nepravilnosti v postopku oddaje javnega naročila. S tem je omejena možnost taktiziranja zainteresiranih ponudnikov za dodelitev naročila, ki bi čakali na morebitno ugodnost odločitve naročnika in šele kasneje izrazili nestrinjanje s prejšnjim ravnanjem naročnika. Kljub temu pa se na določbo petega odstavka 12. člena ZRPJN v tem primeru ni mogoče sklicevati, saj se navedba ponudnika â?? , iz zahtevka za revizijo, z dne 01.10.2002, da je naročnik pri oceni merila "izkušnje" pri vlagatelju upošteval izkušnje ustanovitelja družbe â?? , ne pa dejanske izkušnje ponudnika, nanaša na fazo primerjave, ocenjevanja in vrednotenja prejetih ponudb, iz česar sledi, da se je ponudnik â?? , z naročnikovim ocenjevanjem seznanil šele po prejemu obvestila o oddaji naročila.

Glede vlagateljeve navedbe v zahtevku za revizijo, da je naročnik ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 43. člena ZJN-1, saj ni natančno opredelil strokovnih priporočil glede na kasnejšo razlago v sklepu, z dne 16.10.2002, Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni utemeljena. ZJN-1 v prvem odstavku 43. člena določa: "Če naročnik zahteva predložitev strokovnih priporočil, mora v razpisu ali povabilu in v razpisni dokumentaciji natančno navesti, katera strokovna priporočila (reference) morajo predložiti ponudniki." Naročnik je namreč v razpisni dokumentaciji, in sicer v IX. členu navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, jasno določil, katere izkušnje bo upošteval in sicer čiščenje poslovnih prostorov v javnih zavodih s področja socialnega varstva ali zdravstva. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je imel tako vlagatelj kot tudi drug ponudnik možnost, v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZJN-1 ter s IV. in V. členom navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, zahtevati kakršno koli dodatno pojasnilo v zvezi z razpisno dokumentacijo, kar pomeni, da bi lahko pred oddajo ponudb od naročnika zahteval natančen opis, katere objekte bo štel za enake in katere za podobne. Iz dokumentacije o javnem naročilu pa je razvidno, da niti vlagatelj niti drug ponudnik vsebini razpisne dokumentacije v tem delu nista ugovarjala.

Državna revizijska komisija je pri presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo ugotovila, da naročnik v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila ni kršil določil ZJN-1, zato je skladno s prvo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavrnila zahtevek za revizijo kot neutemeljen.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne â??