018-247/02

Številka: 018-247/02

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 18. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur.l. RS, štev. 78/99 in 90/99, v nadaljevanju: ZRPJN), v zvezi s 5. odstavkom 3. člena ZRPJN in na podlagi 3. odstavka 188. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, v nadaljevanju: ZPP), po â?? , v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izdelavo, dobavo in montažo opreme za podružnično šolo â?? in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Mestna občina â?? (v nadaljevanju: naročnik), dne â??

ODLOČILA

Umik zahtevka za revizijo se vzame na znanje in se ustavi postopek revizije oddaje javnega naročila za izdelavo, dobavo in montažo opreme za podružnično šolo â?? - 2. sklop (telovadnica), objavljen v Uradnem listu RS, štev. â?? , z dne â?? , pod štev. objave Ob-â?? .

Obrazložitev

Naročnik je v Uradnem listu RS, štev. â?? , z dne â?? , pod štev. objave Ob-â?? , objavil javni razpis za oddajo javnega naročila za izdelavo, dobavo in montažo opreme za podružnično šolo â?? .

Naročnik je dne 28.6.2002 sprejel sklep o izbiri izvajalca za izdelavo, dobavo in montažo opreme za podružnično šolo â?? - telovadnica, štev. 351-03-1/00-4, s katerim je ponudnike obvestil, da v 2. sklopu - telovadnica (v nadaljevanju: 2. sklop) ni dveh pravilnih ponudb, zato se postopek izbire izvajalca za 2. sklop ne izvede. V obrazložitvi navedenega sklepa je naročnik navedel, da je na javni razpis pravočasno prispelo šest ponudb. Za 2. sklop sta se prijavila dva ponudnika, in sicer vlagatelj ter podjetje â?? . Komisija naročnika je po analizi ponudb ugotovila, da je ponudba podjetja â?? nepravilna, ker v skladu s 3. odstavkom 42. člena Zakona o javnih naročilih (Ur.l.RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1) ponudnik ni predložil dokazil, ki bi izkazovala, da njegovi podizvajalci izpolnjujejo pogoje za udeležbo v predmetnem postopku. Iz tega razloga je naročnik navedeno ponudbo kot nepravilno izločil iz nadaljnjega postopka izbire izvajalca. Ker za 2. sklop naročnik ni prejel dveh pravilnih ponudb, je odločil, da se postopek javnega razpisa za 2. sklop - telovadnica ne izvede.

Zoper zgoraj navedeno odločitev naročnika je vlagatelj dne 15.10.2002 vložil zahtevek za revizijo, katerega je naročnik prejel dne 16.10.2002. V zahtevku za revizijo vlagatelj naročniku očita kršitev 7. člena ZJN-1 in navaja, da je dne 8.7.2002 prejel sklep o izbiri izvajalca za 1. sklop (oprema šolskih prostorov) in dne 10.7.2002 sklep, da se izbira izvajalca za 2. sklop zaradi samo ene popolne ponudbe ne izvede. Po prejemu omenjenih sklepov je vlagatelj telefonsko stopil v kontakt z naročnikom, ki mu je razložil, da bo javno naročilo za 2. sklop v kratkem ponovil. Ker razpisa dolgo časa ni bilo, je vlagatelj dne 26.9.2002 na naročnika naslovili pismo, v katerem je postavil vprašanje, kdaj lahko pričakuje objavo razpisa oziroma v kateri fazi priprave je razpis. Vlagatelj je dne 7.10.2002 prejel odgovor, v katerem ga je naročnik obvestil, da je oddajo javnega naročila za 2. sklop izvedel skozi postopek oddaje javnih naročil male vrednosti, da je izvajalec že izbran ter je z njim že podpisana pogodba o izvedbi. Vlagatelj meni, da je naročnik z omenjenim postopkom kršil 7. člen ZJN-1 (načelo enakopravnosti ponudnikov) ter s tem vlagatelju povzročil veliko materialno škodo. Vlagatelj je izkazal interes za pridobitev posla skozi oba predhodna javna razpisa in misli, da ga naročnik v skladu s 1. in 2. odstavkom 7. člena ZJN-1 ni imel pravice samovoljno izločiti iz postopka izbiranja. Že samo dejstvo, da je naročnik iz javnega naročila prešel na javno naročilo male vrednosti, je po vlagateljevem mnenju sporno, vsekakor pa si pri tem ni smel privoščiti, da od vlagatelja ni poizkusil pridobiti niti ponudbe za javno naročilo male vrednosti. Zaradi omenjene kršitve vlagatelj zahteva, da naročnik zaustavi vse aktivnosti v smeri izvedbe posla, razglasi ničnost sklenjene pogodbe z izbranim izvajalcem in postopek izvede v skladu s slovensko zakonodajo.

Naročnik je s sklepom, štev. 351-03-1/00-4, z dne 17.10.2002, zahtevek za revizijo zavrgel kot prepozen. V obrazložitvi sklepa o zavržbi zahtevka za revizijo je naročnik navedel, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo zoper obvestilo o oddaji javnega naročila, ki ga je prejel dne 10.7.2002. Vlagatelj bi moral svoj zahtevek vložiti najkasneje dne 18.7.2002, vendar ga je vložil šele dne 16.10.2002, torej po izteku 8-dnevnega roka za vložitev revizijskega zahtevka. Glede na ugotovljeno dejstvo je bilo treba revizijski zahtevek kot prepozen zavreči.

Vlagatelj je dne 21.10.2002 vložil pritožbo zoper sklep naročnika o zavržbi zahtevka za revizijo, v kateri je obenem obvestil naročnika, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. V pritožbi vlagatelj navaja, da obrazložitve sklepa o zavržbi zahtevka za revizijo ne more sprejeti, saj se vlagatelj ne pritožuje na obvestilo o oddaji javnega naročila, z dne 10.7.2002, pač pa na nadaljnji postopek oddaje javnega naročila. Vlagatelj meni, da v primeru javnega naročila za 2. sklop lahko govorimo le o enem javnem naročilu, katerega pa je naročnik poizkušal bolj ali manj uspešno oddati skozi več razpisov. Zadnji poizkus je bil tako oddaja po postopku oddaje javnih naročil male vrednosti. Ker vlagatelj o slednjem sploh ni bil obveščen, seveda ni imel priložnosti za predhodni zahtevek po reviziji postopka in tako smatra, da je pripomba naročnika o nepravočasnosti zahtevka za revizijo neumestna. Vlagatelj poudarja, da je izkazal interes za pridobitev posla skozi oba predhodna javna razpisa ter da je bil na drugem razpisu celo edini ponudnik s popolno ponudbo. Naročnik je bil po vlagateljevem mnenju dolžan upoštevati izkazani interes s strani vlagatelja in vlagatelja najmanj povabiti k oddaji ponudbe za javno naročilo male vrednosti. Vlagatelju se postavi tudi vprašanje, kako je naročnik prešel z javnega naročila po odprtem postopku na javno naročilo male vrednosti" Razlaga, da so bile ponudbe previsoke in da je zmanjkalo sredstev za vlagatelja ni zadovoljiva. Dejstvo je, trdi vlagatelj, da je naročnik imel v proračunu zagotovljena sredstva za oddajo javnega naročila, ki so presegala maksimalno dovoljeno vrednost za izvedbo naročila male vrednosti, sicer se že takoj ne bi odločal za javni razpis po odprtem postopku. Vlagatelj se sprašuje, kam so se ta sredstva prelila" Neuradna razlaga, ki jo je prejel vlagatelj, je bila, da je bilo porabljenih več sredstev pri 1. sklopu, kar pa ponovno ni dopustno, saj naročnik ne sme razpisati javnega naročila, ki presega v proračunu predvidena sredstva, z izbranim izvajalcem pa ne sme skleniti pogodbe. Vlagatelj tudi ne verjame, da je vzrok, da naročnik ni želel njegove ponudbe, v visokih cenah, saj je bila cena osnovni kriterij izbiranja in v kolikor so vlagateljeve cene previsoke, bi bila njegova ponudba normalno zavrnjena kot neugodna. Po vlagateljevem mnenju je bolj verjetno, da naročnik ni želel zbirati ponudb s strani uveljavljenih in usposobljenih izvajalcev, saj bi le-ti lahko dokazali, da nihče od treh ponudnikov, od katerih je naročnik zbral ponudbe, ni usposobljen za izvedbo razpisanih del. Vlagatelj sklepa, da se je naročnik že v naprej dogovoril z izbranim izvajalcem, komu naj pošlje prošnje za oddajo ponudbe.

Naročnik je z dopisom, štev. 351-03-1/00-4, z dne 25.10.2002, vlagatelja pozval, naj predloži potrdilo o plačani taksi iz 22. člena ZRPJN. Zahtevano potrdilo je naročnik od vlagatelja prejel dne 4.11.2002.

Naročnik je dopisom, štev. 351-03-1/00-4, z dne 5.11.2002 odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Dne 13.11.2002 je Državna revizijska komisija od naročnika prejela vlagateljevo pisno obvestilo o tem, da umika vloženi zahtevka za revizijo (dopis vlagatelja, z dne 12.11.2002).

ZRPJN ne ureja položaja, ko vlagatelj umakne zahtevek za revizijo, zato je v takšnih primerih potrebno uporabiti ustrezne določbe ZPP (5. odstavek 3. člena ZRPJN). ZPP ureja umik zahteve za pravno varstvo v 188. členu (umik tožbe), kjer je v 3. odstavku 188. člena določeno, da se v primeru, če je zahteva za pravno varstvo umaknjena, izda sklep o ustavitvi postopka. Če se zahteva za pravno varstvo umakne, se šteje, kakor da sploh ni bila vložena (4. odstavek 188. člena ZPP). Vsi učinki, ki jih je imela vložena zahteva za pravno varstvo na materialnem in procesnem področju, odpadejo ex tunc. Ker umik zahtevka za revizijo povzroči pravni položaj, ki je enak tistemu, ko zahteva po pravnem varstvu sploh ni bila vložena, ima to za posledico, da postane izpodbijana odločitev naročnika pravnomočna.

Ob vsem navedenem je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (člen 23/3 ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??