018-244/02

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur. list RS, št. 78/99, 90/99; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu â?? , v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izvajanje zunanje kontrole kakovosti pri gradnji AC â?? in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vložilo â?? , ki ju zastopa â?? (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne â??

odločila:

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 02.07.2002 sprejel sklep, št. 2002/00304, o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po odprtem postopku. Predmetni javni razpis je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. â?? , pod številko objave Ob-â?? . Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, št. 402-26/02-RPP-šM, z dne 14.08.2002, je razvidno, da so na razpis za predmetno javno naročilo prispele 3 pravočasne ponudbe. Naročnik je dne 25.09.2002 izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 402-26/02-RPP-šM/304, s katerim je kot najugodnejšega ponudnika za predmetno javno naročilo izbral â?? (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo, z dne 03.10.2002, zahteval revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Vlagatelj uvodoma navaja, da je naročnikova odločitev nezakonita in v nasprotju z razpisnimi pogoji, ki jih je naročnik postavil v razpisni dokumentaciji, ter hkrati v nasprotju z dejanskim stanjem, ki izhaja iz razpisne dokumentacije in primerjave ponudb izbranega ponudnika in vlagatelja.
V razpisni dokumentaciji je pod točko 15 - merila za izbiro ponudbe, v predzadnjem odstavku naročnik določil, da ima pri skupni oceni sposobnosti ponudnikov tehnični del 40% težo, finančni del ponudbe pa 60% težo. To pomeni, da pri skupni oceni največ točk prinese ponudbena cena. Iz zapisnika o odpiranju ponudb, kakor tudi iz ponudbene dokumentacije je razvidno, da je ponudbena vrednost izbranega ponudnika 122.477.052,00 SIT, ponudbena vrednost vlagatelja pa 95.663.062,00 SIT, to pomeni, da je vlagatelj predložil za 22% (za 26.813.990,00 SIT) cenejšo ponudbo od izbranega ponudnika. Več kot očitno je torej, da je vlagatelj, v finančnem delu meril, ki ga predstavlja ponudbena cena, pridobil 20% več točk kot izbrani ponudnik.
Ob upoštevanju dokazil iz razpisne dokumentacije obeh ponudnikov je razvidno, da izbrani ponudnik ni boljši od vlagatelja tudi v tehničnem delu meril za izbiro najugodnejšega ponudnika. Vlagatelj je namreč poleg svoje lastne opreme, ki jo je najel, ter za le-to predložil pogodbe, v skupni ponudbi zagotovil povsem isto opremo kot izbrani ponudnik vključno z akreditacijo laboratorijev po SIST EN 45001, za kar je vlagatelj predložil pravno veljaven akt - sporazum, na katerega je dala soglasje tudi Vlada RS. Iz tega je razvidno, da izbrani ponudnik pod pogoji, ki jih določa naročnikova razpisna dokumentacija ni mogel v tehničnem delu pridobiti večjega števila točk od vlagatelja.
Ravno tako vlagatelj izpodbija naročnikovo izbiro, saj izbrani ponudnik ne izpolnjuje zakonskih pogojev za izvajanje razpisanih dejavnosti. Po Zakonu o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84, 29/86 in Uradni list RS, št. 40/94, 69/94, 59/96, 45/99 in 42/00; v nadaljevanju: ZGO) je zunanja kontrola kakovosti določena v 61. členu ZGO kot strokovno nadzorstvo, ki ga po 63. členu istega zakona s pogodbo poveri naročnik izvajalskemu ali projektivnemu podjetju oziroma posamezniku, ki izpolnjuje pogoje po določbah iz tega zakona. Citirani zakon v 25. členu določa, da sme to dejavnost opravljati gospodarska družba ali samostojni podjetnik, posameznik, ki ima v sodni register vpisano dejavnost projektiranja in z njim povezanega tehničnega svetovanja. Iz razpisne dokumentacije, ki jo je predložil izbrani ponudnik, predvsem pa iz sodnega registra je razvidno, da je izbrani ponudnik javni zavod in da v sodnem registru ni registriran za izvajanje dejavnosti projektiranja in tehničnega svetovanja oziroma, da lahko iz tega naslova opravlja samo revizijo načrtov gradbenih konstrukcij po 26.f. členu ZGO. To pravno dejstvo je potrdila tudi odločba Ustavnega sodišča RS št. 137/97-25, z dne 15.03.2001, kot tudi strokovno mnenje Fakultete â?? , z dne 29.11.2001, katero je naročil prav naročnik sam.
Tako ravnanje naročnika je nezakonito in šikanozno ne samo do vlagatelja revizije, temveč do vseh potencialnih ponudnikov na območju RS, ki se zaradi favoriziranja zgolj enega ponudnika, na javne razpise ne prijavljajo več. S takim ravnanjem naročnik dokazuje, da je bilo obravnavano javno naročilo zaključeno že zdavnaj pred njegovo objavo v Uradnem listu. Naročnika je dela izvajal in jih izvaja z izbranim ponudnikom, kljub dejstvu, da postopki javnega naročanja niso bili dokončani, tako dopis uprave naročnika, z dne 22.08.2002, ki ga je le-ta posredovala vlagatelju. To dejstvo potrjujejo vsi dosedanji postopki, ko je naročnik tudi s postavljanjem nezakonitih razpisnih pogojev po formalni plati izločal možne ponudnike oziroma jih pri točkovanju spravljal v slabše pogoje. Tudi v obravnavanem razpisu je pod točko 15. pri izkušnjah ponudnikov določil kriterij, po katerem je vrednost investicije zahtevanih objektov tako pomembna, da že na začetku diskriminira nekatere od ponudnikov, saj je znano dejstvo, da je trenutno največji objekt v RS, nad katerim se izvaja zunanja kontrola, izgradnja AC in da je izbrani ponudnik od prvega dne izključni in edini izvajalec teh nalog. Ti kriteriji pa ne dajejo nobene objektivne in tudi ne logične razlage kako lahko katerikoli ponudnik uspešneje izvaja zunanjo kontrolo, če lahko izkaže referenčne objekte za 5 milijard oziroma objekte za 3 milijarde, razen, da v tem primeru ponudnik, ki ne ponudi takšnih objektov pridobi 25 točk manj. Odveč bi bilo opozoriti, da vlagatelj uspešno izvaja zunanjo kontrolo na cestah regionalnega in lokalnega pomena, ki jih razpisuje Direkcija RS za ceste. Vlagatelj zahteva razveljavitev naročnikove izbire in ugotovitev, da je vlagatelj s svojo ponudbo uspel ter prenehanje izvajanja nezakonitih ravnanj, s strani naročnika.
Vlagatelj domneva, da se bo pri svoji utemeljitvi odločitve naročnik skliceval na enake argumente, kot jih je že podal v primeru zahtevka za revizijo za izvajanje zunanje kontrole pri gradnji AC â?? - â??. Zato v izogib ponavljanju vlagatelj posreduje že poslane navedbe v citiranem revizijskem postopku, ki jih je podal Državni revizijski komisiji in naročniku dne 16.09.2002.

Naročnik je s sklepom uprave, št. 2002/00304 z dne 24.10.2002, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, z navedbo, da ob upoštevanju navedb v zahtevku za revizijo postopka oddaje javnega naročila ne bi sprejel drugačne odločitve. O svoji odločitvi je vlagatelja obvestil z dopisom, št. 402-9/02-2002-00304, z dne 24.10.2002, katerega priloga je tudi zapisnik strokovne komisije naročnika, z dne 17.10.2002.
Naročnik uvodoma ugotavlja, da se pretežni del navedb vlagatelja kakor tudi sam predlog sklepa v zahtevku za revizijo nanaša zgolj na â?? , medtem, ko je bila v postopku oddaje predložena skupna ponudba â?? . â?? je zahtevku za revizijo predložil pooblastilo partnerja, zato je bil zahtevek obravnavan kot zahtevek za revizijo skupine partnerjev.
Naročnik ugotavlja, da vlagatelj izhaja iz ocene vseh ponudb kot pravilnih. Vlagateljeva ugotovitev, da so bile vse tri ponudbe, predložene v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, pravilne, drži. Zato je bil izpolnjen pogoj iz 76. člena ZJN-1, da naročnik lahko izbere najugodnejšega ponudnika. Pri tem je naročnik upošteval razpisana merila. Merilo ni bilo najnižja cena, temveč ekonomsko najugodnejša ponudba, ki je v skladu z določilom drugega odstavka 51. člena ZJN-1 ponudba, ki ustreza različnim merilom, odvisno od predmeta javnega naročila. Po določilu 11. točke 3. člena ZJN-1 je merilo element za vrednotenje, primerjanje in presojanje ponudb in se vrednoti glede na to, v kolikšni meri je izpolnjeno in je relativne narave. Le pravilne ponudbe naročnik vrednoti v skladu z razpisanimi merili. V kolikor je vlagatelj menil, da so razpisana merila diskriminatorna, bi moral vložiti zahtevek za revizijo pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila. V skladu z določilom petega odstavka 12. člena ZRPJN namreč po odločitvi o dodelitvi naročila ponudnik ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila. Zato razlike v ponudbeni ceni, ki je le eden izmed elementov vrednotenja ponudb ni mogoče obravnavati na način, kot je to predstavil vlagatelj. Določila razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na ponudbeno ceno, vsebuje točka 15.2. a) in b) ter točka 15.3. navodil ponudnikom za pripravo ponudbe, ki jih je vlagatelj potrdil in s tem sprejel in nanje ni imel pripomb niti kakršnihkoli vprašanj v fazi priprave ponudbe. Izračun, ki ga je predstavil vlagatelj, pa nima podlage v določilih razpisne dokumentacije.
Ob upoštevanju merila iz tehničnega dela meril pod točko a) (izkušnje ponudnika) se upošteva vrednost investicije zahtevnih objektov, na katerih je v zadnjih treh letih ponudnik izvajal zunanjo kontrolo. Izkušnje ponudnika niso vezane zgolj na gradnjo AC v RS, temveč tudi na ostale zahtevne objekte, na katerih je ponudnik v zadnjih treh letih izvajal zunanjo kontrolo in jih opredeljuje 51. člen ZGO in Pravilnik o merilih za določanje zahtevnih objektov po zakonu o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 35/98). Ponudnik bi torej lahko izkazal izvajanje zunanje kontrole kakovosti pri gradnji pristanišč, letališč, zaklonišč ter pri drugih zahtevnih objektih javnega pomena. Vendar je seštevek investicijskih vrednosti pogodb, ki jih je kot dokazilo predložil vlagatelj in so bile upoštevane pri ocenjevanju in vrednotenju na podlagi navedenega merila, vlagatelju prinesel nižje število točk kot izbranemu ponudniku. Na podlagi vrednotenja po merilu pod točko 15.1.b) (ostala oprema) je izbranemu ponudniku in vlagatelju pripadlo enako število točk. Ustreznega števila točk pod točko c) (akreditacija laboratorijskih preiskav po SIST EN 45001 pa vlagatelj ni dosegel. Navedeno merilo s ponderjem 0,4 določa, da je za doseg 100 točk potrebno dokazati akreditacijo metod dela laboratorijskih preiskav (po prilogi 15.1.c) za vsaj eno polovico navedenih preskusov za vsako od šestih navedenih delovnih področij (zemeljska dela, asfalterska dela, hidroizolacijska dela, betonerska dela, jeklarska dela, oprema cest). V prilogi 15.1.c je bilo potrebno predložiti ustrezna dokazila.
Po Zakonu o akreditaciji (Uradni list RS, št.59/99; v nadaljevanju ZAkr) je akreditiranje strokovni postopek, s katerim nacionalna akreditacijska služba s podeljeno akreditacijsko listino formalno potrdi usposobljenost za izvajanje opredeljenih nalog na področju ugotavljanja skladnosti, akreditacijska listina pa je listina, na podlagi katere se izkazuje usposobljenost za izvajanje opredeljenih nalog na področju ugotavljanja skladnosti. Po določilu 6. člena ZAkr se pri izvajanju akreditiranja ugotavlja usposobljenost pravnih in fizičnih oseb glede na zahteve ustreznih nacionalnih, evropskih in mednarodnih standardov oziroma dokumentov evropskih in mednarodnih organizacij za akreditacijo. Izbrani ponudnik je predložil akreditacijsko listino, izdano za z razpisno dokumentacijo določene preskuse, razen za delovno področje oprema cest. Vlagatelj ni predložil ustrezne akreditacijske listine v smislu zahtev ZAkr oziroma ni priložil nikakršnih dokazil v smislu zahtev razpisnih pogojev, ki se nanašajo na navedeno merilo. â?? je sicer navedel, da "ima po Sporazumu o razdelitvi nalog, kadrov, sredstevâ??â??., sklenjenim med izbranim ponudnikov in â?? pravico do souporabe laboratorijev izbranega ponudnika", vendar mu naročnik na podlagi navedene izjave točk po navedenem merilu ni mogel priznati.
Finančni del se je vrednotil v skladu z določilom točke 15.2.b), pri čemer je bilo upoštevano razmerje med ocenjeno vrednostjo javnega naročila in ponudbeno ceno, brez DDV.
Naročnik še ugotavlja, da pri predmetu oddaje javnega naročila ne gre za dejavnost projektiranja in z njim povezanega tehničnega svetovanja, temveč za dejavnost tehničnega preizkušanja in analiziranja, kot je ugotovila tudi Državna revizijska komisija, pri čemer je pridobila tudi mnenje Statističnega urada Republike Slovenije. Izbrani ponudnik je predložil tudi ustrezni izpisek iz sodnega registra., ki potrjuje ustreznost registracije za izvedbo razpisanih del. Strokovni nadzor v smislu 61. člena ZGO je naročnik na podlagi izvedenega postopka javnega razpisa za izbiro izvajalca s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti strokovne in svetovalne storitve za potrebe nacionalnega programa izgradnje AC v RS (Uradni list RS, št. â??) poveril â?? . V obvestilu in navodilu za naveden javni razpis je zapisan obseg ponudbenih del, ki se nanašajo tudi na strokovni nadzor nad gradnjo. Predmetno javno naročilo pa se izvaja ob upoštevanju TSC 04.100:2000, zato je v navodilih ponudnikom v točki 1.1. tudi navedeno, da prevzem dobavljenih gotovih proizvodov ter vgrajenih proizvodov oziroma izvedenih del opravi nadzorna služba naročnika na podlagi pisne ocene o primernosti s strani ponudnika. Za oceno primernosti gradbenih proizvodov za nameravano rabo v objektih AC pa se uporabljajo določila Tehnične specifikacije za javne ceste TSC 04.100:2000 prevzemanje gradbenih proizvodov pri gradnji javnih cest v RS. Razpisana dela se izvajajo kot tehnično preizkušanje in analiziranje.
Naročnik še dodaja, da je v odgovoru št. 402-26/02-LK-249, z dne 22. 08.2002 na dopis vlagatelja (št. prav.Kap/No, z dne 01.08.2002), med drugim navedeno, da zunanjo kontrolo kakovosti v obdobju, ko naročnik ni uspel izvesti javnega razpisa, izvaja inštitut, ki jo je uspešno izvajal v celotnem obdobju izvajanja izgradnje avtocest po nacionalnem programu, kar pomeni, da je kontrola kakovosti zagotovljena v okviru pogodbe, sklenjene med naročnikom in izbranim izvajalcem gradbenih del. Vzorec pogodbe kot sestavni del razpisne dokumentacije pri oddaji javnih naročil gradnje vsebuje v členu, ki opredeljuje obveznost izvajalca, tudi zavezo izvajalca, da bo sklenil pogodbo o potrjevanju skladnosti gradbenih proizvodov in del pri gradnji AC odsekov v RS z inštitucijo, ki je verificirana (pridobljena akreditacija za vsa razpisana dela) za izvajanje zunanje kontrole kvalitete za potrjevanje skladnosti in katero bo na osnovi TSC 04.100 predhodno potrdil naročnik. Pogodba z izbranim ponudnikom na javnem razpisu "izvajanje zunanje kontrole kakovosti pri izgradnji AC v RS za avtocestni odsek â??-â?? od km â?? do km â?? ni sklenjena, razpisana dela se ne izvajajo, vse aktivnosti naročnika so zaradi vloženega zahtevka za revizijo zadržane, o čemer so bili seznanjeni vsi ponudniki. Dne 24.09.2002 pa je bila sklenjena pogodba za izvajanje gradbenih del na odseku â??-â?? od km â?? do km â?? in od km â?? do km â?? .

Skladno z določilom prvega odstavka 17. člena ZRPJN je naročnik vlagatelja pozval, naj ga v roku treh dni od prejema tega sklepa pisno obvesti, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je naročnika dne 28.10.2002, z dopisom z oznako iur.Kap/bm, z dne 25.10.2002 obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je dne 30.10.2002 (dokument št. 402-9/02 2002/000304, z dne 29.10.2002), Državni revizijski komisiji odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo in svojim mnenjem, v katerem se v celoti sklicuje na sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil.

Državna revizijska komisija se je v predmetni revizijski zadevi oprla (tudi) na pojasnila Statističnega urada Republike Slovenije, Ministrstva za promet ter Ministrstva za okolje prostor in energijo. Prej navedena pojasnila je prejela na podlagi zaprosil (tretji odstavek 21. člena ZRPJN), v revizijski zadevi št. 018-205/02, v kateri je, med drugim presojala tudi vprašanje registracije izbranega ponudnika, torej identično revizijsko navedbo (med istim naročnikom in vlagateljem, ki se je hkrati nanašala na enak predmet oddaje javnega naročila), kot v obravnavanem revizijskem postopku.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter po presoji dodatnih pojasnil, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku revizije najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi".

Kar zadeva vlagateljev očitek, ki se nanaša na določitev merila "izkušnje ponudnika - vrednost investicije zahtevnih objektov" (na vrednotenje in opis načina uporabe le-tega), Državna revizijska komisija opozarja, da navedeni očitek zadeva izključno vsebino razpisne dokumentacije in ga zato v tem revizijskem postopku ni več mogoče uveljavljati. ZRPJN v petem odstavku 12. člena določa, da ponudnik po odločitvi o dodelitvi naročila ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa ga kljub temu ni vložil že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila. Navedeno zakonsko pravilo uveljavlja načelo hitrosti revizijskega postopka ter upravičencu do vložitve zahtevka za revizijo nalaga, da mora zoper morebitno kršitev reagirati takoj, kar naj omogoča sprotno odpravljanje nepravilnosti v postopku. S tem pravilom skuša zakon tudi preprečiti morebitno taktiziranje ponudnika, ko le-ta ne reagira zoper kršitev, ker meni, da bo imel od nje korist. Vlagatelj je bil z merili seznanjen že na samem začetku postopka, to je od dne prejema izvoda razpisne dokumentacije ter je bil v skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN dolžan eventualne očitke zoper njeno vsebino uveljavljati čim prej, oziroma najkasneje do sprejema naročnikove odločitve o dodelitvi naročila. Vlagatelj bi torej moral zahtevati revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila iz razlogov, ki zadevajo vsebino razpisne dokumentacije še v času, ko bi revizijska odločitev še lahko privedla do odprave očitanih nepravilnosti (v primeru, da bi bilo ugotovljeno, da so očitki vlagatelja v zvezi s tem utemeljeni). Ker pa je vlagatelj izrazil svoje očitke naročniku v zvezi z vsebino razpisne dokumentacije šele potem, ko je le-ta že zaključil postopek oddaje predmetnega javnega naročila s sprejemom odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika, je potrebno šteti, da so te navedbe vlagatelja v smislu določil ZRPJN formalno prepozne, oziroma, da je njegov zahtevek v tem smislu zamujen in ga v tej smeri po vsebini ni več mogoče obravnavati.
Kar zadeva vlagateljevo navedbo, da je naročnik v dosedanjih postopkih dela izvajal in jih še izvaja z izbranim ponudnikom, pa je potrebno opozoriti vlagatelja, da lahko Državna revizijska komisija v okviru svojih pristojnosti (prvi odstavek 23. člena ZRPJN) ugotovi morebitne kršitve le v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila ter posledično s sklepom (v primeru ugotovljenih kršitev) delno ali v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila. Zakon pa Državni revizijski komisiji ne daje pristojnosti, da bi posegala v naročnikove odločitve pri oddaji javnih naročil, če zahtevki za revizijo niso bili vloženi in/ali
v tiste naročnikove odločitve, ki jih je sprejel izven okvirjev postopkov oddaje javnih naročil.

V zvezi z vlagateljevimi očitki, ki se nanašajo na domnevno napačno ocenjevanje po merilih za izbiro najugodnejše ponudbe, je Državna revizijska komisija v revizijskem postopku preverjala, ali je naročnik merila uporabil tako, kot je vnaprej določil v razpisni dokumentaciji in ali so rezultati ocenjevanja ponudbe vlagatelja in izbranega ponudnika matematično pravilni. Naročnik je v razpisni dokumentaciji (točka 15) zapisal, da so merila za izbiro ekonomsko najugodnejša ponudba in da so merila ločena v finančni del (s 60 % težo) in v tehnični del (s 40% težo), ter da je ekonomsko najugodnejša ponudba tista, ki doseže največje število ponderiranih točk v tehničnem in finančnem delu skupaj. Naročnik torej najugodnejše ponudbe ni iskal zgolj na podlagi merila cene, pač pa kot ekonomsko najugodnejšo ponudbo, na podlagi vnaprej predvidenih različnih (tudi necenovnih) meril.

Tehnični del ponudbe so sestavljala naslednja merila:

a) izkušnje ponudnika (Ri) - ponder 0,3
Pri tem merilu je naročnik zapisal, da mora ponudnik izpolniti prilogo 15.1.a in da bodo ponudniku za izkazano višino investicijskih vrednosti zahtevnih objektov, na katerih je v zadnjih treh letih izvajal zunanjo kontrolo, priznane točke iz naslednje tabele:

Vrednost investicije zahtevnih objektov Točke (Ri)
nad 5 mrd SIT 100
3 mrd SIT do 5 mrd SIT 75
1,5 mrd SIT do 3 mrd SIT 50
100 mio SIT do 1,5 mrd SIT 25
pod 100 mio SIT 0

b) Ostala oprema (Oi) - ponder 0,3
Opremljenost ponudnika z ostalo opremo, ki povečuje učinkovitost izvedbe razpisanih del, bo vrednotena glede na razpoložljive delovne prostore, prevozna sredstva in instalirano računalniško opremo. (Oi = pi + vi + ri)
Površina (n) delovnih prostorov (laboratoriji in pisarne) Točke (pi)
n > 750m2 35
500 m2 < n < 750 m2 25
350 m2 < n < 500 m2 15
n < 350 m2 10
število (n) osebnih vozil Točke (vi)
n > 15 30
10 < n < 15 20
5 < n < 10 10
n < 5 5

število (n) osebnih računalnikov Pentium Točke (ri)
n > 15 35
10 < n < 15 25
5 < n < 10 15
n < 5 10

Ponudnik mora za ostalo opremo izpolniti prilogo 15.1.b in predložiti dokazila o lastništvu.

c) Akreditacija laboratorijskih preiskav po SIST EN 45001 (Si) - ponder 0,4

Pridobljena akreditacija laboratorijskih preiskav po SIST EN 45001 Točke (Si)
Zemeljska dela 100/6
Asfalterska dela 100/6
Hidroizolacijska dela 100/6
Betonerska dela 100/6
Jeklarska dela 100/6
Oprema cest 100/6
Za dosego 100 točk je potrebno dokazati akreditacijo metod dela - laboratorijskih preiskav (po prilogi 15.1.c) za vsaj eno polovico navedenih preskusov za vsako od šestih navedenih delovnih področij (zemeljska dela, asvalterska dela, hidroizolacijska dela, betonerska dela, jeklarska dela, oprema cest). Ponudnik bo za vsako delovno področje pridobil 1/6 razpoložljivih točk.
V prilogi 15.1.c je potrebno priložiti ustrezna dokazila.

Vrednotenje tehničnega dela ponudb

Skupno število doseženih točk i-tega ponudnika za tehnični del (Ti):
Ti = 0,3 Ri + 0,3 Oi + 0,4 Si

Finančni del ponudbe je sestavljalo merilo cena.

Cena (Ci)
Skupno število doseženih točk i-tega ponudnika za finančni del (Fi):

Fi = Co/Ci x 100

Fi â??â??â??â??â??.število doseženih točk i-tega ponudnika za tehnični del
Coâ??â??â??â??â??.ocenjena vrednost naročnika
Ciâ??â??â??â??â??..ponudbena cena i-tega ponudnika

Vrednotenje tehničnega in finančnega dela ponudbe

Tfi = 0,4 Ti + 0,6 Fi

Tfiâ??â??â??â??â??.število točk i-tega ponudnika za tehnični in finančni del skupaj.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je način uporabe zgoraj navedenih meril opisan tako, da je na osnovi opisa načina uporabne meril ter pregleda dokumentacije o oddaji obravnavanega javnega naročila, ki jo je predložil naročnik, mogoče preveriti potek in rezultate ocenjevanja prejetih ponudb.

Iz ocenjevalnih tabel, ki se nahajajo v poročilu o izvedbi ocene ponudnikov za izvedbo zunanje kontrole kakovosti na avtocesti â?? - â?? od km â?? do km â?? (dokument št. 402-26/02-Aš-269, z dne 05.09.2002) je razvidno, da je bila vlagateljeva ponudba po merilu "cena" (Ci) ocenjena s 116,45 točkami (točneje s 69,8 ponderiranimi točkami), ponudba izbranega ponudnika pa s 90,96 točkami (oziroma s 54,5 ponderiranimi točkami). Pregled ponudbene dokumentacije vlagatelja in izbranega ponudnika ter matematično preverjanje rezultatov s strani Državne revizijske komisije potrjuje obe navedeni oceni, ki ju je naročnik dodelil obema ponudnikoma po obravnavanem merilu. S tem v zvezi je potrebno zapisati še, da je po zadevnem merilu vlagatelj za 21,9% nižjo ponujeno ceno pridobil (tudi) 21,9% več ponderiranih točk od izbranega ponudnika.

Vlagatelj je torej, v finančnem delu izpodbijanih meril, prejel za nižjo ponujeno tudi večje število točk od izbranega ponudnika (podeljene točke med ponudnikoma so se, kot navedeno, odražale v sorazmerju med cenama, ki sta ju ponudila vlagatelj in izbrani ponudnik), razlika prejetih točk v prid izbranega ponudnika pa je nastala v okviru vrednotenja tehničnega dela meril, kot je navedeno v nadaljevanju obrazložitve te odločitve.

Naročnik je po merilu "ostala oprema" (Oi) obema ponudnikoma dodelil najvišje možno število (ponderiranih) točk, saj sta se tako vlagatelj kot tudi izbrani ponudnik v vseh treh podmerilih obravnavanega merila (površina delovnih prostorov, število osebnih vozil in število osebnih računalnikov â??) uvrstila v najvišji ocenjevalni razred predmetnega merila. Oba ponudnika sta naročniku ponudila večjo površino delovnih prostorov od 750 m2, več ko 15 osebnih vozil in več kot 15 osebnih računalnikov. Ponudbena dokumentacija obeh ponudnikov v celoti potrjuje pravilnost podeljenih točk po zadevnem merilu.

Kar se tiče ocenjevanja po merilu "vrednost investicije zahtevnih objektov" je izbrani ponudnik za ponujene objekte, ki presegajo vrednost 5 mrd SIT (kar je bil po predmetnem merilu tudi vnaprej predviden najvišji ocenjevalni razred) prejel 100 točk (30 ponderiranih točk), vlagatelj pa je bil na podlagi predloženih dokazil o referenčnih objektih uvrščen v razred "od 1,5 mrd do 3 mrd SIT", za kar je prejel 50 točk (15 ponderiranih točk). Kot izhaja iz ponudbene dokumentacije sta oba ponudnika za s strani naročnika zahtevana dokazila o zahtevnih objektih prejela takšno število točk, kot jih je vnaprej predvidevalo obravnavano merilo. Naročnik pa skladno z opisom predmetnega merila vlagatelju (niti ostalima ponudnikoma) upravičeno ni priznal tistih objektov, pri katerih predmet pogodbe ni bil izvajanje zunanje kontrole za investitorja, če pri le-teh ni bilo navedene investicijske vrednosti in/ali če za ponujene objekte ni bilo predloženih vnaprej zahtevanih dokazil (pogodbe).

Na največjo in s tem tudi na odločilno razliko v višini točk v prid izbranega ponudnika, je vplivala ocenitev po merilu "akreditacija laboratorijskih preiskav po SIST EN 45001 (Si), po katerem je izbrani ponudnik za izkazano eno polovico preskusov v okviru petih delovnih področij (zemeljska dela, asfalterska dela, hidroizolacijska dela, betonerska dela, jeklarska dela), prejel 33,3 ponderiranih točk. Vlagatelj po tem merilu ni prejel nobene točke.

V zvezi z ocenjevanjem po slednjem merilu si je Državna revizijska komisija zastavila naslednje vprašanje: Ali bi moral naročnik vlagatelju, zgolj na podlagi predloženega Sporazuma o razdelitvi nalog, kadrov, sredstev, pravic in obveznosti ter o nadaljnjem medsebojnem sodelovanju, (z dne 26.01.1995, sklenjenega med izbranim ponudnikom in pooblaščencem vlagatelja ter ob hkratnem soglasju ustanovitelja) ter na podlagi njegovega sklicevanja na ponudbo izbranega ponudnika, priznati enako število točk kot izbranemu ponudniku"

Kot izhaja iz opisa obravnavanega merila, je naročnik v razpisno dokumentacijo zapisal, da je potrebno za pridobitev 100 točk dokazati akreditacijo metod dela - laboratorijskih preiskav (po prilogi 15.1.c) za vsaj eno polovico navedenih preskusov za vsako od šestih navedenih delovnih področij (zemeljska dela, asfalterska dela, hidroizolacijska dela, betonerska dela, jeklarska dela, oprema cest). Ponudnik bo za vsako delovno področje pridobil 1/6 razpoložljivih točk. V prilogi 15.1.c je potrebno predložiti ustrezna dokazila.
Pregled priloge 15.1.c pokaže, da so morali ponudniki (torej tudi vlagatelj) v prazne rubrike v okviru šestih delovnih področij vpisati oznake standardov za s strani naročnika vnaprej navedene preskuse.
Vlagatelj (â??) je v ponudbo sicer predložil (tudi) obrazec 15.1.c, v katerem pa ni izpolnil niti vnaprej predvidenih rubrik za navedena delovna področja, ravno tako pa tudi ni predložil s strani naročnika zahtevanih "kopij dokazil o pridobljeni akreditaciji laboratorijskih preiskav po SIST EN 45001", pač pa je na obrazec 15.1.c zapisal le, da ima â?? , po Sporazumu o razdelitvi nalog, kadrov, sredstevâ??â??.. sklenjenim med izbranim ponudnikom in â?? , pravico do souporabe laboratorijev izbranega ponudnika, ki imajo akreditacijo SIST EN 45001.
Tako naročnik kot ponudniki morajo pri oddaji javnih naročil ravnati v skladu s pravili, ki jih določa ZJN-1, na njegovi podlagi sprejetih podzakonskih predpisov, ter v skladu z naročnikovimi navodili iz razpisne dokumentacije. Naročnikova navodila iz razpisne dokumentacije vežejo tako ponudnike pri pripravi ponudb, kot tudi naročnika tekom celotnega postopka oddaje javnega naročila. Pri oddaji javnih naročil je namreč potrebno upoštevati, da so postopki izredno formalni in strogi, vztrajanje pri strogih pravilih postopka pa ima vsekakor določen pomen in tehtne razloge. Predvsem se želi na ta način vsem zainteresiranim ponudnikom zagotoviti v postopku enakopraven položaj in preprečiti možnost diskrecijskega odločanja naročnika in tako vnaprej preprečiti možne zlorabe. V zvezi z obravnavano revizijsko navedbo Državna revizijska komisija še pripominja, da je okoliščina, ki se nanaša na akreditacijo laboratorijskih preiskav po SIST EN 45001, določena kot merilo, merilo pa se (za razliko od pogoja), vrednoti glede na to v kolikšni meri je izpolnjeno (11. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1). Razpisna dokumentacija je strukturirana tako, da četudi posamezno merilo ni izpolnjeno (obrazec), je ponudba še vedno pravilna in se kot takšna tudi ocenjuje. Ker je bila torej akreditacija laboratorijskih preiskav po SIST EN 45001 določena kot merilo, je naročnik s tem, ko je vlagateljevo ponudbo obravnaval kot pravilno in jo uvrstil v ocenjevanje po vnaprej določenih merilih, ravnal popolnoma v skladu z ZJN-1. Naročnik je hkrati ravnal tudi skladno s četrtim odstavkom 50. člena. ZJN-1, saj je pri ocenjevanju pri izpodbijanemu merilu uporabil takšen način, kot ga je vnaprej določil v razpisni dokumentaciji in posledično vlagatelju glede na ugotovljeno dejansko stanje (vlagatelj ni ravnal v skladu z naročnikovimi zahtevami iz razpisne dokumentacije in v vnaprej pripravljen obrazec ni vpisal niti ene polovice predvidenih preskusov v okviru niti enega izmed predvidenih šestih delovnih področij), ni priznal točk.
Sprejeti stališče, po katerem bi lahko ponudnik zgolj na podlagi lastne presoje in v nasprotju z naročnikovimi navodili iz razpisne dokumentacije (tako po obliki kot tudi po vsebini), odločal in/ali določal, na kakšen način bo izkazoval izpolnjevanje merila za ocenitev ponudb (in se pri tem celo skliceval na dokumente ponudnika, za katerega v času oddaje ponudb še ni vedel, ali bo sploh sodeloval v postopku oddaje javnega naročila) ter tako posegal v vnaprej določen način uporabe le-tega, pa bi v obravnavanem primeru pomenilo ne le kršitev četrtega odstavka 50. člena ZJN-1, temveč tudi poseg v načelo enakopravnosti ponudnikov, ki je uzakonjeno v 7. členu ZJN-1.
Po svoji vsebini je ponudba institut, ki jo ureja Obligacijski zakonik (Uradni list RS, št. 83/2001; v nadaljevanju OZ), katera pa ima zaradi narave predmeta razpisa tudi javnopravne elemente, ki so natančneje urejeni predvsem v ZJN-1. OZ v 22. členu določa, da mora ponudba vsebovati vse bistvene sestavine pogodbe, tako da se z njenim sprejemom pogodba lahko sklene. Iz pravil o javnem naročanju izhaja, da so podatki o načinu izpolnjevanja meril bistveni za presojo in vrednotenje ponudb. Naročnik namreč izbere ponudbo, ki glede na postavljena merila pridobi najugodnejšo oceno (zbere najvišje število točk).
Čeprav navedeno v nadaljevanju ne vpliva na presojo pravilnosti vlagateljeve ponudbe, pa Državna revizijska komisija kljub temu opozarja, da je vlagatelj v nasprotju z zgoraj navedenim sporno merilo "izpolnil" tako, da se je pri tem skliceval zgolj na Sporazum o razdelitvi nalog, kadrov, sredstevâ??â??â??â??, sklenjenim med izbranim ponudnikom in â?? . Na podlagi vsega navedenega pa takšne ponudbe, na podlagi obravnavanega merila, ni mogoče samostojno ocenjevati (in je v tem delu nedoločljiva). V kolikor bi vlagateljevi ponudbi po obravnavanem merilu naročnik podelil točke, bi to lahko privedlo do takšnega stanja, v katerem bi se vsak ponudnik eksplicitno in/ali implicitno skliceval na ponudbe drugih ponudnikov, pri čemer pa nihče ne bi določljivo navedel podatkov, ki so nujni za ugotovitev načina izpolnjevanja določenega merila. Ponudba v postopkih oddaje javnih naročil mora biti torej samostojno določljiva ne glede na ponudbe ostalih ponudnikov.

Ob vsem opisanem Državna revizijska komisija zaključuje, da predložena dokumentacija, še zlasti pa analiza razpisne dokumentacije in dokumentacije, ki se nanaša na postopek ocenjevanja prejetih ponudb, ne potrjuje vlagateljevih dvomov v korektnost ocenjevanja ponudb, ki ga je opravil naročnik na podlagi vnaprej določenih meril za izbiro najugodnejše ponudbe. Sicer pa je potrebno (tudi) glede obravnavane revizijske navedbe ugotoviti, da bi moral vlagatelj, v primeru kakršnihkoli pomislekov v zvezi s samim opisom izpodbijanega merila (in ne le zgolj z ocenjevanjem po le-tem), takšne očitke uveljaviti najkasneje do sprejetja izpodbijane odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika (peti odstavek 12. člena ZRPJN).

Kar zadeva navedbe vlagatelja o tem, da izbrani ponudnik ni registriran za izvedbo dejavnosti, ki je predmet javnega naročila, je Državna revizijska komisija ugotavljala, ali so dela, ki so predmet javnega naročila, v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti (v nadaljevanju: SKD), objavljeno v Uredbi o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti, (Uradni list RS, št. 2/02; v nadaljevanju: Uredba) po vsebini uvrščena med dejavnosti iz razreda 74.20 (prostorsko načrtovanje, projektiranje in tehnično svetovanje), kot trdi vlagatelj, ali pa sodijo pod dejavnost iz razreda 74.30 (tehnično preizkušanje in analiziranje), kot trdi naročnik. Državna revizijska komisija je s tem v zvezi na podlagi tretjega odstavka 21. člena ZRPJN zaprosila Statistični urad Republike Slovenije (slednji je na podlagi 5. člena Uredbe pristojen za razlago vsebine postavk dejavnosti), naj ji odgovori, ali dejavnosti, za katere je registriran izbrani ponudnik, zadostujejo za opravljanje del, ki so predmet javnega razpisa. Na izrecno vprašanje Državne revizijske komisije o tem, v kateri razred dejavnosti po SKD sodi predmet obravnavanega javnega naročila, kot izhaja iz naslova le-tega (izvedba zunanje kontrole kakovosti pri izgradnji avtocest) in hkrati, v kateri razred dejavnosti sodijo posamezna razpisana dela, določena v alineah, kot izhajajo iz (priložene) naročnikove razpisne dokumentacije, je Statistični urad Republike Slovenije posredoval naslednje pojasnilo:
"Kot je navedeno v točki 1.2 priloženega navodila ponudnikom, se dela nanašajo na zunanjo kontrolo kakovosti:
- gotovih izdelkov za uporabo v objektu,
- kontrolo kakovosti izvedbe določenih del in tehnoloških postopkov
- preverjanje gotovih objektov.
Torej gre predvsem za kontrolo in analizo materialov in kakovosti gradbenih del in objektov ter izdelavo poročil o tem. To pa spada v 74.30 - Tehnično preizkušanje in analiziranje.
Iz opisa nalog ponudnika je tudi razvidno, da ne gre za projektiranje ali svetovanje v zvezi s kontrolo kakovosti, niti za vodenje gradbenega projekta, kar bi sicer spadalo v razred 74.20 - Prostorsko načrtovanje, projektiranje in tehnično svetovanje."
Ob navedenem pojasnilu, (ki ga potrjujeta tudi pojasnili, kateri je Državna revizijska komisija pridobila od Ministrstva za promet in od Ministrstva za okolje, prostor in energijo), je potrebno pritrditi naročniku v tem, da je izbrani ponudnik registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet obravnavanega javnega naročila in da je izbrani ponudnik (tudi) v pravnem smislu sposoben za izvedbo predmetnega javnega naročila.
Ker pa vlagatelj, kot je smiselno razbrati iz zahtevka za revizijo, izpodbija tudi sámo določitev predmeta oddaje predmetnega javnega naročila (in pravne podlage na podlagi katerih je bil le-ta razpisan), je potrebno (ponovno) ugotoviti, da se (tudi) ta navedba nanaša na razpisno dokumentacijo, s katero je bil vlagatelj seznanjen že z dne prejema le- te in je tako po vsebini ni več mogoče obravnavati (peti odstavek 12. člena ZRPJN). Povedano z drugimi besedami, Državna revizijska komisija ni presojala ustreznosti zapisa predmeta javnega naročila (in njegovih pravnih podlag), saj je naveden očitek postal sporen šele po sprejemu odločitve o dodelitvi naročila, zato je potrebno šteti, da je le-ta (kot že zapisano v tem sklepu) v smislu določila petega odstavka 12. člena ZRPJN formalno prepozen, in ga iz tega razloga meritorno ni več mogoče presojati.

Čeprav navedeno v nadaljevanju ne vpliva na odločitev v obravnavani revizijski zadevi in kljub temu, da pravila javnega naročanja praviloma ne posegajo v določanje in oblikovanje predmeta javnega naročila in njegovih pravnih podlag, pa Državna revizijska komisija vendarle opozarja naročnika, da mora biti razpisna dokumentacija kot celota (vključno z opisom predmeta javnega naročila in njegovih pravnih podlag) takšna, da kar se da jasno odraža naročnikove zahteve.

Glede na vse navedeno je Državna revizijska komisija v skladu s 1. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (člen 23/3 ZRPJN).

V Ljubljani, dne â??

Natisni stran