018-243/02

Številka: 018-243/02

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99; v nadaljevanju: ZRPJN), po â?? , v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku za dobavo delov službene obleke in na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik), dne â??

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se v delu, ki se nanaša na sklop F "Čevlji moški letni" ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o izboru najugodnejšega ponudnika za sklop F "Čevlji moški letni", ki je razvidna iz obvestila o oddaji javnega naročila, z dne 05.09.2002.
2. Zahtevek za revizijo se v delu, ki se nanaša na sklop G "Čevlji moški zimski" zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev

Naročnik je dne 26.03.2002 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za dobavo delov službene obleke. Dne â?? je naročnik v Uradnem listu RS, št. â?? , pod številko objave Ob-70062, objavil javni razpis za oddajo predmetnega javnega naročila po sklopih. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 04.07.2002, je razvidno, da je naročnik prejel 12 pravočasno prispelih ponudb.

Naročnik je, dne 05.09.2002, izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, s katerim je kot najugodnejšega ponudnika za sklop F - Čevlji moški letni ter sklop G - čevlji moški zimski izbral ponudnika â?? (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Vlagatelj je z dopisom, z dne 09.09.2002, skladno z 79. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1) od naročnika zahteval obrazloženo obvestilo, ki mu ga je ta posedoval z dopisom, z dne 20.09.2002.

Zoper odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika je vlagatelj, dne 27.09.2002, vložil zahtevek za revizijo, za sklopa F "Čevlji moški letni" in G "Čevlji moški zimski" v katerem navaja, da je naročnik nepravilno ocenil njegovo ponudbo pri merilu "rok izdelave". V razpisni dokumentaciji v točki 12 so na strani 9 navedena pravila za ocenjevanje ponudb. Tako je pod točko III. "Rok izdelave" zapisano, da je potrebno rok izdelave vnesti v 4. člen vzorca pogodbe na strani 21 in ne v ponudbo na strani 18. Vlagatelj dodaja, da v njegovem vzorcu pogodbe na strani 21 piše, da je rok za izdelavo 140 kosov 10 dni. V njegovi ponudbi na strani 18 pa piše, da je rok za izvedbo sklopa "F - 801 par" in "sklopa G - 624 par" 30 dni. Vlagatelj meni, da je pri pregledu dokumentacije s strani naročnika prišlo do napake, saj je za točkovanje potrebno upoštevati dokument na strani 21 in ne dokumenta na strani 18. Vlagatelj še dodaja, da iz navedenega sledi, da bi njegova ponudba po tem merilu morala biti ocenjena s petimi točkami in ne eno točko.

Vlagatelj glede ocenjevanja po merilu "reference" nadaljuje, da je ocenjevanje ponudnikov glede na uvrstitev v posamezno skupino odobrenih dobaviteljev (dobavitelj A, dobavitelj B, dobavitelj C in novi dobavitelj) nekorektno, saj je velikost kupca glede na velikost proizvajalca lahko zelo različna. Na primer, za proizvajalca, ki ima 50.000.000,00 SIT letnega prometa, predstavlja velikega kupca že kupec, ki pri njem letno nabavi blago v višini 5.000.000,00 SIT. Za proizvajalca, ki pa ima 500.000.000,00 SIT letnega prometa pa predstavlja velikega kupca tisti kupec, ki pri njem letno nabavi blago v višini 50.000.000,00 SIT. Vlagatelj dodaja, da pri navedenem merilu ni določena meja kriterija "velikosti kupca". Vlagatelj dodaja, da ima pri nekaj krat večjem prometu od prometa izbranega ponudnika boljše ali vsaj enake reference. Vlagatelj meni, da bi navedba prometa in najvažnejših kupcev v obrazcu št. 5 pomenila razkrivanje poslovanja tako proizvajalca kot kupca. Vlagatelj še dodaja, da tudi kriterij "podobnosti" ponujenih čevljev z razpisanimi ni bil definiran v okviru merila "reference", zato je naročnik izbral čevelj, ki je dražji in manj kvaliteten.

Vlagatelj na koncu še dodaja, da se vse navedene kršitve pri oddaji javnega naročila za sklop F nanašajo tudi na sklop G.

Vlagatelj je zahtevku za revizijo priložil tudi potrdilo o plačilu takse v višini 78.000,00 SIT.

Naročnik je z dopisom, z dne 01.10.2002, na podlagi četrtega odstavka 12. člena ZRPJN vlagatelja pozval, da dopolni zahtevek za revizijo z doplačilom takse do zneska 80.000,00 SIT, kot to določa 22. člen ZRPJN.

Vlagatelj je posredoval naročniku potrdilo o doplačilu takse v višini 2.000,00 SIT, z dne 03.10.2002.

Naročnik je na podlagi 16. člena ZRPJN odločal o zahtevku za revizijo ter ga s sklepom, št. 1415-3/2002, z dne 21.10.2002, kot neutemeljenega zavrnil. Naročnik v obrazložitvi navaja, da je bil vlagatelj prisoten pri odpiranju ponudb, pa glede "roka izdelave" v njegovi ponudbi ni imel nobene pripombe pri podpisu zapisnika o odpiranju ponudb in tudi ne kasneje, ko je ta zapisnik tudi prejel. Prebrani in vpisani "rok izdelave" iz vlagateljeve ponudbe, ki je 30 dni, se je upošteval pri ocenjevanju ponudbe, zato so vlagateljeve navedbe, ki se nanašajo na ocenjevanje ponudb pri merilu "rok izdelave" neutemeljene.

Glede vlagateljevih navedb, ki se nanašajo na ocenjevanje ponudb pri merilu "reference" naročnik navaja, da vlagatelj v svoji ponudbi ni navedel podatkov zahtevanih v obrazcu št. 5 razpisne dokumentacije, zato je njegova navedba neutemeljena. Pripomba vlagatelja je neutemeljena tudi iz razloga, ker bi lahko v skladu z drugim odstavkom 50. člena ZJN-1 podal navedeno pripombo že v predhodnih fazah postopka oddaje javnega naročila, kar pa ni storil.
Naročnik je vlagatelja na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN pozval, da mu v roku treh dni od prejema sklepa pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državna revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 24.10.2002, obvestil naročnika, da na podlagi 17. člena ZRPJN nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN z dopisom, z dne 29.10.2002, odstopil Državni revizijski komisiji v odločanje zahtevek za revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila z vso dokumentacijo.

Državna revizijska komisija je z dopisom, št. 018-243/02-23-1954, z dne 06.11.2002, skladno z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN od naročnika zahtevala predložitev organizacijskega predpisa (OP 650), ki je služil kot osnova za ocenjevanje ponudb pri merilu "reference" ter ostalo relevantno dokumentacijo (za sklop F ter sklop G) iz katere je razviden način točkovanja ponudb pri tem merilu.

Naročnik je z dopisom, z dne 08.11.2002, Državni revizijski komisiji posredoval zahtevan organizacijski predpis.

Po pregledu dokumentacije iz spisa, navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija ugotavlja, v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN sprejela odločitev, kot izhaja iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa, iz razlogov navedenih v nadaljevanju te obrazložitve.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Glede vlagateljevih navedb v zahtevku za revizijo, ki se nanašajo na ocenjevanje ponudb pri merilu "rok izdelave" Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik v točki 8 "Rok dobave blaga" Povabila k oddaji ponudbe, ki je sestavni del razpisne dokumentacije določil, da rok dobave blaga ne sme biti daljši od 60 dni od podpisa pogodbe. Naročnik je nadalje v poglavju XI "Priloge" razpisne dokumentacije v točki A. "Seznam razpisanih artiklov" za sklop F "Čevlji moški letni" določil zahtevano količino 801 par čevljev in za sklop G "Čevlji moški zimski" določil zahtevano količino 624 parov čevljev. Naročnik je nadalje v točki 12 "Način ocenjevanja ponudb" Povabila k oddaji ponudbe v podtočki III "Rok izdelave" določil: "Za krajši rok izdelave določene količine po sklopih (sklop A = 30 kpl., B = 100 kosov, sklop C = 70 kosov, sklop D = 50 kosov, sklop E = 50 kosov, sklop F = 80 kosov in sklop G = 60 kosov), če od trenutka prejema naročila do (rok izdelave vnesti v 4. člen vzorca pogodbe):
â"˘ 10 dni prejme 5 točk
â"˘ 20 dni prejme 3 točke
â"˘ 30 dni prejme 1 točko."

V drugem odstavku 4. člena vzorca pogodbe pa je določeno: "Kupec bo za posamezne dobave, pošiljal dispozicije (naročilnice) z navedbo količine in lokacijo dobave. Dobavitelj se zaveže, da bo imel za čas veljavnosti pogodbe na zalogi minimalno količino osnovnega materiala za â?? kosov in v krajšem roku â??â??â?? izdelal artikle posameznega sklopa ter, da bo na svoje stroške po dispoziciji kupca naročene artikle dostavljal na zahtevane lokacije po Sloveniji." V obrazcu št. 6 "Ponudba" razpisne dokumentacije je v tabeli pri navedenih izdelkih po posameznih sklopih opredeljen prostor "Rok izdelave", ki je namenjen temu, da ponudniki navedejo rok izdelave izdelkov za posamezen sklop, ki je predmet javnega naročila.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji opredelil nabavo 801 para moških letnih čevljev (sklop F) in 624 parov moških zimskih čevljev (sklop G), za katere je določil maksimalni rok dobave 60 dni od podpisa pogodbe (razpisna dokumentacija; povabilo k oddaji ponudbe; točka 8 "Rok dobave blaga"), kar je tudi pogoj za pravilnost ponudbe. Dejanski rok dobave oziroma rok izdelave, ki ga posamezni ponudnik ponuja za celotno količino zahtevanih izdelkov za posamezen sklop pa je bilo potrebno navesti v obrazcu št. 6 "Ponudba" razpisne dokumentacije. Ta rok seveda ne sme presegati roka, ki je naveden kot pogoj (60 dni od podpisa pogodbe), da bi se ponudba štela za pravilno. Za ocenjevanje ponudb pri merilu "rok izdelave" pa je relevanten podatek, ki je naveden v drugem odstavku 4. člena vzorca pogodbe, saj je v razpisni dokumentaciji (točka 12 "Način ocenjevanja ponudb", podtočka III "Rok izdelave") navedeno, da za krajši rok izdelave za količino 80 parov čevljev pri sklopu F ter 60 parov čevljev pri sklopu G, ki je manjša od količine, ki je predmet tega javnega naročila in za katero je rok izdelave naveden v obrazcu št. 6 razpisne dokumentacije, posamezni ponudnik prejme dodatne točke, glede na navedbo v drugem odstavku 4. člena vzorca pogodbe. Vlagatelj je tako v svoji ponudbi v obrazcu št. 6 razpisne dokumentacije navedel 30 dnevni rok izdelave za 801 par moških letnih čevljev (sklop F) in 624 parov moških zimskih čevljev (sklop G) s čemer je izpolnil v razpisni dokumentaciji določen pogoj za rok dobave oziroma rok izdelave (60 dni od podpisa pogodbe). Vlagatelj je nadalje za količino čevljev (sklop F: 80 parov moških letnih čevljev in sklop G: 60 parov moških zimskih čevljev), kot je bila opredeljena pri merilu "rok izdelave" v drugem odstavku 4. člena vzorca pogodbe navedel 10 dnevni rok izdelave za zahtevano količino čevljev, zato bi po merilu "rok izdelave" moral biti ocenjen s petimi točkami in ne zgolj z eno točko.

Prav tako je neutemeljena naročnikova navedba, da je bil vlagatelj o relevantnem dobavnem roku seznanjen že na javnem odpiranju ponudb in bi moral v primeru nestrinjanja z naročnikovo ugotovitvijo reagirati prej. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb je namreč razvidno, da je bil na javnem odpiranju ponudb prebran in zapisan rok za dobavo vseh čevljev, kateremu vlagatelj sploh ne oporeka. Torej je bil prebran podatek, ki ni relevanten za ocenjevanje ponudb v primeru, če ponudnik ponuja krajši rok dobave oziroma izdelave za količino čevljev, ki jo določa merilo "rok dobave". Ob tem Državna revizijska komisija dodaja, da je namen javnega odpiranja, da se ugotovi katere ponudbe so prispele in bistveni elementi teh ponudb. Na javnem odpiranju ponudb se v zapisnik zapišejo bistveni elementi ponudb, kot to od naročnika zahteva 74. člen ZJN-1 ter se za ponudbe vsebinsko ugotavlja le del njihovih podatkov s čemer je zagotovljeno njihovo nespreminjanje v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb. Z javnim odpiranjem ponudb je torej spoštovano načelo transparentnosti kot eno izmed temeljnih načel javnega naročanja.

Glede vlagateljevih navedb, ki se nanašajo na določitev merila "reference" ter ocenjevanje ponudb pri tem merilu, Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik v točki 12 "Način ocenjevanja ponudb" Povabila k oddaji ponudbe v podtočki IV "Reference" določil: "(Po organizacijskem predpisu OP 650)
A dobavitelj 5 točk
B dobavitelj 3 točke
C dobavitelj 0 točk
novi dobavitelj 1 točka.

Dodatnih 5 točk prejme ponudnik, ki je v zadnjih treh letih dobavljal podoben artikel (ki se ocenjuje) vsaj trem velikim kupcem. Upoštevali bomo potrjen obrazec št. 5, ki je sestavni del razpisne dokumentacije."

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da organizacijski predpis naročnika (OP 650) v točki 8 "Ocena dobaviteljev" določa način ocenjevanja dobaviteljev z namenom razporeditve v "Listo odobrenih dobaviteljev", ki se enkrat letno ažurira (v marcu za tekoče leto). Pri tem se ocenjujejo naslednji kriteriji:
- vrednotenje dobaviteljev po pomembnosti,
- ocena sposobnosti zagotavljanja kakovosti,
- analiza rezultatov prejšnjih dobav in
- drugi kriteriji po potrebi.

Organizacijski predpis naročnika (OP 650) v isti točki nadalje določa, da se na osnovi navedenih kriterijev izdela "Lista odobrenih dobaviteljev" z naslednjimi skupinami odobrenih dobaviteljev:
- skupina A: dobavitelj je v celoti usposobljen (nad 90%),
- skupina B: dobavitelj je v glavnem usposobljen (od 75% do 90%),
- skupina C: dobavitelj je delno usposobljen (od 55% do 75%) in
- novi dobavitelj (izvede se presoja; za uvrstitev na listo odobrenih dobaviteljev mora biti uvrščen najmanj v skupino B).

Na osnovi navedenega je naročnik vlagatelja in izbranega ponudnika uvrstil na listo dobaviteljev v skupino A. Pri ocenjevanju ponudb v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, sta tako bila oba ponudnika pri merilu "reference" ocenjena s 5 točkami, kot dobavitelja iz skupine A.

Iz vsega navedenega Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da so vlagateljeve navedbe v delu, ki se nanašajo na kršitev določil ZJN-1 pri opredelitvi merila "reference" v smislu določil ZRPJN prepozne. Prvi odstavek 12. člena ZRPJN namreč določa, da se zahtevek za revizijo lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika. Peti odstavek 12. člena ZRPJN pa določa, da po odločitvi o dodelitvi naročila ponudnik ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila. Določba od vlagatelja zahtevka za revizijo zahteva posebno skrbnost pri spremljanju morebitnih kršitev naročnika. S tem je omejena možnost taktiziranja zainteresiranih ponudnikov za dodelitev naročila, ki bi čakali na morebitno ugodnost odločitve naročnika in šele kasneje izrazili nestrinjanje s prejšnjim ravnanjem naročnika. Hkrati takšna določba zavezuje ponudnika, da pozorno spremlja morebitne kršitve naročnika in jih pri možnosti vlaganja zahtevkov za revizijo s tem v veliki meri omejuje. Vlagatelj bi torej moral očitano kršitev uveljavljati najkasneje do dneva odločitve naročnika o izbiri najugodnejšega ponudnika. Zaradi tega Državna revizijska komisija zahtevka za revizijo v tem delu (način določitve merila "reference") ni vsebinsko obravnavala.

Državna revizijska komisija je tako v nadaljevanju presojala vlagateljeve navedbe, ki se nanašajo na samo pravilnost ocenjevanja ponudb pri merilu "reference". Glede vlagateljevih navedb, ki se nanašajo na ocenjevanje ponudb in dodelitev točk posameznim ponudnikom pri merilu "reference" iz naslova njihove uvrstitve v posamezno skupino odobrenih dobaviteljev, Državna revizijska komisija ugotavlja, da so te neutemeljene. Namreč, naročnik je v razpisni dokumentaciji pri merilu "reference" med drugim določil, da dobavitelji, ki jih je na podlagi organizacijskega predpisa (OP 650) uvrstil v skupino A za tekoče leto, prejmejo pri navedenem merilu 5 točk. Pri dodelitvi 5 točk izbranemu ponudniku in vlagatelju je naročnik v celoti sledil načinu ocenjevanja, kot je bilo opredeljeno v razpisni dokumentaciji, zato sta bila oba (izbrani ponudnik in vlagatelj) pravilno ocenjena pri merilu "reference" iz naslova uvrstitve v posamezno skupino dobaviteljev.

Glede vlagateljevih navedb, ki se nanašajo na ocenjevaje ponudb pri merilu " reference" z dodatnimi točkami, za dobavo podobnih artiklov vsaj trem velikim kupcem v zadnjih treh letih, pa Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik v obrazcu št. 5 "Seznam najvažnejših opravljenih dobav v zadnjih treh letih" zapisal naslednje navodilo: "Vpišite vrednostno dobavo delov službene obleke, ki jo ponujate v svoji ponudbi za dobo najmanj zadnjih treh let. Dobava je mišljena za kupce, ki imajo v svojem poslovnem sistemu upravičence, ki nosijo dele službene obleke. Priloga k obrazcu mora biti s strani kupca potrjena dobava.". Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je vlagatelj v svoji ponudbi v obrazcu št. 5 "Seznam najvažnejših opravljenih dobav v zadnjih treh letih", za vsako izmed zadnjih treh let le pri sklopu F "Čevlji moški letni" navedel vrednostno dobavo 1.000 SIT, kot prilogo obrazcu pa ni priložil nobenih potrdil s strani morebitnih kupcev. Za sklop G "Čevlji moški zimski" ni navedel ničesar in tudi ni predložil nobenih potrdil s strani morebitnih kupcev. Iz navedenega izhaja, da vlagatelj ni izpolnil zahteve naročnika, ki je podana v merilu (potrditev dobave s strani kupca), da bi se njegova ponudba sploh lahko ocenjevala pri merilu "reference" v delu, ki opredeljuje dodelitev točk za dobavo podobnega artikla vsaj trem kupcem v zadnjih treh letih.

Prav tako ni mogoče slediti navedbi vlagatelja, da pri merilu "reference" ni bil jasno definiran pojem "veliki kupec", saj je pri tem merilu navedeno, da se bo pri ocenjevanju upošteval potrjen obrazec št. 5 "Seznam najvažnejših opravljenih dobav v zadnjih treh letih". V navedenem obrazcu pa je navedeno, da se navede izvršena dobava za tiste kupce, ki imajo v svojem poslovnem sistemu upravičence, ki nosijo dele službene obleke. S tem je tudi definiran pojem "velikega kupca" za namen ocenjevanja pri merilu "reference". Podobno gre ugotoviti tudi za vlagateljevo navedbo, ki se nanaša na definiranost pojma "podobni artikli" pri merilu "reference", saj je naročnik v obrazcu št. 5 "Seznam najvažnejših opravljenih dobav v zadnjih treh letih" od ponudnikov zahteval, da navedejo dobavo v zadnjih treh letih za moške letne čevlje "Sklop F" ter moške zimske čevlje "sklop G". S tem je naročnik opredelil kakšne čevlje bo upošteval pri ocenjevanju dobave "podobnih artiklov" v zadnjih treh letih. Državna revizijska komisija še dodaja, da v kolikor je imel vlagatelj pomisleke glede naročnikove opredelitve pojmov "veliki kupec" ter "podobni artikli", za potrebe ocenjevanja pri merilu "reference", pa bi lahko vložil zahtevek za revizijo pred odločitvijo naročnika o dodelitvi javnega naročila (argument prvega in petega odstavka 12. člena ZRPJN).

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je tudi vlagateljeva navedba, da v obrazcu št. 5 "Seznam najvažnejših opravljenih dobav v zadnjih treh letih" zahtevani podatki pomenijo razkrivanje podatkov iz poslovanja tako ponudnika kot njegovih poslovnih partnerjev, prepozna glede na določbe ZRPJN in je zato ni vsebinsko obravnavala (argument prvega in petega odstavka 12. člena ZRPJN).

Glede na zgoraj zapisano Državna revizijska komisija ocenjuje vlagateljev očitek, da je naročnik kršil ZJN-1, kot utemeljen v delu, ki se nanaša na ocenjevanje ponudb pri merilu "rok izdelave", zato je na podlagi druge alinee prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa. Ob upoštevanju dejstva, da navedena kršitev naročnika pri ocenjevanju ponudb po merilu "rok izdelave", zaradi razlike v prejetih točkah med izbranim ponudnikom in vlagateljem ne more imeti vpliva na drugačno izbiro najugodnejšega ponudnika za sklop G "Čevlji moški zimski", Državna revizijska komisija ni razveljavila odločitve naročnika o izbiri najugodnejšega ponudnika za sklop G "Čevlji moški zimski". Četudi bi vlagatelj po predmetnem merilu (pravilno) prejel vseh 5 točk, še vedno ne bi prehitel izbranega ponudnika v skupnem seštevku točk po vseh merilih za ocenjevanje ponudb za sklop G "Čevlji moški zimski".

Naročnik mora v nadaljevanju postopka, skladno z drugim stavkom drugega odstavka 23. člena ZRPJN, ponovno ovrednotiti in oceniti ponudbe za sklop F "Čevlji moški letni", pri tem pa mora upoštevati določila razpisne dokumentacije in ZJN-1 ter napotke Državne revizijske komisije.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (člen 23/3 ZRPJN).



V Ljubljani, dne â??