018-241/02

Številka: 018-241/02

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po â?? v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za gradbena dela priprave lokacij in namestitve pasivne kabelske infrastrukture za povezovanje računalniških omrežij z lastnim materialom in opremo ponudnika in na podlagi zahtevka za revizijo postopka javnega naročila, ki ga je vložilo podjetje â?? (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne â??

ODLOČILA

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev

Naročnik je v Uradnem listu RS, št. â?? , z dne â?? , pod številko objave Ob-â?? , objavil javni razpis za gradbena dela priprave lokacij in namestitve pasivne kabelske infrastrukture za povezovanje računalniških omrežij z lastnim materialom in opremo ponudnika. Iz zapisnika o odpiranju ponudb, z dne 03.09.2002, je razvidno, da je naročnik pridobil 3 ponudbe. Iz obvestila o oddaji javnega naročila, št. 43-35/2002/9, z dne 19.09.23002, je razvidno, da je naročnik kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje â?? .

Vlagatelj je dne 30.09.2002 (dokument, z dne 26.09.2002) pri naročniku vložil zahtevek za revizijo predmetnega javnega naročila, v katerem navaja, da postopek ni bil izveden v skladu z Zakonom o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 in 102/2000; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1). Vlagatelj nadalje navaja, da je bilo na javnem odpiranju ponudb ugotovljeno, da so vse ponudbe formalno pravilne. Ugotovilo se je tudi, da sta ponudnika ... in ... oddala ponudbo v nasprotju z razpisnimi pogoji v enem izvodu, zapečateno v eni ovojnici. Vlagatelj pa je podal ponudbo v dveh izvodih, zapečateno v dve notranji in eno zunanjo ovojnico. Na vprašanje predsednika komisije, zakaj je ponudba v dveh izvodih in v treh ovojnicah je pooblaščeni predstavnik vlagatelja odgovoril, da je ponudba narejena v skladu z zahtevo v razpisni dokumentaciji, in sicer točko 4.11.1., predsednik komisije pa mu je odgovoril, da je ta določba ostala od enega preteklih razpisov in da je dovolj, da se ponudba predloži v enem izvodu. Če je zahteva ostala v razpisni dokumentaciji od preteklih razpisov, v katerih so zahtevali oddajo ponudbe v dveh izvodih, potem vlagatelj naročniku zastavlja naslednje vprašanje:
Kako sta ostala dva ponudnika vedela, da je dovolj, da se ponudba odda v enem izvodu, saj v uradnih dodatnih pojasnilih tega ni bilo navedeno. Iz tega verjetno sledi:
1. Na razpis je prišla samo ena pravilno opremljena ponudba.
ali
2. CVI je neuradno posredoval podatke o sestavi ponudbe nekaterim ponudnikom, kar je v nasprotju za ZJN-1.
Vlagatelj je zahtevek za revizijo vložil tudi zaradi izločitve njegove ponudbe zaradi neizpolnjevanja zahteve iz točke 4.13.1.2.3. razpisne dokumentacije, saj ta pogoj izpolnjuje. Vlagatelj navaja, da je napaka nastala na strani Agencije za plačilni promet, ki je izdala dokument BON-1 z navedbo, da je ponudnik imel 26 dni neporavnanih obveznosti. Vlagatelj je to napako ugotovil in takoj naročil nov dokument, kateri pa je bil izdan dne 04.09.2002, kar je bilo en dan prepozno. Popravljeni dokument BON-1 ne izkazuje neporavnanih obveznosti.
Glede na to da je ta napaka izločila vlagatelja iz postopka izbora je vlagatelj od Agencije za plačilni promet zahteval izjavo, v kateri Agencija potrjuje, da vlagatelj v šest mesečnem obdobju pred objavo navedenega javnega razpisa ni imel neporavnanih dospelih obveznosti.
To izjavo in BON-1, z dne 04.09.2002, je vlagatelj priložil zahtevku.
Vlagatelj nadalje zaproša naročnika, da obrazloži, zakaj je znižal kriterij ustanovitvenega kapitala in kriterij kadrovske usposobljenosti, saj v Sloveniji obstajajo podjetja, katera zadovoljujejo te kriterije, hkrati pa je obdržal 100% odločitev o izbiri ponudnika glede na ceno. Vlagatelj je zahtevku za revizijo priložil tudi potrdilo o plačilu takse v višini 50.000,00 SIT.

Naročnik je z dopisom, št. 43-35/2002/11, z dne 30.09.2002, na podlagi 12. člena ZRPJN vlagatelja pozval, da v skladu z 22. členom ZRPJN dopolni svoj zahtevek za revizijo s pravilno višino vplačila takse, saj gre za vrednost naročila, ki presega vplačilo, ki ga je vlagatelj vplačal.

Naročnik je s sklepom, št. 43-35/2002/12, z dne 16.10.2002, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel. V obrazložitvi citiranega sklepa naročnik navaja, da je, ker vlagatelj zahtevka, kljub pozivu svojega zahtevka z vplačilom takse v roku ni dopolnil, torej ni izkazal, da izpolnjuje pogoje po 12. členu ZRPJN, zahtevek za revizijo zavrgel.
Naročnik nadalje navaja, da vlagatelj vlaga zahtevo za revizijo iz razlogov, ki so bili ali bi morali biti vlagatelju znani pred oddajo naročila in bi se na podlagi petega odstavka 12. člena ZRPJN moral tak zahtevek za revizijo zavreči. Vlagateljev pooblaščenec je namreč na javnem odpiranju sledil temu in tudi podpisal zapisnik o odpiranju ponudb, na katerem je bilo nedvoumno ugotovljeno, da sta ponudbi ostalih dveh ponudnikov, â?? in â?? formalno pravilni. Pooblaščenec vlagatelja se na zapisnik ni pritožil do obvestila o oddaji naročila.
Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 28.10.2002, obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo in še navedel, da je naročnik neupravičeno zavrgel njegov zahtevek za revizijo, saj je vlagatelj dne 04.10.2002 doplačal takso do zahtevanega zneska.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom, št. 43-35/2002/13, z dne 29.10.2002, v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN odstopil zahtevek za revizijo predmetnega javnega naročila z dokumentacijo in svojim mnenjem. Naročnik v mnenju navaja, da mu je vlagatelj šele naknadno z dopisom, z dne 18.10.2002, poslal kopijo doplačila takse, iz katere izhaja, da je bilo vplačilo pravočasno. Naročnik je zahtevek za revizijo zavrgel tudi zaradi prepoznega zahtevka za revizijo, saj bi vlagatelju moralo biti že pred oddajo naročila znano, da sta bili ponudbi ostalih dveh ponudnikov formalno pravilni, kar je izhajalo tudi iz zapisnika o odpiranju, ki so ga podpisali pooblaščenci ponudnikov, med njimi tudi vlagateljev pooblaščenec. Iz tega razloga se naročnik vsebinsko v zahtevek ni spustil. Naročnik še navaja, da četudi bi bila vlagateljeva ponudba pravilna, se ne bi odločil drugače, saj je kot edino merilo v razpisni dokumentaciji postavil skupno mesečno ceno, ki je pri vlagatelju višja od najugodnejšega ponudnika.

Državna revizijska komisija je skladno z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN naročnika pozvala, da dostavi ponudbe, ki jih je prejel v predmetnem javnem razpisu. Z dopisom, št. 018-241/02-21-1976, z dne 08.11.2002, je Državna revizijska komisija skladno z drugim odstavkom 21. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja naročnika zaprosila, da pojasni, ali sta bili ponudbi ponudnika ... in ... predloženi skladno s določilom razpisne dokumentacije, torej zapečateni v dve notranji in eno zunanjo ovojnico. Naročnik je zahtevana pojasnila posredoval Državni revizijski komisiji z dopisom, št. 43-35/2002/16, z dne 11.11.2002.

Državna revizijska komisija je dne 18.11.2002 skladno z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN opravila sestanek z naročnikom, vlagateljem, ponudnikom â??. in ponudnikom â?? , da bi od njih pridobila dodatna pojasnila.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik svojo odločitev o tem, da zavrže vlagateljev zahtevek za revizijo, med drugim oprl na določilo četrtega odstavka 12. člena ZRPJN. ZRPJN v 12. členu (Vložitev zahtevka za revizijo) ureja določena procesna vprašanja v zvezi z vložitvijo zahtevka za revizijo, kot so roki za vložitev, oblika in vsebina revizijskega zahtevka. Med procesnimi predpostavkami za odločanje o zahtevku za revizijo zakon v 12. členu omenja tudi plačilo revizijske takse iz 22. člena ZRPJN. Kot je razvidno iz določb 12. in 22. člena ZRPJN, zakon plačilo takse obravnava kot procesno predpostavko. ZRPJN meritorno odločanje o zahtevku za revizijo pogojuje s plačilom takse, ki jo je potrebno plačati ob vložitvi zahtevka, na ustrezen račun pri ministrstvu, pristojnem za finance. Kot izhaja iz 22. člena (enako iz 12. člena) ZRPJN za odločanje o zahtevku za revizijo zahteva, da vlagatelj revizijsko takso plača, hkrati pa zakon ureja tudi posledice, če vlagatelj takso plača prepozno oziroma je sploh ne plača. Obe določbi ZRPJN, ki urejata plačilo revizijske takse (12. in 22. člen), v praksi povzročata probleme, saj drugi odstavek 22. člena ZRPJN določa, da mora vlagatelj vplačati takso najkasneje v petih dneh od prejema poziva, 12. člen pa, da mora naročnik, če zahtevek ne vsebuje vseh obveznih sestavin (med drugim tudi potrdila o vplačani taksi), nemudoma pozvati vlagatelja, da zahtevek dopolni, pri čemer rok za dopolnitev ne sme biti daljši od treh dni. ZRPJN torej različno določa dolžino roka, v katerem mora vlagatelj "vplačati" takso. Ker pa ZRPJN v 12. členu izrecno odkazuje na uporabo 22. člena, je mogoče šteti, da gre v 22. členu za specialno določbo o plačilu takse, saj navedena določba natančneje opredeljuje takso po vrednosti, načinu plačila in posledicah izostanka plačila ipd..

Naročnik je v obravnavanem primeru vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel, ker mu vlagatelj ni pravočasno posredoval potrdila o doplačilu takse, iz katerega bi bilo razvidno, da je vlagatelj takso doplačal v zahtevanem roku. Kot procesno predpostavko za odločanje o revizijskem zahtevku zakon določa, da vlagatelj takso plača. V tem smislu je potrebno razumeti tudi zahtevo iz 6. točke tretjega odstavka 12. člena ZRPJN, ki določa, da mora vlagatelj v zahtevku za revizijo med drugim navesti tudi "potrdilo o vplačilu takse iz 22. člena tega zakona". Kot rečeno, 22. člen ZRPJN izrecno zahteva, da vlagatelj (ob vložitvi zahtevka) plača na ustrezen račun pri ministrstvu, pristojnem za finance, takso v določeni višini. Potrdilo o plačilu takse iz 12. člena ZRPJN pri tem služi (le) kot dokaz, da je bila taksa pravilno plačana. V obravnavanem primeru je bilo nedvomno ugotovljeno, o čemer med strankama ni spora (kar ugotavlja tudi naročnik v svojem mnenju, z dne 29.10.2002), da je bilo doplačilo takse v znesku 100.000,00 SIT izvršeno dne 04.10.2002 - torej v zahtevanem roku - zato je potrebno šteti, da je bila taksa plačana v skladu z določili ZRPJN. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju se vlagateljeva trditev, da njegovega zahtevka za revizijo iz tega razloga ni mogoče zavreči, izkaže kot utemeljena.

Pri tem pa Državna revizijska komisija še ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji v točki 4.13.3.2. "Način vložitve revizije" Navodil ponudnikom navedel napačno številko računa, na katerega je potrebno plačati takso.

Državna revizijska komisija je nadalje preverila očitek vlagatelja, da je naročnik neupravičeno zavrnil njegovo ponudbo kot nepravilno, ker ni izpolnil zahteve iz točke 4.13.1.2.3., saj je ta napaka nastala, kot navaja vlagatelj, na strani Agencije RS za plačilni promet.

ZJN-1 v poglavju 2.6. Pogoji za udeležbo določa v 41. členu obvezne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki. Drugi odstavek 41. člena ZJN-1 določa: "Naročnik mora izločiti iz postopka ponudbo ponudnika v naslednjih primerih:" ter v točki 6. navaja: "če ni finančno in poslovno sposoben". 42. člen ZJN-1 določa dokazovanje izpolnjevanja pogojev, kjer je v točki 4. prvega odstavka navedeno, da mora naročnik za dokazovanje izpolnjevanja pogoja, določenega v 6. točki drugega odstavka 41. člena ZJN-1, od ponudnikov zahtevati pisne dokaze in sicer "revidirana bilanca stanja ali izvlečki iz bilance stanja ali izkazi ponudnikovih celotnih prihodkov od prodaje in prihodkov od izdelkov, gradenj ali storitev, na katere se nanaša pogodba za zadnja tri obračunska leta, mnenja in izkaze bank in drugih specializiranih institucij oziroma dokazila, ki so navedena v objavi in razpisni dokumentaciji. Naročnik mora v objavi ali v povabilu na razpis in v razpisni dokumentaciji navesti, kateri element iz te točke je izbral in katere druge elemente, ki dokazujejo finančno in poslovno sposobnost, mora ponudnik še predložiti". Iz citiranih zakonskih določil torej jasno izhaja, da mora naročnik določiti, na osnovi katerih dokazil bo preverjal finančno in poslovno sposobnost ponudnikov ter ponudbo ponudnika, ki ne izpolnjuje zahtevanih pogojev, obvezno izločiti iz postopka oddaje javnega naročila.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji, Navodilih ponudnikom v točki 4.13.1. "Pogoji za priznanje sposobnosti" določil, da bo iz postopka izločil ponudnika, ki ne bo izpolnjeval zahtevanih pogojev. V podtočki 4.13.1.2.3. je naročnik kot enega izmed pogojev za pravilnost ponudbe navedel:
"ni izkazane blokade žiro računa (v zadnjih 6 mesecih pred objavo razpisa)".
Državna revizijska komisija je pri vpogledu v ponudbeno dokumentacijo vlagatelja ugotovila, da je le-ta ponudbi priložil obrazec BON-1, ki ga je dne 27.08.2002 izdala Agencija RS za plačilni promet, Centrala Ljubljana, v katerem je v poglavju "E. Finančna disciplina" navedeno: "V zadnjih 6 mesecih je imela pravna oseba neporavnane obveznosti 26 dni". Iz navedene ugotovitve sledi, da naročnik vlagatelju upravičeno ni priznal usposobljenosti in sposobnosti, saj vlagatelj ni izpolnil citiranega pogoja.

Vlagatelj je zahtevku za revizijo sicer priložil nov obrazec BON-1, ki ga je dne 05.09.2002 izdala Agencija RS za plačilni promet, Centrala Ljubljana, v katerem je v poglavju "E. Finančna disciplina" navedeno: "V zadnjih 6 mesecih je imela pravna oseba neporavnane obveznosti 0 dni". Prav tako je vlagatelj zahtevku za revizijo priložil pojasnilo Agencije RS za plačilni promet, z dne 24.09.2002, iz katerega izhaja: "Gospodarska družba ... je nastala s pripojitvijo družb â?? in â?? z dne 29.03.2002 in je obdržala matično številko družbe â?? . Podatki o dospelih neporavnanih obveznostih so se nanašali na neporavnane obveznosti družbe â?? pred pripojitvijo, kjer so bile zadnje dospele neporavnane obveznosti poplačane dne 11.02.2002. V zvezi s tem smo za naročnika ... pripravili novo, popravljeno bonitetno informacijo BON-1. Gospodarska družba â?? , matična številka â?? ni izkazovala dospelih neporavnanih obveznosti na svojih računih (pri Agenciji za plačilni promet in kasneje na računih pri poslovnih bankah), kar pomeni, da v šest mesečnem obdobju pred objavo razpisa, ki ga je razpisala â?? , ni imela dospelih neporavnanih obveznosti oziroma ni izkazovala blokade na žiro računu pri Agenciji za plačilni promet ali na transakcijskih računih pri poslovnih bankah."

Državna revizijska komisija ugotavlja, da se izpolnjevanje pogojev preverja v postopku pregleda in ocene ponudb na podlagi dokazil o izpolnjevanju pogojev, ki so bile predložene v času oddaje ponudb. Obvezni in drugi pogoji, ki jih določi naročnik, morajo biti brezpogojno izpolnjeni. Pogoj je element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji, in je izključne narave (12. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1). Pogoj je torej prag, ki ga mora izpolniti vsak ponudnik, da se njegova ponudba sploh ocenjuje. Če ponudnik ne dokaže, da izpolnjuje zahtevane pogoje za udeležbo, mora naročnik v skladu z drugim odstavkom 76. člena ZJN-1 njegovo ponudbo ne glede na vsebino zavrniti in jo izločiti iz nadaljnjega postopka. Takšna ponudba je namreč nesprejemljiva in hkrati nepravilna. ZJN-1 v 18. točki prvega odstavka 3. člena določa: "Pravilna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije.". Ker vlagateljeva ponudba ni bila v celoti predložena tako, kot je naročnik eksplicitno zahteval v razpisni dokumentaciji, njegove ponudbe ni mogoče šteti za pravilno v smislu 18. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo nadalje navaja, da se je na odpiranju ponudb ugotovilo, da sta ponudnika ... in ... oddala ponudbo v nasprotju z razpisnimi pogoji v enem izvodu, zapečateno v eni ovojnici.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji v točki 4.11.1. "Rok za predložitev ponudbe" Navodil ponudnikom med drugim določil:
"Opremljanje in označevanje ponudbe
Ponudnik mora ponudbeno dokumentacijo v dve notranji in eno zunanjo ovojnico. Vsi dokumenti morajo biti povezani z vrvico in zapečateni, tako, da jih ni mogoče neopazno odvzemati."

Po vpogledu v zapisnik o odpiranju ponudb, z dne 03.09.2002, je Državna revizijska komisija ugotovila, da iz zapisnika izhaja, da so bile vse tri prejete ponudbe pravilno označene in opremljene. Prav tako iz zapisnika o odpiranju ponudb ni razvidno, da bi katerikoli izmed ponudnikov, tudi vlagatelj, podal pripombo na zapisnik, je pa razvidno, da so vsi trije ponudniki zapisnik podpisali. Zato je Državna revizijska komisija naročnika zaprosila za dodatno pojasnilo. Naročnik v svojem pojasnilu, z dne 11.11.2002, navaja: "Kakor nedvoumno izhaja iz podpisanega dokumenta "Zapisnik o javnem odpiranju ponudb", je naročnik do roka za oddajo ponudb prejel tri ponudbe, ki so vse formalno pravilne in kakor tudi izhaja iz zapisnika, ki so ga podpisali vsi prisotni pooblaščeni predstavniki ponudnikov, so bile vse ponudbe predložene skladno z določilom 4.11.1 razpisne dokumentacije. Iz zapisnika izhaja, da so bile vse ponudbe pravilno označene in opremljene. Kot izhaja iz zahtevka, je predstavnik podjetja ... na javnem odpiranju zatrdil, da je ponudba pripravljena v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije. Vendar pa je vlagatelj zahtevka â?? pripravil ponudbo v dveh izvodih, kar naročnik v razpisni dokumentaciji ni zahteval. Kot del prejšnjih razpisov je ostala dikcija na kakšen način je potrebno predložiti ponudbe in sicer v dve notranji in eno zunanjo ovojnico. To pa seveda ne pomeni, da je bilo potrebno ponudbeno dokumentacijo predložiti v dveh izvodih. Od tod tudi odgovor člana komisije, da je dikcija ostala iz prejšnjih razpisnih dokumentacij in da si je dal ponudnik preveč dela, ko je to zahtevo razumel kot pripravo ponudbene dokumentacije v dveh izvodih. Kakor torej izhaja iz zapisnika o odpiranju, so ponudniki svoje ponudbe predložili v ovojnicah, kot je to zahtevala razpisna dokumentacija, Navodila ponudnikom in so njihove ponudbe formalno pravilne."

Da bi Državna revizijska komisija popolno ugotovila dejansko stanje je dne 18.11.2002 opravila sestanek z naročnikom, vlagateljem, ponudnikom ... in ponudnikom ... , z namenom pridobitve dodatnih pojasnil. V zvezi z obravnavanim vprašanjem je vlagatelj pojasnil, da sta bili ponudbi drugih dveh ponudnikov predloženi v enem izvodu in v eni ovojnici in da mu je naročnik na odpiranju ponudb odgovoril, da je zahteva v razpisni dokumentaciji ostala iz enega izmed prejšnjih razpisov in da ni zahteval, da se ponudba predloži v dveh izvodih. Vlagatelj je še povedal, da so tudi drugi ponudniki zahtevo iz razpisne dokumentacije razumeli tako, da je potrebno ponudbo predložiti v dveh izvodih. Predstavnik ponudnika ... je menil, da je bila njihova ponudba predložena v skladu z obravnavanim določilom razpisne dokumentacije 4.11.1. in predlagal, da se vpogleda v ponudbo, iz katere naj bi bilo razvidno, da je bila predložena v dveh mapah. Predstavnik ponudnika ... pa je trdil, da je bila njihova ponudba zavita v skladu z zahtevo razpisne dokumentacije. Ob tem pa je predstavnik ponudnika ... zanikal navedbo vlagatelja, da je po odpiranju ponudb menil, da mora biti ponudba predložena v dveh izvodih.

Ob tem Državna revizijska komisija pojasnjuje, da je v prvem odstavku 74. člena ZJN-1 določeno, da mora naročnik o postopku odpiranja ponudb voditi zapisnik, v katerega se vpisujejo zlasti naslednji podatki:
1. zaporedna številka ponudbe,
2. naziv ali šifra ponudnika, če je razpis anonimen,
3. ponudbena cena in morebitni popusti, ki jih nudi ponudnik.
V skladu z drugim odstavkom tega člena ZJN-1 pa mora naročnik ves čas postopka paziti, da ne razkrije ponudnikovih poslovnih skrivnosti. V 6. členu Navodila o postopku odpiranja ponudb je določeno: "Zapisnik o odpiranju ponudb vsebuje:
- podatke o naročniku,
- naslov, datum in čas začetka postopka odpiranja ponudb,
- navedbo pristojnih oseb za odpiranje,
- imena navzočih predstavnikov ponudnikov,
- imena drugih navzočih,
- navedbo vrstnega reda odpiranja predloženih ponudb, glede na čas dospelosti,
- zaporedno številko ponudbe,
- naziv ali šifro ponudnika, če je bil razpis anonimen,
- cene iz posamezne ponudbe ter morebitne druge prebrane podatke,
- navedbe pristojnih za odpiranje ponudb o pomanjkljivostih ponudb,
- morebitne pripombe predstavnikov ponudnikov s pooblastili,
- podpise pristojnih za odpiranje ponudb,
- podpise prisotnih predstavnikov ponudnikov s pooblastili,
- čas zaključka postopka odpiranja ponudb."
Državna revizijska komisija pripominja, da je bil zapisnik o javnem odpiranju ponudb, z dne 03.09.2002, sestavljen skladno z relevantnimi določili ZJN-1 in z Navodilom o postopku odpiranja ponudb. Naročnik je v smislu načela transparentnosti na zahtevo pooblaščenih predstavnikov ponudnikov dolžan prebrati podatke iz ponudb, ki so pomembni za njihovo medsebojno primerjanje, oz. na drug primeren način (ob spoštovanju načela varovanja ponudnikovih poslovnih skrivnosti) omogočiti vpogled v posamezne dele ponudb. Prav tako tudi 74. člen ZJN-1 določa, da naročnik v zapisnik o javnem odpiranju ponudb vpiše zlasti podatke, navedene v prvem odstavku tega člena, ne prepoveduje pa vpisa tudi drugih relevantnih podatkov.

Državna revizijska komisija v zvezi s tem pritrjuje navedbi naročnika, da v kolikor je vlagatelj menil, da sta ponudnika ... in ... oddala ponudbo v nasprotju z določili razpisne dokumentacije, bi na to lahko opozoril na javnem odpiranju ponudb (na javnem odpiranju ponudb je bil prisoten pooblaščeni predstavnik vlagatelja). Hkrati pa je treba ugotoviti, da je pooblaščeni predstavnik vlagatelja zapisnik o javnem odpiranju ponudb podpisal (ter s tem potrdil, da soglaša s postopkom odpiranja ponudb), čeprav bi lahko skladno s šestim odstavkom 6. člena Navodil o postopku odpiranja ponudb odklonili podpis zapisnika ter zahteval vpis navedbe razloga za odklonitev podpisa.

Glede na predlog ponudnika ... je Državna revizijska komisija še vpogledala v ponudbo ponudnika ... in ugotovila, da je bila njegova ponudba predložena v dveh mapah, torej tako kot je ponudnik ... navedel. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni uspel dokazati, da bi bili ponudbi ponudnikov ... in ... predloženi v nasprotju z razpisnimi pogoji.

Glede navedbe vlagatelja, da naj naročnik obrazloži, zakaj je znižal kriterij ustanovitvenega kapitala in kriterij kadrovske usposobljenosti, saj v Sloveniji obstajajo podjetja, katera zadovoljujejo te kriterije, hkrati pa je obdržal 100% odločitev o izbiri ponudnika glede na ceno, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je prepozna v smislu petega odstavka 12. člena ZRPJN in se do te navedbe ni opredeljevala. Peti odstavek 12. člena ZRPJN namreč določa: "Po odločitvi o dodelitvi naročila ponudnik ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila." Citirana določba od vlagatelja zahteva posebno skrbnost pri spremljanju morebitnih kršitev naročnika. Hkrati takšna določba zavezuje ponudnika (in druge osebe), da pozorno spremlja morebitne kršitve naročnika in jih pri možnosti vlaganja zahtevkov za revizijo s tem v veliki meri omejuje. Vlagatelj bi zato v primeru, če je želel uveljavljati to revizijsko navedbo, moral zahtevek za revizijo vložiti pred odločitvijo naročnika o oddaji naročila. Vlagatelj pa tega ni storil, ampak je čakal do prejema obvestila o oddaji javnega naročila in je šele na osnovi spoznanja, da njegova ponudba ni bila izbrana kot najugodnejša, vložil zahtevek za revizijo.

V skladu s 1. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).




V Ljubljani, ...